Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2019 z dne 30. 8. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2019 z dne 30. 8. 2019

Kazalo

2440. Kodeks Banke Slovenije, stran 6656.

  
Na podlagi 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17), Svet Banke Slovenije sprejme
K O D E K S 
Banke Slovenije 
1. SPLOŠNO 
1. člen 
(namen in cilji kodeksa) 
Banka Slovenije pri izvajanju svojih nalog in pooblastil za uresničevanje ciljev na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statuta ESCB in ECB) uresničuje najvišje standarde integritete in poklicne etike, ki predstavljajo temelj za zagotavljanje kredibilnosti Banke Slovenije in zaupanja javnosti.
Banka Slovenije s tem namenom uveljavlja okvir integritete in poklicne etike, ki temelji na neodvisnosti, transparentnosti in odgovornosti posameznikov, ki delujejo po pooblastilu Banke Slovenije.
S tem kodeksom se prenaša Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/855 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Evrosistemu in razveljavitvi smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11) in Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/856 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2015/12).
Za guvernerja, kot člana Sveta Evropske centralne banke, za člana Sveta Banke Slovenije, ki je kot predstavnik Banke Slovenije imenovan za člana Nadzornega odbora Evropske centralne banke, ter za delavca, ki je imenovani kot namestnik člana Sveta Evropske centralne banke oziroma namestnik člana Nadzornega odbora, glede njihovega delovanja v vlogi člana ali namestnika člana velja tudi Kodeks ravnanja za visoke predstavnike Evropske centralne banke (Code of conduct for high level ECB officials).
2. člen 
(uporaba kodeksa) 
Ta kodeks ureja okvir poklicne etike in integritete v zvezi z ravnanji članov Sveta Banke Slovenije in drugih delavcev, ki delajo ali so delovali s pooblastili Banke Slovenije (v nadaljevanju: delavci) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge podobne pogodbe (v nadaljevanju: pogodba).
Banka Slovenije uveljavlja okvir poklicne etike in integritete, ki ga določa ta kodeks, tudi v razmerju do tretjih oseb, kadar delujejo s pooblastili Banke Slovenije pri uresničevanju njenih ciljev in nalog ali z Banko Slovenije sklenejo pogodbo o dobavi blaga in storitev, da se prepeči nezakonito ali neetično delovanje Banke Slovenije, ki je posledica ravnanj tretje osebe.
3. člen 
(načela poklicne etike in integritete) 
Delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenje uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti.
Delavci pri uresničevanju načel iz prejšnjega odstavka ravnajo pošteno, strokovno, nepristransko, transparentno, odgovorno, ter dajejo prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnemu interesu pred osebnimi interesi.
Posameznik mora ob sklenitvi pogodbe z Banko Slovenije, podati izjavo, da je seznanjen z načeli tega kodeksa in jih bo dosledno spoštoval in izvajal glede na pomen njihovih nalog in odgovornosti ter naravo njegovega delovanja oziroma funkcije za uresničevanje nalog in ciljev Banke Slovenije na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta ECB in ESCB.
Banka Slovenije preverja skladnost ravnanj posameznikov z načeli tega kodeksa ob sklepanju pogodbe, v času veljavnosti in tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe.
4. člen 
(načelo neodvisnosti) 
Delavci morajo pri svojem delovanju v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev Banke Slovenije delovati neodvisno, ter pri tem niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih organov, agencij, uradov ali drugih organizacij, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, razen kadar takšna zahteva izrecno izhaja iz zakona ali predpisa EU, ki zavezuje Banko Slovenije.
Delavci morajo pri izvajanju nalog za Banko Slovenije:
– sprejemati lastne preudarne, objektivne in nepristranske odločitve in presoje, z upoštevanjem notranje organizacije in pooblastil odločanja v Banki Slovenije, brez nedovoljenega vpliva deležnikov izven Banke Slovenije, ter
– preprečevati in se izogibati nasprotju med interesi Banke Slovenije in osebnimi interesi.
Delavci morajo obvestiti svojega neposredno nadrejenega in pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsakem poskusu nedovoljenega vplivanja organizacij ali oseb zunaj Banke Slovenije na delavca v zvezi z opravljanjem njegovih poklicnih nalog v Banki Slovenije.
5. člen 
(načelo transparentnosti) 
Banka Slovenije si prizadeva za jasno, celovito in pravočasno sporočanje informacij v zvezi z njenim delovanjem, ki v razmerju do javnosti omogoča uresničevanje odgovornosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, ob upoštevanju varstva zaupnosti informacij v skladu z veljavnimi predpisi.
Banka Slovenije si prizadeva za odprtost, dostopnost in dobro sodelovanje z drugimi javnimi organi, javnimi agencijami, nosilci javnih pooblastil in drugimi institucijami, ki delujejo v javnem interesu, upoštevaje njihove zakonite pristojnosti in odgovornosti oziroma morebitne predpise, ki urejajo postopke in podlage sodelovanja.
Delavci morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki glede delovanja ali odločitev Banke Slovenije upoštevati načela tega kodeksa ter pravila in načine sporočanja, ki jih določa Banka Slovenije.
Delavci morajo zagotavljati ustrezno poročanje o okoliščinah za pravočasno prepoznavanje tveganj integritete ali pojava korupcije ter zagotavljati sledljivost (dokazljivost) glede aktivnosti, ki jih izvajajo pri opravljanju nalog za Banko Slovenije.
6. člen 
(vloga vodstva) 
Člani Sveta Banke Slovenije, direktorji ter drugi delavci s pooblastili za vodenje morajo s svojim zgledom aktivno prispevati k ozaveščanju delavcev o načelih integritete in poklicne etike, ki so določena s tem kodeksom.
7. člen 
(opredelitev pojmov) 
V tem kodeksu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– »naloge na področju nadzora« pomeni dejavnosti in naloge Banke Slovenije pri izvajanju javnih pooblastil v postopkih nadzora v zvezi s subjektom nadzora, vključno z odločanjem o ukrepih nadzora in sankcijah zaradi prekrška, ki jih izvaja Banka Slovenije, v zvezi z:
– nadzorom bank in hranilnic, vključno z nalogami v okviru Enotnega mehanizma nadzora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, 
– nadzorom plačilnih sistemov in ponudnikov storitev ter drugih subjektov na podlagi predpisov, 
– reševanjem in prisilnim prenehanjem bank ter 
– makrobonitetnim nadzorom; 
– »naloge ECB« pomeni pristojnosti in dejavnosti Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) v zvezi z denarno politiko in politiko deviznega tečaja, ki jih v skladu s Pogodbo o delovanju EU in Statutom ESCB in ECB izvaja ECB in Banka Slovenije kot del Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljevanju: ESCB);
– »subjekt nadzora« pomeni pravno ali fizično osebo v zvezi s katero Banka Slovenije izvaja pristojnosti nadzora na podlagi predpisov RS ali v okviru Enotnega mehanizma nadzora;
– »nasprotna stranka« pomeni nasprotno stranko ECB v zvezi z nalogami na področju denarne politike (v okviru operacij denarne politike);
– »poslovni partner« pomeni pravno ali fizično osebo, s katero je Banka Slovenije sklenila pogodbo o dobavi blaga ali storitev (in se pogodba še izvaja) oziroma je v fazi pogajanj za sklenitev takšne pogodbe;
– »oseba, ki sodeluje v postopku javnega naročanja« je oseba, ki je član strokovne komisije Banke Slovenije za oddajo javnega naročila in oseba, ki v okviru svoji delovnih nalog in pooblastil odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma predlaga izbor ponudnika, v zvezi s postopkom javnega naročanja, (tj. brez upoštevanja postopkov oddaje naročila male vrednosti), in za javna naročila, za katera ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja, če je vrednost naročila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju z Banko Slovenije;
– »zunanji deležniki« so subjekti javnega ali zasebnega sektorja (vključno z državnimi organi, javnimi agencijami, zavodi in skladi, gospodarskimi družbami ter interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, vključno z mediji in splošno javnostjo), razen ECB in druge nacionalne centralne banke, ki so del ESCB, ter nacionalni organi iz držav članic Evrosistema, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij;
– »ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do delavca njen zakonec ali oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali v drugi življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza (v nadaljevanju: partner), ter otroci, starši, bratje, sestre ter osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
2. NASPROTJE INTERESOV 
2.1. Splošno glede nasprotja interesov
8. člen 
(nasprotje interesov) 
Nasprotje interesov pomeni okoliščino, ko imajo delavci osebne interese, ki lahko vplivajo, ali za katere se zdi, da lahko vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije.
