Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2019 z dne 24. 5. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2019 z dne 24. 5. 2019

Kazalo

1533. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev pridobivalnega prostora kamnoloma KRESOV GRIČ, stran 4077.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju ZPNačrt), Občinskega prostorskega načrta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11, 107/13, 53/14, 70/16, 40/17, 50/18; v nadaljevanju OPN) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19) je Občinski svet Občine Idrija na 6. seji dne 9. 5. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev pridobivalnega prostora kamnoloma KRESOV GRIČ 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev pridobivalnega prostora kamnoloma KRESOV GRIČ(v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba Umarh d.o.o., Ptuj, številka projekta 12/16. OPPN je bil izdelan na podlagi strokovnih podlag iz rudarskega projekta "Izkoriščanje zalog tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru Kresov grič ter sanacija degradiranih površin", ki ga je izdelal rudarski projektant Entrajana d.o.o., Mengeš, št. projekta 6-02/2016-01.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Besedilo:
– Obrazložitev odloka
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
– Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu
(2) Grafični del:
1. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPNM 1: 5000
2. Pregledna situacija z vplivi in povezavami s sosednjimi območji 
M 1:1000
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 
M 1:1000
4. Ureditvena situacija po izkopu zalog 
M 1:1000
5. Ureditvena situacija po sanaciji 
M 1:1000
6. Situacija prometne ureditve, komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:1000
7. Načrt parcelacije
M 1:1000
(3) Priloge:
– Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage – Idejna zasnova in strokovne podlage iz rudarskega projekta: »Izkoriščanje zalog tehničnega kamna v pridobivalnem prostoru Kresov grič ter sanacija degradiranih površin«, ki ga je izdelal rudarski projektant Entrajana d.o.o., Dobeno 95, 1234 Mengeš, št. projekta 6-02/2016-01
– Povzetek za javnost
– Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN
– Okoljsko poročilo za občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za širitev pridobivalnega prostora kamnoloma Kresov grič, ki ga je izdelalo podjetje Ipsum d.o.o., Domžale, št. okoljskega poročila 329/18.
II. OBMOČJE NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen
(ureditveno območje) 
(1) ObmočjeOPPN obsega območje zemljišč, ki so v OPN opredeljena kot enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) ČP_11_LN in zavzema parcele št. 709/4-del, 710/1-del, 710/4, 711/1-del in 1821-del, vse k.o. Zadlog (2366). Območje je v OPN opredeljeno kot območje mineralnih surovin – površine nadzemnega pridobivalnega prostora (podrobna namenska raba prostora LN). Podrobnejše usmeritve za pripravo OPPN so opredeljene v 201. členu OPN. Velikost ureditvenega območja je 36.864 m2.
(2) Rudniški prostorobsegazemljišča, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin (pridobivalni prostor) in pristopna zemljišča, ki so potrebna za pristop do pridobivalnega prostora in na katerih nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. Rudniški prostor na jugu in jugozahodu omejuje gozdna cesta, na vzhodu pa pobočje Kresovega griča.
(3) Pridobivalni prostor zavzema parcele št.: 710/1-del, 710/4 in 711/1-del, k.o. Zadlog (2366). Površina pridobivalnega prostora je29.581,27 m2. Najnižja točka kamnoloma bo na 709 m n. v., najvišja pa 755 m n. v. Višinska razlika do vrha predvidenega kamnoloma v zahodnem delu znaša 46 m. Deli parcel 709/4 in 1821, vse k.o. Zadlog, niso del pridobivalnega prostora in v naravi predstavljajo gozdne površine, ki se jih z OPPN zaradi neugodne lokacije in neprimernega terena ne bo spreminjalo.
(4) Izven območja urejanja se uredi krajša dostopna cesta (40 m) z obstoječe poti v zahodnem delu do pridobivalnega prostora. Cesto je potrebno urediti v skladu s predpisi o urejanju cest.
4. člen 
(pravna in urbanistična podlaga) 
(1) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11,107/13, 53/14, 40/17, 50/18). V OPN je kamnolom umeščen kot enota urejanja prostora (EUP) ČP_11_LN. Območje se ureja tudi v skladu z 201. členom OPN. Za to EUP je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Namembnost območja je skladna z določili sprejetega OPN in sklepa župana o pripravi OPPN. Območje se ureja v skladu z 201. členom OPN, ki določa usmeritve za pripravo OPPN. Območje je namenjeno pridobivanju tehničnega kamna – dolomita, dovoljeno je načrtovanje objektov, ki so neposredno podrejeni dejavnosti izkoriščanja in sanacije. Posamezne gradnje se lahko izvedejo na podlagi rudarskega projekta za izvedbo.
III. OPIS NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
5. člen 
(opis obstoječega stanja) 
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe območje za izkoriščanje mineralnih surovin – kamnolom Kresov grič. Območje se nahaja v Občini Idrija, k.o. Zalog, na obrobju kraškega polja Zadlog. Je približno 730 m oddaljeno od središča kraja Zadlog. Teren lokacije širitve strmo pada proti severu v Idrijsko Belo. Na lokaciji posega ni površinskih vodotokov. Podtalnica je po oceni na zadostni globini pod najnižjim nivojem odkopavanja. V bližnji okolici kamnoloma se nahaja nekaj stanovanjskih in gospodarskih objektov ter dva objekta kulturne dediščine (en na jugozahodu in en na jugu). V severni in vzhodni okolici lokacije kamnoloma so v glavnem listnati oziroma bukovi in manj smrekovi gozdovi, v južni okolici pa so njive, travniki in pašniki s posameznimi drevesi. Lokacija širitve kamnoloma je poraščena s smrekami, posameznimi bori in bukvami.
(2) Obstoječ kamnolom in njegov pridobivalni prostor je določen z odločbo o izbiri koncesionarja, ki jo je izdalo Ministrstvo za gospodarstvo pod št. 430-83/2006-43 z dne 7. 12. 2006 in z enotnim dovoljenjem št. 361-01/2007 z dne 26. 3. 2007. Iz izreka citirane odločbe izhaja, da je bila lokacija obstoječega kamnoloma določena z lokacijo zemljiške parcele št. 711 (danes 711/1) in 710/4, obe k.o. Zadlog. Ker je med postopkom priprave OPPN koncesija za obstoječ kamnolom potekla, se bo pridobivala nova rudarska pravica za območje obstoječega kamnoloma in njegove širitve.