Osebni interesi delavca pomenijo kakršno koli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist za delavca. Osebni interesi delavca, ki se upoštevajo pri presoji nasprotja interesov, so zlasti:
– premoženjski interesi, ki vključujejo zasebne posle delavca (npr. imetništvo lastniških in dolžniških instrumentov ter pravic pri upravljanju, finančne obveznosti in terjatve iz naslova posojil);
– interesi v zvezi z zastopanjem ali predstavljanjem zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno z voljenim ali imenovanim članstvom v organih vodenja ali nadzora zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno s članstvom v organih političnih strank, organih lokalnih skupnosti in drugih organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije ali so poslovni partnerji Banke Slovenije;
– poklicni interesi, ki vključujejo poklicne ali druge pridobitne aktivnosti, ki vključujejo stalna ali občasna poslovna razmerja, ter druge dejavnosti, ki so vir obdavčljivega dohodka, vključno z zaposlitvijo ali svetovanjem, ter se opravljajo ali so se opravljale v zadnjih treh letih ali jih delavec namerava opravljati (bodoča zaposlitev) za pravno ali fizično osebo, ki:
– opravlja dejavnost na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije, 
– je poslovni partner Banke Slovenije ali 
– nastopa kot lobist, svetovalec, pomemben poslovni partner ali zastopnik interesov nadzorovanega subjekta, nasprotne stranke ali poslovnega partnerja Banke Slovenije. 
– interesi nasprotne stranke v pomembnem pravnem sporu z Banko Slovenije, subjektom nadzora, nasprotno stranko ali poslovnim partnerjem.
Osebni interesi delavca obsegajo tudi interese drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki so z delavcem tesno povezane na podlagi družinskih, prijateljskih, političnih ali poslovnih razmerij, kadar so te osebe nosilci koristi iz prejšnjega odstavka. Tesno povezane osebe so zlasti osebe, ki so v razmerju do delavca:
– ožji družinski član,
– oseba, s katero delavec ohranja pogoste in tesne zasebne stike (prijatelji, sorodniki), ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije,
– partner v pomembnem poslovnem razmerju (npr. poslovni partner pri skupnem podjemu),
– nekdanji delodajalec ali tesni sodelavec (npr. v isti organizacijski enoti ali na istem področju) v zadnjih treh letih pred zaposlitvijo v Banki Slovenije.
9. člen 
(preprečevanje nasprotja interesov) 
Banka Slovenije v okviru organizacijskih in poslovnih možnosti zagotavlja ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delovnimi nalogami delavca.
Delavec se mora v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije izogibati nasprotju interesov ter v primeru, če ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, o tem nemudoma obvestiti svojega nadrejenega. Delavec mora v obvestilu razkriti tudi bistvene informacije glede osebnih interesov tesno povezane osebe v obsegu, ki omogoča presojo nasprotja interesov in izvedbo ustreznih ukrepov, da se zavarujejo interesi Banke Slovenije, če to ne posega nesorazmerno v pravice do zasebnosti tretje osebe.
Delavec, ki v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog za Banko Slovenije ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, mora prenehati z delom v zadevi, razen če bi zaradi tega nastala občutna škoda za Banko Slovenije.
Nadrejena oseba na podlagi obvestila najkasneje v roku 5 delovnih dni odloči ali obstoji nasprotje interesov in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nasprotja interesov. Če nadrejena oseba odloči, da bo delavec kljub nasprotju interesov nadaljevala z delom v zadevi, poda delavcu usmeritve za ravnanje pri opravljanju nalog.
Delavec ali nadrejena oseba se lahko o obstoju nasprotja interesov v zvezi z določenimi okoliščinami oziroma glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov posvetujeta s pooblaščencem za skladnost poslovanja. Nadrejena oseba evidentira prejeta obvestila in odločitve glede ukrepov za obravnavo nasprotja interesov.
10. člen 
(izjava o osebnih interesih) 
Naslednji delavci za namene preverjanja nasprotja interesov do konca januarja za preteklo koledarsko leto pooblaščencu za skladnost poslovanja predložijo izjavo o okoliščinah, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije (izjava o osebnih interesih):
– člani Sveta Banke Slovenije,
– direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za izvajanje nalog na področju nadzora ali izvajanje nalog ECB na področju denarne politike in deviznega tečaja,
– pomočniki direktorjev, vodje odsekov in drugi zaposleni, ki so pristojni za vodenje stalnih strokovnih skupin na področju nadzora ali izvajanja nalog ECB na področju denarne politike in politike deviznega tečaja,
– osebe, ki so v preteklem koledarskem letu neposredno sodelovale v postopkih javnega naročanja za Banko Slovenije.
Izjava o osebnih interesih vključuje:
– podatke o delavcu in delu, ki ga opravlja v Banki Slovenije,
– podatke o premoženjskih interesih delavca, ki vključujejo podatke o:
– nepremičninah v lasti delavca (identifikacija nepremičnine, vrednost, način uporabe), 
– premičninah v lasti delavca, katerih posamična vrednost presega 10.000 EUR (opis, vrednost, način uporabe), 
– denarnih sredstvih delavca pri kreditnih institucijah, če njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (kreditna institucija, znesek), 
– gotovini v lasti delavca, če njena skupna vrednost presega 10.000 EUR (znesek in valuta), 
– dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih, katerih vrednost presega 10.000 EUR (znesek, vrsta, upnik), 
– posojilih, katerih skupna vrednost presega 10.000 EUR (vrednost, dolžnik), 
– neposrednem lastništvu delnic oziroma deležev ali drugih upravljavskih pravicah v gospodarski družbi oziroma v pravni osebi zasebnega prava, ki presega 5 % delež pri upravljanju ali v kapitalu tega subjekta (naziv pravne osebe, število in oznaka instrumentov, vrednost), 
– posrednem lastništvu delnic oziroma deleža ali drugih upravljavskih pravicah v gospodarski družbi oziroma v pravni osebi zasebnega prava, ki presega 5 % delež (naziv neposrednega lastnika, oblika posrednega lastništva, naziv izdajatelja, število in oznaka instrumentov, vrednost), 
– drugih vrednostnih papirjih, če njihova vrednost presega 10.000 EUR (naziv izdajatelja, vrsta, število in oznaka instrumentov, vrednost), 
– finančnih instrumentih iz prepovedanih finančnih poslov iz tretjega odstavka 23. člena tega Kodeksa (naziv izdajatelja, vrsta, število in oznaka instrumentov, vrednost), 
– podatke o pridobitnih aktivnostih družinskega člana (naziv delodajalca, opis dela).
Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka in način predložitve. Delavec, ki je zavezanec za poročanje premoženjskega stanja na podlagi zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, lahko namesto izjave iz prejšnjega odstavka predloži poročilo o premoženjskem stanju, ki ga je posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V tem primeru lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja zahteva od delavca, da poda izjavo o posameznih okoliščinah, ki niso vključene v poročilo za KPK.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi prejetih izjav ter morebitnih dodatnih pojasnil s strani delavca o okoliščinah, ki zbujajo sum nasprotja interesov, seznani nadrejenega in predlaga ustrezne ukrepe.
11. člen 
(preverjanje nasprotja interesov pri kandidatih za zaposlitev) 
V okviru izbirnega postopka Banka Slovenije preverja okoliščine, ki lahko pomenijo nasprotje interesov v primeru zaposlitve kandidata na prostem delovnem mestu. Kandidat je lahko izbran za zasedbo prostega delovnega mesta, če v izbirnem postopku ni ugotovljeno nasprotje interesov oziroma so ob zaposlitvi sprejeti ustrezni ukrepi za obvladovanje ugotovljenega nasprotja interesov.
Osebe, pristojne za izbor, morajo kandidate v izbirnem postopku opozoriti, da morajo Banki Slovenije posredovati in razkriti vse podatke in informacije, ki bi lahko pomenile nastanek konflikta interesov v primeru zaposlitve v banki.
Osebe, pristojne za izbor kandidata, se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov posvetujejo s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
2.2. Zasebne aktivnosti
12. člen 
(omejitve zasebnih aktivnosti) 
Delavec se pri opravljanju zasebnih aktivnosti, ne glede na to ali so plačane ali ne, izogiba aktivnostim, ki so v nasprotju z interesi Banke Slovenije ali lahko škodijo ugledu Banke Slovenije.
Delavec lahko opravlja zasebne pridobitne in nepridobitne aktivnosti, če te aktivnosti ne ovirajo ali onemogočajo rednega in kvalitetnega izpolnjevanja njegovih delovnih nalog v Banki Slovenije.
Delavec med službenim časom zase ali za tretje osebe ne sme opravljati zasebnih pridobitnih dejavnosti in tega ne sme zahtevati od drugih delavcev.
13. člen 
(javno udejstvovanje) 
Delavec, ki se zasebno udejstvuje v okviru civilnodružbenega ali političnega delovanja (npr. kot voljeni predstavnik v organih lokalnih skupnosti, pri javnem delovanju v okviru civilnih združenj in organizacij ter političnih strank) se pri tem delovanju ne sme sklicevati na svoj položaj v Banki Slovenije.
14. člen 
(prepoved opravljanja zasebnih aktivnosti) 
Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za subjekt nadzora ali za nasprotno stranko.
Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za poslovne partnerje Banke Slovenije, če je delavec vključen v postopke priprave ali izvrševanja pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za finančno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če so zasebne aktivnosti povezane z nalogami Banke Slovenije.
15. člen 
(predhodna odobritev) 
Za zasebne aktivnosti, ki so povezane z nalogami in pristojnostmi Banke Slovenije, ne glede na to ali so plačane ali ne, mora delavec pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Pri presoji za predhodno odobritev za zasebne aktivnosti delavca pooblaščenec za skladnost poslovanja (po posvetu z nadrejeno osebo delavca), upošteva zlasti:
– morebiten vpliv, ki bi ga imela določena zasebna aktivnost, na učinkovito izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije,
– ali zunanja aktivnost lahko vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko, pošteno in strokovno izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije,
– tveganje zlorabe zaupnosti dokumentov, informacij in podatkov Banke Slovenije,
– vpliv na integriteto in ugled Banke Slovenije.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko izda predhodno dovoljenje za posamezno zunanjo aktivnost za obdobje največ 12 mesecev.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko kadarkoli zahteva, da delavec poda pojasnila v zvezi z izvajanjem zunanjih aktivnosti, ter od delavca zahteva, da preneha z izvajanjem teh aktivnosti (ne glede na morebitno predhodno odobritev), če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz tega Kodeksa.
2.3. Sprejemanje daril
16. člen 
(omejitve pri sprejemanju daril) 
Delavec ne sme od tretjih oseb zase ali za druge sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljevanju: darila), ki so kakorkoli povezane z opravljanjem poklicnih dolžnosti delavca v Banki Slovenije, razen v primerih, določenih s tem Kodeksom.
Šteje se, da je darilo povezano z opravljanjem poklicnih dolžnosti delavca, če je darilo ponujeno na podlagi funkcije ali delovnega mesta, ki jo/ga opravlja delavec. Običajne gostoljubnosti zanemarljivih vrednosti, ki se ponudijo v okviru delovnih sestankov, se ne štejejo kot darilo po tem kodeksu.
Delavec lahko sprejme darila ob službenih dogodkih v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil Banke Slovenije kot predstavnik Banke Slovenije (protokolarno darilo) ter priložnostna darila manjših vrednosti, ki se običajno izročajo ob kulturnih, slavnostnih, izobraževalnih in podobnih dogodkih (priložnostna darila). Priložnostna darila so tista, katerih vrednost ne presega 60 eurov in katerih skupna vrednost od istega darovalca v posameznem letu ne presega 150 eurov.
Ne glede na prejšnji odstavek, delavec ne sme sprejeti darila (vključno z vabilom na poslovno pogostitev), če je darilo kakorkoli povezano z opravljanjem njegovih poklicnih dolžnosti na naslednjih področjih:
– nalog na področju nadzora, kadar je darovalec kakorkoli povezan s subjektom nadzora,
– nalog v postopkih javnega naročanja, in v drugih postopkih naročanja blaga ali storitev, kadar je darovalec kakorkoli povezan z dobaviteljem, s katerimi Banka Slovenije poslovno sodeluje ali namerava poslovno sodelovati.
17. člen 
(zavrnitev darila) 
Če je ponujeno darilo, ki ga glede na 16. člen ni dovoljeno sprejeti, mora delavec zavrniti sprejem darila ter darovalca opozoriti na pravila o sprejemanju daril po tem kodeksu.
Če darila v primerih iz prejšnjega odstavka ni mogoče zavrniti, ker bi to glede na posebne okoliščine lahko užalilo darovalca ali ogrozilo poslovno sodelovanje, lahko delavec takšno darilo izjemoma sprejme. Takšno darilo postane last Banke Slovenije.
Delavec mora ne glede na vrednost zavrniti darilo:
– v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov ali drage kovine,
– če bi sprejem darila vplival ali dajal vtis, da vpliva na nepristransko in samostojno opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije ali na neodvisno delovanje Banke Slovenije,
– če bi sprejem darila pomenil kaznivo dejanje.
Ne šteje se za darilo v obliki denarja, vrednostnih papirjev ali dragocenih kovin, kadar je prevladujoči namen izročenega denarja, vrednostnih papirjev ali izdelka iz drage kovine njihova spominska, zgodovinska ali podobna simbolna vrednosti (npr. spominski in zbirateljski kovanci).
18. člen 
(prijava sprejetega darila) 
Delavec mora najkasneje v 10 delovnih dneh pooblaščencu za skladnost poslovanja:
– prijaviti vsako sprejeto darilo, katerega vrednost presega 25 EUR,
– obvestiti o vsaki ponudbi darila, katerega sprejem je bil v skladu s prejšnjim členom zavrnjen, ali je bilo takšno darilo sprejeto, ker ga ni bilo mogoče zavrniti.
Vrednost darila določi delavec na podlagi razpoložljivih informacij o običajni tržni vrednosti, informacij proizvajalca oziroma informacij o običajnih tržnih cenah primerljivih izdelkov.
19. člen 
(izročitev daril v last Banki Slovenije) 
Protokolarna darila postanejo last Banke Slovenije (razen če gre za darilo v obliki poslovnih pogostitev in podobnih nematerialnih koristi, ki jih je dovoljeno sprejeti in se izčrpajo v okviru poslovnega srečanja).
Priložnostna darila, katerih vrednost ne presega 25 EUR, postanejo last delavca.
Delavec mora protokolarno darilo ter priložnostno darilo, katerega vrednost presega 25 EUR, predati v last Banki Slovenije.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko na podlagi predloga delavca odloči, da lahko delavec obdrži prejeto protokolarno darilo ali priložnostno darilo katerega vrednost presega 25 EUR, če to glede na vse okoliščine ne vpliva ali daje vtisa, da vpliva na nepristransko in samostojno opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije. Kadar vrednost darila presega 60 EUR, delavec na podlagi zahteve pooblaščenca za skladnost plača Banki Slovenije vrednost darila nad tem zneskom.