(3) Po rudarskem projektu je v obstoječem kamnolomu predvideno odkopavanje zalog do višine 730 m n. v., ki mora biti zaključeno do izteka koncesije v letu 2018. Do tega roka mora biti izvršena tudi končna sanacija južne in vzhodne brežine nad višino 740 m n. v., kolikor bo ta segala izven območja novega pridobivalnega prostora. V odprtem delu kamnoloma je v osrednjem delu izveden najnižji plato na višini 733 m n. v. kot začetni del useka za poglobitev kamnoloma na nivo 730 m n. v. Ob vzhodni končni brežini je izveden ozek plato vzdolž te brežine na višini 740 m n. v., ob zahodni pa enak plato na višini 738 m n. v.
6. člen 
(prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN) 
(1) OPPN določa prostorske pogoje in rešitve za učinkovito in usklajeno delovanje območja, pogoje za priključevanje na infrastrukturo ter predvideno novo parcelacijo območja OPPN. OPPN bo osnova za dovoljevanje in izvajanje posegov v prostor. Konkretno OPPN ureja umestitev širitve pridobivalnega prostora kamnoloma Kresov grič v prostor, izrabo prostora po posameznih fazah, njegovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja, zagotavljanje dostopa do zemljišč ter pogoje za sanacijo degradiranih površin.
(2) Investitor oziroma nosilec rudarske pravice Dolomit Janko Kosmač s.p. bo izkoriščanje mineralne surovine na tej lokaciji nadaljeval v približno enakem obsegu kot do sedaj, to je v malem obsegu, kolikor dopušča dopolnilna dejavnost na kmetiji. Predvideva se minimalno povečanje letnega izkopa do 13.500 m3 mineralne surovine, maksimalno pa do 15.000 m3 na leto. Navedeni povprečni letni izkop predstavlja letno storitev kamnoloma. Za izvedbo širitve pridobivalnega prostora je potrebnih 29.581 m2 zemljišč.
(3) Občinski podrobni prostorski načrt določa:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(4) Osnovni izrazi, ki so pomembni za razumevanje OPPN:
– površina podrobne namenske rabe prostora: površina, opredeljena v OPN s podrobno namensko rabo LN,
– območje OPPN: območje, opredeljeno z EUP ČP_11_LN,
– kamnolom: kraj, kjer se izkorišča tehnični kamen, tudi obrat za izkoriščanje tehničnega kamna,
– pridobivalni prostor: zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin,
– rudniški prostor: površina za pristop in površina pridobivalnega prostora,
– izkoriščanje mineralne surovine: celoten postopek tehnološkega procesa, ki vključuje način odpiranja zalog, način pridobivanja in predelave z izbiro postrojev in opreme ter preskrbo z energijo,
– sanacija degradiranih površin, prizadetih z rudarskimi deli: obveznost, ki je vezana na izkoriščanje in se jo formalno izvede v okviru posebnega postopka, določenega z zakonom, v katerem se pridobi dovoljenje za opustitev izvajanja rudarskih del, s katerim se določi obseg končne sanacije, do pridobitve tega dovoljenja pa se izvaja sprotna sanacija,
– tehnična sanacija: oblikovanje končnih brežin etaž z ublažitvijo naklonov oziroma s prilagoditvijo naklonov terenu okolice, delnim zasutjem odkopanih prostorov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje,
– biološka sanacija: nadaljevanje tehnične sanacije, sestavljena je iz priprave tal za ozelenitev, zatravitev in zasaditev avtohtonih drevesnih vrst.
7. člen 
(območje pridobivalnega prostora) 
(1) Meja pridobivalnega prostora (dalje PP) se prične v mejniku M1, ki se ga postavi v skrajni zahodni točki PP, v neposredni bližini gozdne ceste, v skupni točki parcel št. 1801, 710/1 in 739/4. Od tu poteka meja PP po terenu rahlo navzgor, proti jugovzhodu, po skupni parcelni meji parcele št. 739/4 in 710/1, do mejnika M2, ki se ga postavi v prvi lomni točki parcelne meje med parcelama št. 739/4 in 710/1. Tu se meja PP zlomi skoraj pod pravim kotom proti vzhodu in nadaljuje po terenu navzgor do mejnika M3, ki se ga postavi v lomni točki meje lika namenske rabe. Tu se meja PP zlomi proti jugu in nadaljuje po terenu navzgor, po meji namenske rabe do mejnika M4, ki se ga postavi na drugi lomni točki meje lika namenske rabe. Tu se meja PP zlomi proti jugu in nadaljuje po terenu navzdol, po meji namenske rabe do mejnika M5, ki se ga postavi na tretji lomni točki meje lika namenske rabe. V M5 se meja PP zlomi proti severovzhodu in nadaljuje po terenu navzdol, po meji namenske rabe do mejnika M6, ki se ga postavi na južni meji lika namenske rabe ter predstavlja skrajno jugovzhodno točko meje PP. Pri tem meja PP med M5 in M6 prečka parceli št. 710/1 in 711/1. V mejniku M6 se meja pridobivalnega prostora zlomi proti severu in nadaljuje po terenu navzgor, po parceli št. 711/1, do mejnika M7, ki se ga postavi ob robu sedanje poti v gozd, na parceli št. 711/1. Tu se meja rahlo zlomi in nadaljuje po terenu strmo navzgor in pri tem prečka parceli št. 711/1 ter 710/1, do mejnika M8, ki se ga postavi na skupni parcelni meji parcel št. 710/1 in 1821 ter predstavlja najvišjo točko meje PP. V mejniku M8 se meja PP rahlo zlomi proti zahodu in nadaljuje po dokaj strmem terenu navzdol, po skupni parcelni meji parcele 710/1 in 1821, do mejnika M9, ki se ga postavi na prvi lomni točki prej omenjene skupne parcelne meje. Tu se obravnavana meja PP rahlo zlomi in nadaljuje po skupni parcelni meji parcel št. 710/1 in 1821, po terenu navzdol do mejnika M10, ki se ga postavi v drugi lomni točki prej omenjene skupne parcelne meje. Tu se meja PP rahlo zlomi in nadaljuje proti severu, po terenu navzdol, ob levem robu Lavrinovega grabna in po prej omenjeni skupni parcelni meji, do mejnika M11, ki se ga postavi na meji lika namenske rabe in skupni parcelni meji parcel št. 710/1 in 1821, ter predstavlja najnižjo točko meje PP. Tu se meja PP zlomi pod pravim kotom proti zahodu in nadaljuje po valovitem terenu navzgor in po severni meji lika namenske rabe do mejnika M12, ki se ga postavi na prvi lomni točki meje lika namenske rabe. Tu se meja PP zlomi proti jugu in nadaljuje po valovitem terenu navzgor in navzdol do mejnika M1, kjer se meja PP sklene. Vse parcele so v katastrski občini Zadlog (2366). Meja pridobivalnega prostora poteka deloma znotraj parcelnih mejah naštetih parcel, deloma po parcelnih mejah.