20. člen 
(uporaba pravil glede sprejemanja daril) 
Prepovedi in omejitve glede sprejemanja daril iz tega kodeksa veljajo tudi za ožje družinske člane delavca.
2.4. Finančna neodvisnost
21. člen 
(finančna neodvisnost) 
Delavec mora pri sklepanju zasebnih poslov ravnati previdno in skrbno ter ne sme prevzemati nesorazmernih tveganj ali sklepati špekulativnih poslov (npr. posli z instrumenti za katere je značilna visoka volatilnost in netransparentnost oblikovanja cen, posli z visokim tveganjem izgube, trgovanje z vzvodom, opcije), ki lahko ogrožajo ali se zdi da ogrožajo njihovo nepristranskost oziroma negativno vplivajo na ugled in integriteto Banke Slovenije (finančna neodvisnost).
Zasebni finančni posli delavcev morajo biti v primernem sorazmerju z njihovimi prihodki in premoženjem. Špekulativni posli ne smejo predstavljati pomembnega deleža finančnih poslov, ki jih sicer sklepa delavec.
22. člen 
(zasebni finančni posli) 
Zasebni finančni posli so posli z naslednjimi finančnimi instrumenti:
– delnice, obveznice in drugi dolžniški instrumenti (razen depozitov),
– izvedeni finančni instrumenti, vezani na instrumente iz prejšnje alineje,
– kombinirani instrumenti, ki imajo tudi lastnosti instrumentov iz prve in druge alineje,
– enote ali deleži investicijskih skladov ali podobnih shem, ki nalagajo pretežno v instrumente iz predhodnih alinej.
Finančna družba pomeni družbo, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (sektor S.12) in vključuje:
– kreditne institucije (banke in hranilnice ter druge institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke),
– pokojninske in investicijske sklade, vključno s skladi denarnega trga ter skladi, ki nalagajo v nekratkoročna finančna ali nefinančna sredstva;
– investicijska podjetja (borznoposredniške družbe) in druge finančne posrednike (dejavnost leasinga, factoringa, dejavnost listinjenja, kliring, ipd.),
– izvajalce pomožnih finančnih dejavnosti upravljanja skladov, plačilne institucije, kreditne posrednike, ipd.),
– zavarovalne družbe,
– finančne holdinge, mešane finančne holdinge in mešane poslovne holdinge,
– druge izvajalce finančnih dejavnosti, ki se razvrščajo v sektor S.12 po standardni klasifikaciji dejavnosti.
23. člen 
(prepovedani zasebni finančni posli) 
Delavci, ki opravljajo delo v Banki Slovenije na področju nadzora ali na področju izvajanja denarne politike in politike deviznega tečaja ECB, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov:
– z delnicami, obveznicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izda finančna družba sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici EU oziroma subjekt nadzora (vključno s subjekti v skupini, ki ji pripada subjekt nadzora),
– z izvedenimi instrumenti, ki se vežejo na delnice, obveznice ali dolžniške instrumente iz prejšnje alineje,
– s kombiniranimi instrumenti, ki vključujejo eno ali več lastnosti iz prve ali druge alineje,
– z enotami v kolektivnih naložbenih shemah (investicijskih skladih), katerih glavni namen je vlaganje v finančne instrumente iz prve, druge ali tretje alineje.
Delavci, ki pri opravljanju dela v Banki Slovenije sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne smejo sklepati zasebnih finančnih poslov s finančnimi instrumenti, ki jih izda poslovni partner Banke Slovenije oziroma oseba, ki kot ponudnik sodeluje v tem postopku.
Ne glede na prvi in drugi odstavek, se ne štejejo kot prepovedni zasebni finančni posli, če je delavec sklenil zasebni finančni posel oziroma pridobil instrumente:
– preden je zanj začel veljati ta kodeks,
– preden so nastale okoliščine, ki za delavca ustvarjajo prepoved sklepanja zasebnih finančnih poslov,
– brez lastnega ravnanja (npr. z dedovanjem, darilom ali zaradi statusne spremembe izdajatelja).
Delavec mora o imetništvu finančnih instrumentov iz prepovedanih zasebnih finančnih poslov in o okoliščinah iz prejšnjega odstavka, obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja v roku desetih delovnih dni od nastanka teh okoliščin.
Za razpolaganje s premoženjem, ki izhaja iz prepovedanih zasebnih finančnih poslov, in za uveljavljanje pravic, povezanih s tem premoženjem, mora delavec pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko za izogibanje nasprotju interesov v zvezi s premoženjem delavca, ki izhaja iz prepovedanih zasebnih finančnih poslov, predlaga ustrezne ukrepe vključno s prenosom upravljanja premoženja na tretjo, neodvisno osebo, ali prodajo takšnega premoženja.
24. člen 
(naknadno poročanje drugih zasebnih poslov) 
Delavec, ki opravljajo delo v Banki Slovenije na področju nadzora ali na področju izvajanja denarne politike in politike deviznega tečaja ECB, mora v roku 30 dni po sklenitvi posla pooblaščencu za skladnost poročati naslednje zasebne posle, če skupna vrednost teh poslov v posameznem koledarskem mesecu presega 5.000 EUR:
– devizne posle, razen če gre za nakupe ali prodaje tuje valute v zvezi s priložnostnimi nefinančnimi posli in osebnimi aktivnostmi delavca (npr. zasebna potovanja);
– posle z zlatom;
– posle z državnimi vrednostnimi papirji, ki jih izdajo države članice EU;
– posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na instrumente iz (i) do (iii) alineje;
– posle z deleži v kolektivnih naložbenih shemah (investicijskih skladih), katerih glavni namen je vlaganje v finančne instrumente iz (i) do (iv) alineje;
– najem posojila s strani delavca (brez poroštev in zavarovanj, ki jih zagotavlja delavec v zvezi s posojilom tretjemu);
– posle kratkoročnega trgovanja (npr. nakup in prodajo instrumenta, ki je opravljena znotraj enega meseca), razen če je prodaja izvršena zaradi omejevanja izgub (stop-loss);
– nakup ali prodaja virtualnih valut.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi poročila oceni vpliv zasebnega finančnega posla na finančno neodvisnost delavca oziroma na ugled in integriteto Banke Slovenije ter pri tem zlasti presoja:
– poklicne naloge delavca in njegov dostop do relevantnih zaupnih dokumentov, podatkov in informacij v zvezi s posameznimi finančnimi instrumenti ali izdajateljem instrumenta (tveganje zlorabe zaupnosti),
– tveganja in morebitno špekulativno naravo zasebnega finančnega posla,
– vir investiranih sredstev za financiranje posla oziroma vpliv morebitne izgube iz naslova zasebnega finančnega posla na finančno neodvisnost delavca.
Če po oceni pooblaščenca za skladnost poslovanja obstaja nasprotje interesov za Banko Slovenije, pooblaščenec za skladnost poslovanja predlaga ukrepe za obravnavo tega nasprotja, vključno s prenosom upravljanja premoženja v skladu s 25. členom tega kodeksa ali odtujitev instrumentov oziroma premoženja iz finančnega posla.
25. člen 
(izjeme) 
Prepovedi sklepanja zasebnih finančnih poslov (23. člen) ter zahteve za naknadno poročanje zasebnih finančnih poslov (24. člen) ne veljajo, če delavec upravljanje svojih zasebnih finančnih poslov in premoženja, ki izhaja iz teh poslov, zaupa neodvisnemu upravljavcu premoženja s pisnim dogovorom, ki zagotavlja upravljanje premoženja brez navodil delavca.