(2) Koordinate mejnikov pridobivalnega prostora (tabela 1):
Mejnik
Koordinata x
Koordinata y
M1
421.706,64
89.735,78
M2
421.724,80
89.708,35
M3
421.733,42
89.712,12
M4
421.753,81
89.706,24
M5
421.758,17
89.695,82
M6
421.926,83
89.662,40
M7
421.945,13
89.676,82
M8
421.944,72
89.774,11
M9
421.930,67
89.816,01
M10
421.928,09
89.846,98
M11
421.927,02
89.862,88
M12
421.887,15
89.862,03
(3) Višinska regulacija pridobivalnega prostora: Pridobivalni prostor se okvirno omeji po globini, in sicer na višini 709 m n. v. Omenjena globina je končna globina izkopa zalog, ki je izbrana z upoštevanjem morfologije terena in minimalno potrebne količine zalog. Ta globina je 21 m pod sedanjim nivojem obstoječega kamnoloma. Globina kamnoloma bo po končni sanaciji višja za 1 m in bo znašala 710 m n. v. V skladu s tabelo 1 je najnižje postavljen mejnik M11, ki se nahaja na višini 701,80 m n. v., najvišje pa je postavljen mejnik M8, ki je na višini 754,00 m n. v.
8. člen 
(odmiki) 
Zagotoviti je treba varnost za najbližje objekte, in sicer za objekte Zadlog 25, 25 A, 26, 27 in 29 ter za objekt kulturne dediščine – Lampretovo kapelico. Od objektov s hišnima številkama 25 in 25A bo poseg oddaljen 162–165 m. Od objekta s hišno številko 26, ki je hkrati objekt kulturne dediščine, bo poseg oddaljen do 155 m. Od objekta s hišno številko 27 bo poseg oddaljen 42 m. Od objekta s hišno številko 29 bo poseg oddaljen 84 m. V neposredni bližini načrtovanega posega, cca 33 m od jugozahodne meje, se nahaja zavarovan objekt nepremične kulturne dediščine z nazivom Lampretova kapelica, ki z izvajanjem posegov ne bo ogrožen.
9. člen 
(vrste posegov in objektov) 
Na območju OPPN je dovoljena:
– ureditev etaž in delovnih platojev za izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z drugimi določili tega odloka,
– gradnja predvidenih utrjenih površin – na platoju bo urejena za vodo nepropustna ploščad z ustreznim lovilcem olj, ki bo namenjena začasnemu deponiranju, parkiranju delovnih strojev in pretakanju goriva,
– gradnja objektov, ki so nujno potrebni za izkoriščanje in za sanacijo (kamor spada tudi vzdrževanje strojnih naprav in bogatenje oziroma predelava min. surovine ter oskrba z električno energijo in vodo),
– gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij.
10. člen 
(količine mineralne surovine v predvidenem pridobivalnem prostoru) 
Zaloge mineralne surovine, ki jih je mogoče odkopati v območju širitve pridobivalnega prostora kamnoloma, so ocenjene na približno 425.300 m3 v raščenem stanju. Z upoštevanjem količine zalog na območju obstoječega kamnoloma pa znaša skupna količina zalog v območju prostorske ureditve nekaj več kot 450.000 m3. Konkretno količino bilančnih in odkopnih zalog se opredeli s projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje.
11. člen 
(doba izkoriščanja) 
Glede na ocenjene zaloge ter potrebe po mineralni surovini je predvidena letna proizvodnja mineralne surovine med 13.000 in 15.000 m3 v raščenem stanju, kar pomeni ob približno konstantni proizvodnji dobo izkoriščanja med 28 in 33 let.
12. člen 
(izkoriščanje mineralne surovine) 
(1) Izkoriščanje mineralne surovine predstavlja celoten postopek tehnološkega procesa, in sicer odpiranje zalog, tehnološki proces pridobivanja in predelave mineralne surovine z izbiro opreme ter preskrbo z energijo. Sestavni del tehnološkega procesa so tudi varnostni ukrepi in ukrepi za obvladovanje okoljskih tveganj. Sanacija degradiranih površin, prizadetih z rudarskimi deli, ni sestavni del tehnologije izkoriščanja, ampak je obveznost, ki je vezana na izkoriščanje.
(2) Pridobivanje mineralne surovine predstavljajo naslednja dela:
– pripravljalna dela,
– odkopavanje,
– transport in predelava.
(3) Sanacija obsega naslednja dela:
– tehnična sanacija (rekultivacija),
– biološka sanacija (zatravitev, pogozditev).
13. člen 
(pripravljalna dela) 
(1) Med pripravljalna dela uvrstimo dela, ki jih je potrebno opraviti pred pričetkom pridobivanja, in sicer:
– označitev območja pridobivalnega prostora v naravi,
– priprava dostopnih poti,
– posek gozda in odstranjevanje štorovja ter podrasti (odkrivanje zalog za širino odkopnega čela oziroma faze),
– odstranjevanje humusa in površinske jalovine.
(2) Meje pridobivalnega prostora se označijo v naravi z vidnimi stalnimi mejniki, skladno z v koncesijskem aktu določenimi mejami.
(3) Pristopne poti za izvedbo prej omenjenih del bo potrebno izdelati le za v tem odloku opredeljeno III. fazo. Za preostale faze predvidoma ne bo potrebno izdelati posebnih poti, saj bo mogoče v ta namen koristiti obstoječe etažne poti. Teren je razmeroma položen in zato omogoča premikanje postrojev z gosenicami do mesta odkrivanja neposredno po površini.
(4) Sečnja drevja in spravila lesnih sortimentov se morata opraviti v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13). Drevje se lahko poseka na podlagi ugotovitvene odločbe pristojnega zavoda, štore drevja je potrebno vkopati v varovalni nasip na južnem obrobju kamnoloma.
(5) V fazi odkrivanja zalog se mora z zemljo, zlasti pa s plodno zemljo, ravnati skrbno. Praviloma se bo odkrivka odstranjevala sproti, s premetavanjem na lokacije začasnega skladiščenja ali na lokacije, kjer so za rekultivacijo že izdelane in pripravljene površine ob končni brežini. Odkrivka, odstranjena v fazi odkrivanja zgornje etaže, ki je v času pridobivanja ne bo možno neposredno uporabiti pri sanaciji, se mora ustrezno skladiščiti, vendar ne odložiti na neaktivno etažo. Obsipanje stoječega gozdnega drevja z odkrivko ni sprejemljivo. Natančno ravnanje z odkrivko v fazi odkrivanja zalog se opredeli s projektom za izvedbo.
14. člen 
(odkopavanje) 
(1) Za odkopavanje zalog mineralne surovine se bo uporabljala etažna odkopna metoda, s kopanjem iz raščenega stanja do globine 10 m pod površino, naprej pa z odstreljevanjem v etažah višine do 10 m, po sistemu od zgoraj navzdol.
(2) Etaže ob končnih brežinah kamnoloma bodo na medsebojnih višinah 7,5 m, širine 5 m. Najnižji plato kamnoloma bo na višini 710 m n. v., najvišji pa na 740 m n. v. Delovne etaže bodo visoke 7,5 m–10 m. Ob končni brežini se etaže izdelajo zato, da bodo zadržale zemljo za končno sanacijo in da se po etaži na višini 740 m n. v. izvede cesta za vzdrževanje gozdnih površin ter dovozna pot po etaži 717,5 m n. v. na osnovni plato 710 m n. v.
(3) V povezavi z odkopno metodo oziroma tehnološkim postopkom pridobivanja zalog se mora s projektom za izvedbo določiti elemente posameznega odkopnega delovišča v okviru posamezne faze glede na skupno površino pridobivalnega prostora. Pri tem je treba upoštevati še naslednje kriterije:
– osnove iz rudarskega projekta št. 6-02/2016-01, ki ga je izdelala ENTRAJANA d.o.o.,
– dosedanje izkušnje pri uporabi odkopne metode v obstoječem kamnolomu,
– racionalno rabo prostora,
– relief terena na območju zalog,
– obliko ter velikost območja zalog,
– možnost odpiranja zalog glede na obstoječe komunikacije,
– možnost čimprejšnje sprotne sanacije.
S projektom za izvedbo se mora določiti tudi tehnološki ciklus.
(4) Način izkoriščanja oziroma pridobivanja mineralne surovine iz raščenega stanja je v splošnem povezan z vrtanjem vrtin in razstreljevanjem. Predvideva se, da bo mogoče odkopavanje zalog iz raščenega stanja delno izvajati tudi s kopanjem, skupaj z uporabo hidravličnega kladiva.
(5) Pridobivanje s kopanjem se bo po oceni kameninskega masiva lahko izvajalo najmanj do 10 m pod površino, do katere je kamenina zdrobljena bodisi zaradi preperevanja ali zaradi tektonike. Kopanje se bo izvajalo z uporabo močnejšega bagra goseničarja, ki ima delovni doseg najmanj 10 m. Kopanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol, s sprotnim oblikovanjem naklona brežine. V primeru, ko se bo s kopanjem zadelo v trši del kamenine, se bo uporabilo hidravlično kladivo, s katerim se bo zrahljalo skalo.
(6) V preostalem delu se bo za pridobivanje mineralne surovine uporabljalo razstreljevanje. Razstreljevanje vključuje vrtanje vrtin, neposredno polnjenje vrtin z eksplozivom ter aktiviranje teh polnitev. Za obstoječ kamnolom obstajajo izkušnje in rezultati merjenj potresov, zato so ustrezni parametri za razstreljevanje znani. Z upoštevanjem predpisov se mora vse predpisane parametre, ki so potrebni za tehnično pravilno in varno izvedbo vsakega odstrela, verificirati z upoštevanjem dosedanjih rezultatov na konkretne razmere in na izbrana razstrelilna sredstva. Pri tem je treba upoštevati varnost prometa po javni gozdni poti in javno varnost v okolici kamnoloma, zlasti na bližnjih objektih. Za razstreljevanje se uporabi način, ki bo ob najmanjši porabi in ob najmanjših vplivih na okolje, zagotavljal pričakovane rezultate (določena granulacija kamenine). Podrobnejši način razstreljevanja z omilitvenimi ukrepi se določi v projektu za pridobitev koncesije.
(7) V postopku pridobivanja mineralne surovine se morajo upoštevati vsi omilitveni ukrepi iz poglavja V.
15. člen 
(transportne poti) 
Glavna transportna pot iz kamnoloma bo povezana z javno cesto, ki pelje proti jugu v Podtisov Vrh, z izvedbo dveh cestnih priključkov. Prvi priključek se bo izvedel po obstoječi cesti v območje sedanjega kamnoloma, ki se jo bo usposobilo za dostop in za vzdrževanje gozdnih zemljišč na vzhodni strani kamnoloma. Drugi priključek bo izveden proti severu na nivoju etaže na 725 m n. v. in se bo nadaljeval naprej v najnižji del kamnoloma. Severni krak pristopne poti v dolžini cca 40 m bo urejen po zemljišču s parcelno št. 710/1, k.o. Zadlog.