Za uveljavljanje izjeme iz tega člena mora delavec pred sklenitvijo pisnega dogovora o upravljanju premoženja pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja. Pri presoji pooblaščenec za skladnost poslovanja upošteva zlasti ali lahko delavec neposredno ali posredno vpliva na sprejemanje odločitev glede upravljanja. O vsaki spremembi pogodbenih določil, vključno z morebitnimi splošnimi pogoji, mora delavec obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja.
2.5. Nasprotje interesov po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije
26. člen 
(ravnanja v zvezi s prenehanjem zaposlitve v Banki Slovenije) 
Delavec si pri pogajanjih v zvezi z novo zaposlitvijo pri drugem delodajalcu oziroma v zvezi z namero, da bo samostojno opravljal poklicno dejavnost z namenom pridobivanja dohodka ali premoženjske koristi (v nadaljevanju: nova zaposlitev) prizadeva, da nova zaposlitev po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije ne bi ustvarjala videza, da:
– je novi delodajalec oziroma naročnik z obljubo zaposlitve ali dela vplival na nepristransko in objektivno odločanje delavca pri opravljanju nalog v Banki Slovenije, ali
– je novi delodajalec oziroma naročnik z novo zaposlitvijo delavca pridobil možnost uporabe zaupnih podatkov ali informacij Banke Slovenije ter s tem vplivanja na njene odločitve in postopke.
Delavec obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja o okoliščinah v zvezi z možno novo zaposlitvijo, če bi te okoliščine lahko vplivale na nastanek nasprotja interesov za Banko Slovenije. Če so v zvezi z možno novo zaposlitvijo oziroma delom po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije podane okoliščine, ki pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije, pooblaščenec za skladnost poslovanja obvesti pristojnega nadrejenega o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov, ter pri tem upošteva interese delavca glede zaupnosti informacij v zvezi z morebitno novo zaposlitvijo.
27. člen 
(obvestilo o nameri za spremembo zaposlitve) 
Delavec najkasneje ob odpovedi delovnega razmerja z Banko Slovenije obvesti pooblaščenca za skladnost poslovanja o novi zaposlitvi, zlasti o novem delodajalcu/naročniku, ter pojasni glavne naloge in zadolžitve oziroma dejavnosti, ki jih bo opravljal pri novem delodajalcu oziroma v okviru nove dejavnosti.
Nekdanji delavec mora tudi po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije obvestiti pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsaki novi zaposlitvi, ki jo namerava sprejeti po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije in sicer:
a) v obdobju 24 mesecev od prenehanja opravljanja funkcije, če je neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo:
– člana Sveta Banke Slovenije,
– direktorja ali namestnika direktorja, pristojnega za področje nadzora;
b) v obdobju 12 mesecev od prenehanja opravljanja funkcije ali dela v Banki Slovenije, če je neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo oziroma delo:
– generalnega sekretarja, direktorja ali namestnika direktorja, (razen direktorja in namestnika direktorja pristojnega za področje nadzora);
c) v obdobju 6 mesecev od prenehanja opravljanja dela v Banki Slovenije, če je v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem zaposlitve:
– vodil postopek za izrek ukrepa nadzora, vključno z izvajanjem pregleda poslovanja ter izdajanjem dovoljenj,
– vodil postopek ali odločal v postopku zaradi prekrška,
– sodeloval v postopku oddaje javnega naročila velike vrednosti.
28. člen 
(ukrepi za obravnavo nasprotja interesov v zvezi z novo zaposlitvijo) 
V času odpovednega roka se v zvezi z delavcem, pri katerem je ugotovljeno tveganje nastanka nasprotja interesov v zvezi z novo zaposlitvijo, lahko sprejmejo naslednji ukrepi za preprečevanje nasprotja interesov:
– razporeditev na drugo delo,
– omejitev pooblastil,
– omejitev dostopa do informacij in virov.
Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v Banki Slovenije, z namenom izogibanja nasprotju interesov iz naslova nove zaposlitve, v obdobju mirovanja ne sprejme nove zaposlitve pri delodajalcu, in sicer:
a) če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo člana Sveta Banke Slovenije:
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora): 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije,
– pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici Evroobmočja 6 mesecev od prenehanja funkcije Sveta Banke Slovenije oziroma 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Nadzornega odbora ECB,
– pri nasprotni stranki ECB pri operacijah denarne politike: 6 mesecev od prenehanja funkcije Sveta Banke Slovenije oziroma 12 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB,
– pri finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije,
– pri drugi finančni instituciji (s sedežem izven RS): 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB ali člana Nadzornega odbora ECB,
– pri upravljavcu plačilnega ali poravnalnega sistema, centralni nasprotni stranki ali ponudniku plačilnih instrumentov, nad katerim ECB izvaja pristojnosti pregleda: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta ECB,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih (pred prenehanjem funkcije), svetoval subjektom nadzora ali zastopal interese subjektov nadzora v postopkih nadzora Banke Slovenije ali je lobiral za interese subjektov nadzora v zadevah iz pristojnosti Banke Slovenije ali ECB: 6 mesecev od prenehanja funkcije člana Sveta Banke Slovenije;
b) če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo direktorja ali namestnika direktorja, ki je skladno z notranjo organizacijo pristojen za vodenje in izvedbo nalog na področju nadzora (vključno z nadomeščanjem člana Nadzornega odbora ECB):
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora): 6 mesecev od prenehanja funkcije,
– pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici Evroobmočja: 3 mesece od prenehanja funkcije oziroma 6 mesecev od prenehanja funkcije namestnika člana Nadzornega odbora ECB,
– pri finančni instituciji: 3 mesece od prenehanja funkcije,
– pri drugi finančni instituciji (s sedežem izven Republike Slovenije): 3 mesece od prenehanja funkcije namestnika člana Nadzornega odbora ECB,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih pred prenehanjem funkcije, svetoval subjektom nadzora ali zastopal interese subjektov nadzora v postopkih nadzora Banke Slovenije ali je lobiral za interese subjektov nadzora v zadevah iz pristojnosti Banke Slovenije: 3 mesece od prenehanja funkcije.
c) če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal funkcijo direktorja ali namestnika direktorja, ki je skladno z notranjo organizacijo pristojen za vodenje in izvedbo nalog ECB na področju denarne politike in politike deviznega tečaja (vključno z nadomeščanjem guvernerja kot člana Sveta ECB):
– pri banki ali drugi nasprotni stranki v operacijah denarne politike ECB: 6 mesecev od prenehanja funkcije,
– pri upravljavcu plačilnega ali poravnalnega sistema, centralni nasprotni stranki ali ponudnikom plačilnih instrumentov, nad katerim Banka Slovenije ali ECB izvaja pristojnosti v okviru pregleda delovanja (oversight): 3 mesece od prenehanja funkcije,
– pri subjektu, ki je v zadnjih 6 mesecih (pred prenehanjem funkcije), svetoval ali zastopal interese subjektov iz prejšnjih alinej v postopkih pregleda Banke Slovenije ali ECB ali je lobiral za interese teh subjektov v zadevah iz pristojnosti Banke Slovenije ali ECB: 3 mesece od prenehanja funkcije.