16. člen 
(predelava oziroma postopek bogatenja mineralne surovine) 
(1) Predelava odstreljenega kamna se bo izvajala čim bližje lokaciji posameznega odstrela, z uporabo obstoječega mobilnega postroja separacije, ki se nahaja na začasni deponiji. V primeru povečanja potreb se bo v proizvodnjo vključil mobilni postroj za sejanje. Mobilni postroj se mora postaviti na varni razdalji med robom etaže pod nivojem stojišča in med odstreljenim kupom kamna, ki naj bi se ga predelalo. Postavitev posameznega postroja, njegovo uporabo in oskrbo s tehnološko vodo za preprečitev dvigovanja prahu, se mora obdelati s projektom za izvedbo z upoštevanjem minimalnih varnostnih razdalj. Upoštevati se morajo tudi prostori za začasno skladiščenje agregatov ter transportne poti med temi prostori, ki se ne smejo križati.
(2) Skladiščenje posameznih frakcij na platoju je vezano na dolžine posameznih transporterjev s trakom in na višino njihovega transporta. Ločevanje prostorov za skladiščenje posameznih agregatov se ne bo zagotavljalo posebej, ampak se bo ločitev izvedla z vmesnimi transportnimi potmi in s sprotnim odvzemom iz posameznih deponij. V primerih, ko ne bo zagotovljen sprotni odjem oziroma odvoz agregatov iz začasnih deponij do končnih porabnikov, ali bo treba zagotoviti večjo zalogo posameznih agregatov zaradi večjega odjema, se bo posamezne agregate začasno skladiščilo tudi na pomožnih lokacijah, v okviru obratnega prostora separacije.
17. člen 
(sanacija) 
(1) Izvedba sanacije določene degradirane površine kamnoloma zajema oblikovanje površine kameninske podlage, izdelavo kanalov in nasipov, rešitve za nasipavanje podložne in plodne zemlje (tehnična sanacija) ter zatravitev in zasaditev teh površin (biološka sanacija). S sanacijo se mora čim prej omogočiti vzpostavitev namenske in dejanske rabe pred pričetkom izkoriščanja, z upoštevanjem zahtev glede varstva narave in ohranjanja krajinske slike.
(2) V kamnolomu se bo izvajala sprotna sanacija po posameznih fazah, vzporedno s pridobivanjem oziroma odkopavanjem zalog, na katero bodo vezani stroški za izvedbo. Sprotna sanacija po posameznih fazah se lahko izvaja kot začasna sanacija, ki pa lahko postane končna po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja. Glede na faznost pridobivanja zalog, bo končna oziroma začasna sanacija izvedena v desetih fazah zaporedno, praviloma z zamikom od polovice do ene faze za odkopavanje zalog. Začasna oziroma končna sanacija je vezana tudi na razpoložljivi material za izvedbo sanacije. Končna sanacija kamnoloma se izvede na kameninski podlagi, zato se pričakuje, da bo treba le to ponavljati oziroma vzdrževati.
(3) Zaključek pridobivanja zalog in priprava površin za sanacijo predstavlja končno oblikovanje brežine kamnoloma v skladu z grafičnim delom OPPN. Priprava končne brežine za sanacijo je potrebna zaradi izvedbe tehnične sanacije, saj ni mogoče varno strojno oblikovanje končne brežine v predvidenem naklonu s polnilnim materialom, če se etaže ne izdelajo. Delna zapolnitev se izdela na vseh etažah, razen na višinah 740 m n. v. in 725 m n. v., kjer se uredi gozdno pot. Način izvedbe zasipa se opredeli s projektom za izvedbo. V kolikor bo to potrebno, se bodo izvedli kanali in razbremenilniki ter peskolovi v skladu z načrtom odvodnjavanja.
(4) Po izvedeni tehnični sanaciji vsake degradirane površine, se izvede biološka sanacija – zatravitev s travno mešanico avtohtonih travnih vrst. Travna mešanica se mora nanesti skupaj z gnojilom in z valjanjem zasejane površine, da se s tem zagotovi čim boljši stik semen s plodno zemljo in prepreči odnašanje oziroma spiranje semen od meteorne vode in pobiranje semen s strani ptic. Ker je prvotna kultura območja pretežno bukov gozd, se predvidi pogozditev saniranih površin. V celoti bodo pogozdene poševnine Kresovega griča in ravne površine etaž ob severni končni brežini, medtem ko etažne brežine ob severni končni brežini ostanejo odprte kot geomorfološka naravna vrednota krajinskega parka. Južna končna brežina se usposobi kot travnik oziroma pašnik.
(5) Površine za sanacijo so vezane na končno stanje kamnoloma v posamezni fazi pridobivanja, ko so izkopane vse zaloge po stanju, ki se ga predvidi s projektom za pridobitev koncesije. Skupna površina neposredne sanacije znaša 24.440 m2. Površine posamezne faze so le okvirne, ker se te lahko v času odkopavanja spremenijo z ustreznim projektom za izvedbo.Prikaz površin za sanacijopo posameznih fazah (tabela 2):
Zap. št.
Faza sanacije
Enota
Površina
Delež
1
I. faza
m2
320
0,01
2
II. faza
m2
825
0,03
3
III. faza
m2
655
0,03
4
IV. faza
m2
450
0,02
5
V. faza
m2
690
0,03
6
VI. faza
m2
2.360
0,10
7
VII. faza
m2
2.250
0,09
8
VIII. faza
m2
2.930
0,12
9
IX. faza
m2
2.750
0,11
10
X. faza
m2
11.210
0,46
SKUPAJ
m2
24.440
1,00
(6) Za izvedbo sanacije je potrebna določena količina zemljin, s katerimi bo mogoče degradirano območje usposobiti za gozdne površine. Potrebne količine se bodo zagotovile najprej iz količin odkrivke, ki se jo bo pridobilo pri odkrivanju zalog in pripravi za odkopavanje, preostali del pa se zagotovi iz zemeljskih izkopov, ki jih bo podjetnik pridobil od svojih kupcev mineralnih agregatov. Potrebne količine mas za sanacijo so vezane na končno stanje kamnoloma in na faznost izvedbe. V tabeli 3 so podane ocene količin v raščenem stanju. Za preračun prostornine v razsuto stanje se upošteva faktor razsutosti v višini 1,2. Z upoštevanjem tega faktorja je treba za izvedbo končne sanacije celotnega kamnoloma zagotoviti približno 22.700 m3materiala. Prikaz ocene potrebnih količin materiala za sanacijo po fazah (tabela 3):
Zap. št.