d) če je v Banki Slovenije v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal naloge na področju nadzora, ki obsegajo vodenje in koordinacijo stalnih strokovnih skupin (npr. skupnih nadzorniških skupin):
– pri subjektu nadzora s sedežem v Republiki Sloveniji (vključno s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot subjekt nadzora), ki opravlja istovrstne dejavnosti, ki jih nadzira stalna strokovna skupina: 6 mesecev od prenehanja opravljanja nalog vodje oziroma koordinatorja;
e) če je vodil posamezne postopke nadzora za izrek ukrepa nadzora ali za izdajo dovoljenja (vključno z izvedbo pregleda poslovanja), oziroma je vodila ali odločala v postopku zaradi prekrška:
– pri subjektu, v zvezi s katerim je tekel postopek oziroma so se izvajale konkretne dejavnosti nadzora, pri katerih je delavec neposredno sodeloval: 6 mesecev od prenehanja izvajanja aktivnosti;
f) če je v Banki Slovenije neprekinjeno v skupnem trajanju vsaj 6 mesecev opravljal naloge, ki obsegajo vodenje in koordinacijo stalnih strokovnih skupin v zvezi z dejavnostmi Banke Slovenije pri izvajanju nalog ECB na področju denarne politike ali politike deviznega tečaja:
– pri nasprotni stranki ECB v zvezi z izvajanem denarne politike: 3 mesece od prenehanja izvajanja aktivnosti;
g) če je bil v postopku oddaje javnega naročila Banke Slovenije, ki se izvede kot naročilo velike vrednosti, kot predstavnik organizacijske enote, ki je podala zahtevo za nabavo (naročnik), neposredno vključen v pripravo predloga, potrjevanje ali odločanje o vsebini razpisne dokumentacije, ocenjevanje prejetih ponudb ali izbor ponudnika:
– pri subjektu, ki je možni ponudnik ali je oddal ponudbo (v zvezi s postopkom, ki še ni zaključen): 6 mesecev od prenehanja izvajanja nalog,
– pri subjektu, ki je bil izbran kot ponudnik v postopku javnega naročila: 6 mesecev od sklenitve pogodbe.
Nekdanji delavec lahko po prenehanju zaposlitve v obdobju, v katerem veljajo omejitve iz tega člena, Banko Slovenije zaprosi za mnenje glede nasprotja interesov v zvezi z nameravano zaposlitvijo. Banka Slovenije lahko glede na okoliščine konkretnega primera zaključi, da v zvezi z nameravano zaposlitvijo ne veljajo omejitve iz tega člena, oziroma, da se trajanje omejitev (obdobje mirovanja) skrajša, če glede na okoliščine posameznega primera nasprotje interesov ne obstaja oziroma je nasprotje interesov ustrezno razrešeno z drugimi primernimi ukrepi. Nekdanji delavec zahteve iz tega člana naslovi na pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Za nekdanje člane Sveta Banke Slovenije ter za nekdanjega direktorja ali namestnika direktorja, ki je bil pristojen za vodenje in izvedbo nalog na področju nadzora, se lahko glede na konkretne okoliščine v zvezi z novo zaposlitvijo obdobje mirovanja izjemoma podaljša, vendar ne več kot za polovico obdobja mirovanja, ki je določeno v tem členu.
V primerih, ko nekdanji delavec sprejme novo zaposlitev v nasprotju z omejitvami iz tega člena, ter te neskladnosti na podlagi poziva pooblaščenca za skladnost poslovanja ne odpravi v ustreznem roku, lahko Banka Slovenije odloči, da se mnenje glede neskladnosti ravnanja nekdanjega delavca javno objavi, če je takšna objava glede na okoliščine primera primerna in sorazmerna (glede na funkcijo in naloge, ki jih je v času zaposlitve v Banki Slovenije opravljal nekdanji delavec).
29. člen 
(dogovor o mirovanju) 
Delavec lahko v zvezi s spoštovanjem omejitev iz prejšnjega člena predlaga Banki Slovenije sklenitev dogovora o mirovanju, v katerem se stranki dogovorita o ustreznem nadomestilu, ki ga v dogovorjenem obdobju mirovanja prejema delavec.
Z internim aktom se določi postopek in podrobnejša pravila glede uveljavljanja pravice do nadomestila za mirovanje.
3. POKLICNI STANDARDI 
3.1. Notranja razmerja
30. člen 
(spoštovanje notranje organizacije) 
Delavec mora pri opravljanju svojih nalog spoštovati organizacijo in delitev dela v Banki Slovenije, kot sta urejena z internimi akti Banke Slovenije.
Delavec v razmerju do sodelavcev ravna spoštljivo in si prizadeva za lojalno sodelovanje. Pri tem delavec zlasti ne zadržuje ali prikriva informacij, ki jih sodelavci potrebujejo za opravljanje njihovega dela, oziroma ne širi netočnih ali nepopolnih informacij, da bi pridobili osebne prednosti.
31. člen 
(dostojanstvo na delovnem mestu) 
Delavec mora biti spoštljiv v odnosih do sodelavcev in se mora vzdržati vsakršnega neprimernega vedenja ali ravnanja, s katerim neposredno ali posredno ponižuje, nadleguje ali neupravičeno diskriminira drugega.
Delavec prispeva h kulturi spoštljivosti ter odvrača in opozarja na pojave neprimernega ali nedostojnega vedenja. Delavec lahko neprimerno ravnanje naznani v skladu z internimi akti Banke Slovenije.
32. člen 
(uporaba sredstev) 
Delavec mora spoštovati lastnino in varovati sredstva, ki jih delavcu zagotovi Banka Slovenije v zvezi z opravljanjem dela.
Sredstva Banke Slovenije so namenjena samo uporabi za službene namene, razen kadar je uporaba za zasebne namene izrecno dovoljena v skladu z internimi akti Banke Slovenije ali na podlagi soglasja nadrejenega.
33. člen 
(reševanje sporov) 
V primeru spora ali nesoglasij si mora delavec prizadevati za mirno rešitev spora na spoštljiv in profesionalen način. Delavec lahko v zvezi z reševanjem spora zaprosi za pomoč pooblaščenca za skladnost poslovanja ali drugega delavca, ki uživa njegovo zaupanje v zvezi z rešitvijo spora (zaupnik).
Pooblaščenec za skladnost poslovanja oziroma delavec, ki kot zaupnik svetuje delavcu pri rešitvi spora, mora spoštovati zaupnost v zvezi z navedbami delavca glede spora in jih sme razkriti drugim osebam le ob predhodnem izrecnem soglasju delavca.
3.2. Razmerja z zunanjimi deležniki
34. člen 
(dostopnost in odprtost komunikacije) 
Banka Slovenije se pri komunikaciji z zunanjimi deležniki osredotoča na cilje in naloge Banke Slovenije, ter zagotavlja enakovredno informiranost vseh zainteresiranih deležnikov oziroma javnosti o relevantnih vsebinah in stališčih s področja delovanja Banke Slovenije,
Delavec mora biti odprt in dostopen za vprašanja javnosti glede splošnih informacij v zvezi z delovanjem Banke Slovenije, ter na vljuden način sporočati pravilne in celovite informacije (vključno z informacijami po telefonu ali e-pošti), z upoštevanjem načela transparentnosti.
Delavec pri komunikaciji z zunanjimi deležniki uporablja uradne komunikacijske poti in sredstva Banke Slovenije skladno s pravil, ki jih za komunikacijo z javnostmi določa Banka Slovenije. Komunikacija z zunanjimi deležniki praviloma poteka pisno (sledljivost).
Delavec mora pri komunikaciji z zunanjimi deležniki dosledno spoštovati obveznosti glede varovanja zaupnosti informacij, podatkov in dokumentov Banke Slovenije, ki se v skladu s predpisi ali pogodbenimi zavezami štejejo kot zaupni.
35. člen 
(prepoved sprejemanja plačil) 
Delavec ne sme zahtevati ali sprejeti od tretje osebe nikakršnega plačila zase ali za drugega v zvezi z aktivnostmi, ki so povezane z izvajanjem poklicnih nalog in dolžnosti delavca oziroma s pristojnostmi Banke Slovenije.
36. člen 
(izražanje stališč) 
Delavec se mora izogibati podajanju osebnih mnenj ali stališč o zadevah, ki so relevantna za odločanje Banke Slovenije v zvezi z njenimi pristojnostmi in niso bila javno objavljena, zlasti kadar bi takšno stališče lahko vplivalo ali dajalo vtis, da vpliva na ravnanja deležnikov, ki imajo neposredne premoženjske interese.
Kadar delavec v okviru poklicnih aktivnosti izražajo stališča o vprašanjih, glede katerih Banka Slovenije ni zavzela uradnega stališča, mora izrecno poudariti, da njegova stališča ne odražajo nujno stališč Banke Slovenije.
37. člen 
(udeležba na javnih dogodkih in pri zunanjih objavah) 
Sprejem vabila na dogodek (npr. konferenca, seminar, sprejem, objava ipd.), kjer bo delavec predstavil stališča o zadevah, ki so relevantna za odločanje Banke Slovenije v zvezi z njenimi pristojnostmi, ne sme ustvarjati ali dajati vtisa da ustvarja prednost za organizatorja pri opravljanju konkurenčne dejavnosti zaradi posebnih povezav z delavcem oziroma Banko Slovenije. Kadar delavec izraža stališča, ki bi lahko vplivala na ravnanja tržnih udeležencev, mora biti zagotovljena ustrezna (istočasna) informiranost vseh zainteresiranih deležnikov.
Delavec, ki se namerava kot predstavnik Banke Slovenije v okviru poklicnih dolžnosti udeležiti javnega srečanja ali dogodka, oziroma objaviti prispevek v zunanjem mediju (intervju, strokovni članek), kjer bo predstavljal stališča v zvezi z delovanjem Banke Slovenije, mora predhodno obvestiti pooblaščeno osebo za komuniciranje Banke Slovenije z javnostmi.
38. člen 
(udeležba na nejavnih sestankih in srečanjih) 
Načrtovani sestanki in nejavna srečanja delavcev z zunanjimi deležniki (predstavniki javnega ali zasebnega sektorja, interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, subjekti nadzora, ponudniki oziroma poslovnimi partnerji ipd.), na katerih se obravnavajo vsebine, ki lahko glede na naravo ali udeležence neposredno vplivajo na odločitve v zadevah iz pristojnosti Banke Slovenije ali glede poslovanja Banke Slovenije, morajo potekati v navzočnosti vsaj dveh zaposlenih. Ta zahteva velja za izvedbo nejavnih sestankov in srečanj v Banki Slovenije, izven Banke Slovenije ali sestankov preko telekonferenc.
Kadar zaradi objektivih okoliščin na sestanku oziroma srečanju ni mogoče zagotoviti udeležbe vsaj dveh zaposlenih, je treba sestanek oziroma srečanje praviloma odpovedati, razen če bi odpoved povzročila nesorazmerno škodo ali znatno otežila izvajanje nalog Banke Slovenije. V tem primeru mora zaposleni o nameravanem srečanju predhodno obvestiti nadrejenega ter zahtevati ustrezna navodila glede izvedbe srečanja.
Zahteve tega člena ne veljajo za nenapovedana (priložnostna) srečanja in stike (npr. telefonsko ali elektronsko komunikacijo). V teh primerih se delavec izogiba podajanju zagotovil ali formalnih stališč v zvezi z delovanjem Banke Slovenije. Kadar je informacija o priložnostnem srečanju ali stiku pomembna za delovanje ali odločanje Banke Slovenije, delavec izdela zapis srečanja oziroma stika ter o stiku obvesti nadrejenega.
39. člen 
(objava udeležbe članov Sveta Banke Slovenije na javnih in nejavnih srečanjih) 
Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi informacije o javnih dogodkih ter o nejavnih uradnih sestankih in srečanjih (vključno s telekonferencami) z zunanjimi deležniki, ki se jih udeležijo člani Sveta Banke Slovenije v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v Banki Slovenije, vključno s funkcijami v organih in telesih ECB, Evropskega bančnega organa, Enotnega organa za reševanje ter drugih uradnih mandatov v EU in mednarodnih institucijah, razen, če bi bila objava vseh ali posameznih informacij v nasprotju s predpisi, ki zavezujejo Banko Slovenije.
Objava iz prejšnjega odstavka poleg podatka o datumu in kraju srečanja vključuje tudi naziv zunanjega deležnika oziroma institucije ter temo ali namen srečanja. Kadar so zunanji deležniki predstavniki javnih organov, se v objavi navede tudi ime in funkcija predstavnika. Objava ne vključuje informacij o pisni ali telefonski komunikaciji z zunanjimi deležniki ter informacij o internih sestankih in dogodkih.
Za nejavna srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki nadzorovanih subjektov, ki so del posameznega nadzorniškega postopka in aktivnosti v zvezi s tem subjektom, se poleg podatka o datumu in kraju srečanja objavi le informacija »Srečanje s subjektom nadzora«, brez podatka o nazivu subjekta nadzora, imenu predstavnika ali temi srečanja. Za nejavna srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki medijev se poleg podatka o datumu in kraju srečanja, objavi le informacija »Srečanje s predstavniki medijev«, brez podatka o nazivu medija ali imenu predstavnika ali temi srečanja.
3.3. Varovanje zaupnosti
40. člen 
(dolžnost varovanja zaupnosti) 
Delavec mora spoštovati zaupnost dokumentov, informacij in podatkov, ki jih je izdelala ali z njim razpolaga Banka Slovenije (vključno z dokumenti, informacijami in podatki glede delovanja ECB, drugih nacionalni centralnih bank in drugih pristojnih organov držav članic EU ter drugih institucij EU) ter se v skladu s predpisi ali pogodbenimi zavezami štejejo kot zaupni ter jih je delavec pridobil ali se je z njimi seznanil pri opravljanju dela in nalog za Banko Slovenije.
Delavec mora pri obravnavi dokumentov, podatkov in informacij, ki se štejejo kot zaupni, ravnati v skladu z internimi akti in zahtevami Banke Slovenije glede varovanja zaupnih dokumentov, podatkov in informacij, ter jih ne sme razkriti nepooblaščenim osebam ali jih uporabiti za zasebne namene.
Delavec zaupnih informacij ne sme razkriti drugim delavcem v banki, ki teh podatkov ne potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Delavec v primeru dvoma zahteva ustrezna pisna navodila in usmeritve svojega nadrejenega ali pristojnega organa Banke Slovenije.
Dolžnost varovanja zaupnosti ne preneha s prenehanjem zaposlitve v Banki Slovenije.
41. člen 
(prepoved zlorabe zaupnosti) 
Dokumentov, informacij ali podatkov, ki se štejejo kot zaupni, delavec ne sme uporabiti izven opravljanja poklicnih nalog in pooblastil za Banko Slovenije za zasebne koristi, katerih namen je pridobitev neposrednih finančnih ali nefinančnih koristi za delavca ali za drugo osebo, zlasti v okviru:
– zasebnih poslov za račun delavca, vključno z uporabo informacij pri opravljanju zasebnih (zunanjih) aktivnosti delavca,
– poslov za račun tretje osebe s posredovanjem ali zastopanjem s strani delavca,
– drugega razkritja zaupnih informacij tretji (nepooblaščeni) osebi, da se posredno omogoči uporabe teh informacij za zasebne namene tretje osebe (v zvezi s poklicnimi ali zasebnimi aktivnostmi ali posli tretje osebe, vključno s svetovanjem glede sklepanja zasebnih poslov).
Domneva se, da je delavec zlorabil zaupnost z namenom pridobitve neposrednih finančnih koristi v zvezi z zasebnim finančnim poslom, če je pred sklenitvijo posla, pri delu za Banko Slovenije delavec razpolagal ali se je seznanil z zaupnimi dokumenti, informacijami ali podatki, ki:
– vsebujejo natančno informacijo v zvezi s finančnimi sredstvi ali izdajateljem finančnih instrumentov, ki so predmet posla, ter ta informacija ni javno objavljena oziroma drugače dostopna javnosti, označujejo okoliščine, ki so se zgodile, ali je razumno mogoče pričakovati, da se bodo zgodile ter je na njihovi podlagi mogoče sklepati o gibanju cene finančnih sredstev (in bi jo razumen vlagatelj uporabil kot del podlage za svojo naložbeno ali poslovno odločitev) in
– bi v primeru, če bi ta informacija postala javna oziroma dostopna ostalim subjektom na trgu, to verjetno pomembno vplivalo na ceno na finančnih trgih.