Faza sanacije
Enota
Površina
Delež
1
I. faza
m3
490
0,03
2
II. faza
m3
627
0,03
3
III. faza
m3
498
0,03
4
IV. faza
m3
360
0,02
5
V. faza
m3
559
0,03
6
VI. faza
m3
401
0,02
7
VII. faza
m3
1.935
0,10
8
VIII. faza
m3
938
0,05
9
IX. faza
m3
1.843
0,10
10
X. faza
m3
11.210
0,59
SKUPAJ
m3
18.859
1,00
(7) Za končno sanacijo se vse etaže, razen dostopnih cest, zasujejo z zemljo do polovice širine, preostala polovica pa se odstrani tako, da bo generalni naklon končne brežine od 39° do 42°. Etaže ob severni končni brežini se ne zasujejo, ampak se sanacija izvede z nasipavanjem etažnih ravnin (0,5 m) in z zasaditvijo.
(8) V okviru sanacije se predvidi ureditvene točke, namenjene ozaveščanju, popularizaciji in varstvu geološke dediščine (pojasnjevalne table, učilnica v naravi ipd.). Pri urejanju naravovarstvenih vsebin se lahko vključi ZRSVN, za geološka pojasnila pa ustrezno kvalificiran strokovnjak geološke stroke.
IV. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 
18. člen
(prometno omrežje) 
(1) Dostop do kamnoloma Kresov grič je omogočen preko javne ceste Zadlog–Tominc, šifra odseka 630331, ki pelje v Zadlog. Glavna transportna pot iz kamnoloma bo povezana z javno cesto, ki pelje proti jugu v Podtisov Vrh. V območje kamnoloma se izvedeta dva priključka. Prvi priključek se izvede po obstoječi cesti v območje sedanjega kamnoloma, ki se na kraju usposobi za dostop v gozdna zemljišča na vzhodni strani kamnoloma. Drugi priključek bo izveden proti severu na nivo etaže 725 m n. v. in naprej v najnižji del kamnoloma. Severni krak pristopne poti v dolžini približno 40 m do pridobivalnega prostora bo urejen po zemljišču s parcelno št. 710/1 k.o. Zadlog, za katero bo nosilec rudarske pravice potreboval služnost dostopa na površini 156 m2.
(2) Na območju bodo manipulativne površine, potrebne za rudarsko (delovno) mehanizacijo.
(3) Pristopne poti za izvedbo pripravljalnih del bo potrebno izdelati le za I. fazo. Za preostale faze pa predvidoma ne bo potrebno izdelati posebnih poti, saj bo mogoče v ta namen koristiti obstoječe etažne poti. Teren je razmeroma položen in zato omogoča premikanje postrojev z gosenicami do mesta odkrivanja neposredno po površini. (približno 12° oziroma približno 1:5). Izjemoma je lahko naklon krajših odsekov poti tudi večji vendar praviloma ne več kot 30 %. Širina poti mora biti najmanj 4 m, od tega na čvrstem raščenem terenu najmanj 3 m. Urejeno mora biti odvajanje padavinske vode ter zaščita roba, kjer bi utegnilo priti do zdrsa delovnega stroja ali vozila. Zaščita je praviloma narejena iz zemeljskega nasipa višine najmanj 1 m.
(4) Zaradi širitve kamnoloma ni predvideno povečanje obremenitve na regionalnih cestah. V kolikor bi do povečanja obremenitve prišlo, je treba pri tem upoštevati pogoje upravljalca regionalne ceste. Zaradi nevarnosti, da bo na kategoriziranih občinskih cestah prišlo do povečanja obremenitve, osna obremenitev vozil ne sme presegati dovoljene osne obremenitve posameznega vozila. Vsakokratni koncesionar kamnoloma Kresov grič mora upoštevati določila 43. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 50/18). V primeru poškodb ali obrabe se koncesionar z Občino Idrija dogovori o načinu povračila odškodnine.
19. člen 
(električno omrežje) 
Električna energija praviloma ne bo potrebna. Pogonski agregati postrojev za bogatenje mineralne surovine se bodo poganjali z dizel hidravličnimi agregati, variantno pa z elektromotorji, ki se bodo napajali z dizel generatorjem. Glede na bližino nizkonapetostnega elektrovoda, ki poteka mimo območja kamnoloma, bo mogoče v bodoče preskrbo z električno energijo zagotoviti tudi iz javnega omrežja. V ta namen bo potrebno pri izdelavi projekta za izvedbo upoštevati projektne pogoje in pridobiti soglasje pristojnega upravljavca elektrovoda.
20. člen 
(komprimiran zrak) 
Za potrebe vrtanja vrtin za razstreljevanje bo potrebna energija stisnjenega zraka, ki bo pridobivana iz mobilnih kompresorjev izvajalca vrtalnih del.
21. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na in ob območju ni vodovoda, priključek ni predviden.
(2) Potrebna voda za sanitarne in tehnološke potrebe bo zagotovljena preko mobilnih cistern za vodo.
22. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju ni kanalizacijskega omrežja, niti to ni predvideno.
(2) Na območju kamnoloma so predvidene mobilne sanitarne enote na praznjenje, z odvozom do ustrezne čistilne naprave.
(3) Meteorne vode s prometnih manipulativnih površin se speljejo v ponikanje preko ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih površin.
23. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Preko oziroma ob območju ne potekajo telekomunikacijski vodi. Priključevanje na telekomunikacijsko omrežje ni predvideno.
24. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Na območju OPPN je predvideno ločeno zbiranje komunalnih odpadov ter odvoz v pristojni regijski center za ravnanje z odpadki. Ostale odpadke se zbira in odvaža skladno s področnimi predpisi.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
25. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Pri izvedbi OPPN gre za širitev obstoječega kamnoloma, ki ne vsebuje elementov, ki bi lahko povzročali pomembno onesnaženje. Zaradi tega širitev ne bo bistveno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave. Predvideni so naslednji ukrepi za zagotavljanje varovanja okolja:
– za primere nesreč z delovnimi stroji in nepredvidenih dogodkov v kamnolomu (kraje goriva, požari) je treba izdelati poslovnik ravnanja in določiti odgovorne osebe;
– odstranjevanje odkrivke s kamnite podlage je treba izvajati sproti in na tolikšni površini, kakršna je predvidena za odstranitev v posamezni fazi izkopa etaž;
– vse površine, ki so predvidene za prekritje s plodno zemljo, je treba urediti skladno s terminskim planom ter jih takoj po prekritju začasno ozeleniti, da se prepreči erozijo;
– premetavanje materiala čez rob brežin na plato predelave ali nakladanja, ki se bo izvajalo pri izkopu posameznih etaž in usekov za cesto, je treba izvajati na zato določenem mestu in v času, ko so vetrovne razmere najugodnejše za preprečevanje dvigovanja prahu;
– za vrtanje vrtin je treba uporabljati le strojno napravo, ki ima vgrajeno napravo za odsesavanje prahu, katera mora biti med vrtanjem tudi vključena;
– med transportom s kamioni v suhih in vetrovnih dnevih je treba ceste kamnoloma in material na kamionih redno vlažiti z vodo ali prekriti ter omejiti hitrost vozil na maksimalno 10 km/h;
– za drobljenje in sejanje kamna in drugih materialov je treba uporabljati le strojno napravo, ki ima vgrajeno napravo za močenje drobljenca z vodo, katera mora biti med obratovanjem vključena;
– za zmanjševanje emisij hrupa in emisij v zrak, je treba uporabljati strojne naprave s CE oznako, ki so ustrezno vzdrževane oziroma tehnično brezhibne, odstreljevanje pa je treba izvajati v času ugodnih vremenskih razmer (najmanj vetra);
– v kamnolomu je treba odlagati komunalne odpadke na določeno mesto (na primer v sod), ki se mora redno prazniti z odvozom na komunalno odlagališče; v območju kamnoloma in v začasnem objektu je prepovedano puščati ostanke hrane;
– embalažo od olja, oljne in zračne filtre, rabljene baterije oziroma akumulatorje ter ostanke masti je treba v času del odlagati v za to določene zaboje, te pa zatem oddati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov, od katerega se zahteva izpolnjen in potrjen evidenčni list v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje odpadkov;
– odlaganje gradbenih odpadkov, ki niso zemeljski izkopi, je na območju kamnoloma prepovedano;
– v kamnolomu je prepovedano hraniti goriva in maziva;
– oskrbo mehanizacije z gorivi se uredi z vsakodnevnim dovozom goriva z zato namenjenim vozilom, ki ima vgrajeno cisterno za gorivo in opremo za točenje;
– oskrbo mehanizacije z mazivi se uredi po v naprej določenem terminskem planu vzdrževanja; menjava olja se mora izvesti na zato predvidenem mestu za vzdrževanje, ob prisotnosti odgovorne osebe za vzdrževanje;
– pri strojnih napravah, ki obratujejo dalj časa na enem mestu, je treba namestiti ustrezne lovilne posode pod vse rezervoarje olj in maziv, kjer je mogoče iztekanje v tla; te posode je treba redno prazniti in z izpraznjeno vsebino ravnati kot z nevarnim odpadkom;
– večja vzdrževalna dela oziroma popravila na strojnih napravah je treba izvajati le v za to namenjenih prostorih podjetja, manjša pa na ustrezni betonski ploščadi kamnoloma ali na tleh, ki imajo v podlagi PEHD folijo z izpustom v tipski lovilec olj (SIST EN 858-2), katerega je treba redno kontrolirati in prazniti ter z izpraznjeno vsebino ravnati kot z nevarnim odpadkom;
– tovorna ali katerakoli druga vozila in delovni stroji med izvajanjem del ne smejo voziti ali obračati na gozdnih površinah zunaj območja načrtovanega posega;
– parkiranje mehanizacije ob koncu delovnega dne in ob dela prostih dneh se zagotovi na ustrezno varovanem mestu, ki bo (variantno) pod videonadzorom, da bo zagotovljeno takojšnje posredovanje v primeru kraje goriva;
– vse meteorne vode na območju kamnoloma je treba z ustreznimi kanali usmeriti v zbiralnik v S delu kamnoloma, ki je namenjen čiščenju mulja; iz usedalnika je treba redno odstranjevati mulj, posebej pa po obilnih ali več dnevnih padavinah, na lokacijo začasnega skladišča zemljin za potrebe končne sanacije;
– v postopku pridobivanja kamna se uporabljajo gospodarska razstreliva, ki ob predpisani uporabi nimajo toksičnih ostankov in so pakirana v dovolj trdni embalaži, ki se ob normalnem rokovanju ne more strgati zunaj vrtine ali v vrtini, da se s tem prepreči onesnaževanje podtalnice;
– v primeru strganja embalaže, v kateri je pakirano razstrelivo, je treba z razsutim razstrelivom ravnati kot z nevarnim odpadkom;
– za povezovanje eksplozivnih polnitev v vrtinah je treba uporabljati električne vodnike, v primeru uporabe detonacijske vrvice pa je treba vrvico zunaj vrtine dosledno pokriti s peskom, da se s tem zmanjša zračni udar;
– posamezne odstrele je treba načrtovati in izvršiti v trenutku, ko je hitrost vetra najmanjša. Tu je treba paziti, da veter ne piha v smeri proti jugu ali jugozahodu proti objektom, ker veter znatno prispeva k širjenju zračnega udara in širjenju prašnih in plinskih emisij.
26. člen 
(varovanje zraka) 
(1) V času izvajanja del bo onesnaženost zraka povečana le neposredno na delovišču. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil bodo prisotne obremenitve zraka s prašnimi delci ter z izpušnimi plini vozil. Glede na dinamiko del bo to onesnaževanje majhno.
(2) V procesu eksploatacije bodo nastajale določene količine prahu pri odkopavanju, premetavanju ter nakladanju in vgrajevanju materiala. Zaradi naravne vlažnosti materiala bodo te količine majhne in praktično zanemarljive.