Uporaba informacij, ki so bile uradno objavljene ali so na drug zakoniti način dostopne javnosti, ne predstavlja zlorabe zaupnosti na podlagi tega člena.
42. člen 
(razkritje zaupnih dokumentov, informacij in podatkov) 
Dokumenti, informacije in podatki, ki se štejejo kot zaupni, se lahko določenemu prejemniku ali javnosti razkrijejo le na podlagi odločitve pristojnega organa Banke Slovenije ali pooblaščene osebe, če so izpolnjeni zakonski ali drugi pogoji za razkritje.
Ne glede na prejšnji odstavek je razkritje s strani delavca dovoljeno tudi v primeru, če je razkritje s strani delavca potrebno zaradi naznanitve kaznivega dejanja pristojnim organom ali če razkritje od delavca zahteva sodišče ali drug pristojni organ v okviru postopka, ki ga vodi na podlagi predpisov, ter so v postopku sprejeti ustrezni ukrepi za zavarovanje zaupnosti.
Dolžnost varovanja zaupnosti ne velja za dokumente, informacije in podatke, ki so na podlagi odločitve Banke Slovenije objavljene ali drugače dostopne javnosti.
4. PRISTOJNOSTI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA SKLADNOSTI POSLOVANJA 
43. člen 
(razlaga kodeksa in preverjanje skladnosti) 
Pooblaščenec za skladnost poslovanja je pooblaščen za razlago določb tega kodeksa ter za preverjanje skladnosti ravnanj in osebnih interesov delavcev z zahtevami tega Kodeksa v okviru rednih in občasnih preverjanj v skladu z internimi pravili, ki urejajo delovanje pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Redna preverjanja skladnosti obsegajo zlasti preverjanje posameznih ravnanj delavcev ali osebnih interesov zaradi presoje tveganja nasprotja interesov za Banko Slovenije na podlagi:
– periodičnih poročil delavcev o osebnih interesih (10. člen),
– zahteve za predhodno odobritev zasebnih aktivnosti (15. člen),
– prijave prejetih daril in koristi (18. člen) ter
– naknadnega poročanja zasebnih finančnih poslov (24. člen).
Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi način in podrobnejšo vsebino poročil oziroma zahtev iz prejšnjega odstavka ter morebitna dokazila, ki jih predložijo delavci za namen preverjanja skladnosti.
Občasna preverjanja skladnosti obsegajo preverjanje ravnanj in osebnih interesov delavcev:
– kadar obstaja povečano tveganje skladnosti ravnanj oziroma nastanka nasprotja interesov za Banko Slovenije v zvezi z delavci na določenem področju ali v določenih procesih, ki jih izvaja Banka Slovenije, ali
– kadar obstaja dvom, da delavec ne ravna v skladu s tem kodeksom ali so osebni interesi delavca v nasprotju z interesi Banke Slovenije.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko v okviru občasnega preverjanja zahteva od delavca pojasnila in dokazila glede ravnanj ali osebnih interesov delavca v obsegu, ki je potreben, da se preveri skladnost ravnanj delavcev s tem kodeksom.
44. člen 
(preverjanje skladnosti v zvezi z zasebnimi finančnimi posli) 
Za namene preverjanja skladnosti z zahtevami glede zasebnih finančnih poslov lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja zahteva od delavca informacije in dokazila glede:
– imetništva bančnih računov, vključno s skupnimi bančnimi računi, skrbniškimi računi in računi pri borznih posrednikih ter računi kreditnih kartic, vključno z informacijo glede prometa na teh računih,
– pooblastil za upravljanje zasebnih finančnih poslov za račun tretje osebe, vključno s pooblastili glede razpolaganja s sredstvi na računih tretje osebe,
– komunikacije z osebami, na katere je delavec prenesel odgovornost za upravljanje premoženja iz zasebnih finančnih poslov,
– prodaj in nakupov premoženja ali pravic za svoj račun ali za račun tretje osebe.
Informacije in dokazila iz prejšnjega odstavka se obravnavajo kot strogo zaupni.
Kadar delavec ne razpolaga z dokazili glede okoliščin iz prvega odstavka lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja od delavca zahteva, da v zvezi z obravnavanimi okoliščinami oziroma ravnanji poda pisno izjavo, s katero potrdi skladnost s tem kodeksom.
Kadar zaposleni iz utemeljenih razlogov ne želi predložiti dokazil glede okoliščin iz prvega odstavka tega člena ali če to predlaga pooblaščenec za skladnost poslovanja, lahko na podlagi sklepa guvernerja preverjanje skladnosti izvede neodvisni pogodbeni izvajalec. Pri tem veljajo za zunanjega izvajalca enake zahteve glede varovanja zaupnosti.
45. člen 
(nadzor nad spoštovanjem kodeksa in razlaga vsebine) 
Oseba, ki je nadrejena delavcu, je odgovorna za nadzor skladnosti ravnanj delavcev v okviru delovnih procesov ter za izvedbo ukrepov, s katerimi se v teh procesih zagotavlja skladnost ravnanj delavcev in skladnost poslovanja Banke Slovenije s tem Kodeksom.
Oseba, ki je nadrejena delavcu, se v primeru dvoma glede razlage posameznega pravila v praksi ter glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delavcem posvetuje s pooblaščencem za skladnost poslovanja.
Za člane Sveta Banke Slovenije ter za osebe, ki jih imenuje Svet Banke Slovenije, vlogo nadrejene osebe po tem kodeksu opravlja Svet Banke Slovenije.
46. člen 
(zaupnost in hramba podatkov) 
Informacije in dokazila v zvezi z ravnanji in osebnimi interesi delavcev se obravnavajo kot zaupni, če ni za posamezne primere izrecno določeno drugače ali so na drugi podlagi javni oziroma zavarovani z nižjo stopnjo zaupnosti. Informacije in dokazila se lahko uporabijo izključno za namene presoje skladnosti ravnanj delavca s tem kodeksom ter za postopke, ki se vodijo v zvezi z delavcem na tej podlagi.
Informacije in dokazila v zvezi z ravnanji ali osebnimi interesi delavca se hranijo do zaključka procesa preverjanja oziroma do zaključka postopkov, ki se vodijo v zvezi z ugotovitvami.
47. člen 
(odgovornost delavcev v primeru neskladnosti s kodeksom) 
Pooblaščenec za skladnost poslovanja v primeru ugotovljene neskladnosti delavca s tem kodeksom, ki so posledica ravnanj delavca ali neposrednih osebnih interesov delavca:
– predlaga osebi, ki je nadrejena delavcu, da sprejme ustrezne organizacijske ukrepe v delovnem procesu, oziroma
– pozove delavca, da preneha z določenimi ravnanji ali sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se odpravi ugotovljena neskladnost
– poda zoper delavca prijavo kršitev v skladu z internimi akti (postopek prijave in interne preiskave kršitev delavcev v Banki Slovenije).
Kadar delavec ne ravna v skladu s pozivom iz prejšnjega odstavka, lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja poda zoper delavca prijavo kršitev delavca skladno z internimi akti (postopek prijave in interne preiskave kršitev delavcev v Banki Slovenije) ter predlaga, da se zoper delavca izvedejo ustrezni delovnopravni postopki, vključno z disciplinsko sankcijo.
5. KONČNE DOLOČBE 
48. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta kodeks začne veljati 1. 9. 2019.
Z dnem uveljavitve tega kodeksa preneha veljati Kodeks Banke Slovenije z dne 1. 1. 2017.
Boštjan Vasle 
predsednik 
Sveta Banke Slovenije