(3) V dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena, zlasti ob povečani gostoti prometa, bo treba povozne površine in deponije materialov vlažiti. Glede na relativno majhne površine ni pričakovati pomembnejšega zapraševanja okolice. Ob upoštevanju veljavnih normativov in primernem obveščanju ter transparentnem nadzoru je moteče vplive možno nadzorovati v sprejemljivih mejah.
(4) Razstreljevanje bo treba izvajati v dopoldanskem času (pred 12 uro), ko se zračne mase spuščajo po pobočju v Idrijsko Belo oziroma ko veter piha od juga proti severu, da se s tem zmanjša raznos prahu navzgor proti objektom in širjenje zračnega udara.
27. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Ob izvajanju del bo lokacija obremenjena s hrupom pri delu delovne opreme na deloviščih, vendar le nad nivojem na višini 730 m n. v. Hrup bo nastajal pri posameznih delih, in sicer pri vrtanju, prerivanju, transportu in nakladanju ter predelavi. Največ hrupa sicer nastaja neposredno ob viru, ki pa se bo delno emitiral v naravno okolje. Hrup, ki nastane pri miniranju je redek, kratkotrajen in traja največ sekundo.
(2) Upoštevati se morajo določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Območje kamnoloma lahko razvrstimo v IV. območje varstva pred hrupom, medtem ko okolico kamnoloma v III. območje varstva pred hrupom.
(3) Ob uporabljeni delovni opremi in procesu ni pričakovati preseganje dovoljene ravni hrupa v najbližjih objektih. Dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 7. do 19. ure v poletnem času, v zimskem med 8. in 16. uro, ne bodo se izvajala ob nedeljah in praznikih, ob sobotah le izjemoma.
(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
28. člen 
(varovanje zdravja) 
Za zagotavljanje varovanja zdravja je treba upoštevati določbe 26. in 27. člena tega odloka.
29. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Kamnolom Kresov grič se nahaja:
– na robu Krajinskega parka Zgornja Idrijca, ki je zaščiten z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca (Uradni list RS, št. 11/93, 37/95, 36/14),
– na območju Nature 2000, območje POO Sl 3000255 Trnovski gozd – Nanos (Uredba o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 35/13, 39/13 – OdlUS, 3/14, 21/16),
– znotraj ekološko pomembnih območij Trnovski gozd – Nanos (ID: 51300) in osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (id: 80000), Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13),
– znotraj naravne vrednote 3350 Zadlog – Kraško polje v Zadlogu (id: 3350),
– v lovišču Javornik na robu intenzivnih kmetijskih površin in gozda nad dolino Idrijske Bele.
(2) Deponije jalovine in humusa se zatravi z mešanico avtohtonih trav. Morebitna dodatna zemljina, ki bo na območje kamnoloma pripeljana za potrebe nasipanj ali humusiranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih vrst. Po zaključku gradnje je treba vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med obratovanjem kamnoloma in še tri leta po zaključku sanacije je treba zagotavljati izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja trikrat letno (maj, julij, september). Vsako tujerodno vrsto je treba sproti na njej primeren način odstraniti in jo uničiti.
(3) Obstoječa obrežna zarast naj se ohranja oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja in dreves. Načrtovane ureditve in umestitve objektov ne smejo posegati v obvodni pas in obvodno drevnino.
(4) Za pogozditev naj se uporabijo avtohtone drevesne vrste. Biološka sanacija naj se praviloma izvaja ob koncu vegetacijske sezone.
(5) Les listavcev, ki je posekan po 20. avgustu, naj se odpelje iz območja strnjenih gozdov do maja (naslednje leto). Les, ki je posekan v obdobju od 1. maja do 20. avgusta, naj se iz območja strnjenih gozdov odstrani v 14 dneh.
(6) Za zmanjšanje vplivov posega na naravo je treba izvajati sledeče omilitvene ukrepe:
– poseg se mora izvesti v okviru desetih faz določenih v OPPN, s poudarkom na fazah, ki neposredno posegajo v naravo;
– odstranjevanje odkrivke s kamnite podlage je treba izvajati sproti in na tolikšni površini, ki je predvidena za odstranitev v posamezni fazi izkopa etaž;
– vse površine, ki so predvidene za prekritje s plodno zemljo, je treba urediti skladno s terminskim planom ter jih takoj po prekritju začasno ozeleniti, da se prepreči erozijo;
– severni in južni rob med kamnolomom in mejo pridobivalnega prostora se morata ohraniti;
– za pogozditev vzhodne končne brežine, ki se mora izvesti ob primernem času in takoj po ozelenitvi za to urejene površine, je treba uporabiti sadike avtohtone bukve, za zatravitev pa semena trav avtohtone vrste;
– rast zasajenih sadik bukve se mora redno vizualno spremljati ter izvajati košnjo trave in posušene sadike takoj nadomestiti z novimi;
– vse ureditve na obravnavanem območju naj se izvedejo na način, da se ne poslabšuje erozija v okolici peskokopa; v primeru, da se erozija pojavi izven območja kamnoloma se to nemudoma sanira;
– odvodnjavanje naj se uredi na način, da se ne poslabša stanje kalnosti v Lavrinovem grabnu oziroma kateremkoli vodotoku, katerega povirno območje obsega peskokop ali njegovo okolico;
– v nobeni od faz izkoriščanja ne sme prihajati do spiranja materiala v okoliške vodotoke; za dela v peskokopu se lahko uporabljajo le stroji, ki ne puščajo mineralnih olj, ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov in ne povzročajo prekomernega hrupa;
– izvajalec mora preprečiti padanje odpadkov, odtekanje cementnega mleka in drugih škodljivih tekočin v tla.
30. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni objektov in območij kulturne dediščine. V SZ vogalu parcele št. 738 k.o. Zadlog, ki je v bližini jugozahodne meje načrtovanega posega, se nahaja objekt kulturne dediščine, ki je v registru dediščine evidentiran s številko 13847 – Lampetova kapelica. Za varstvo tega spomenika je določeno varstveno območje, ki poteka po meji namenske rabe za izkoriščanje. Južno od sedanjega kamnoloma, se na oddaljenosti približno 25 m do območja varstvenega režima kulturne dediščine, nahaja tudi Domačija Zadlog 26.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča (oziroma investitorja ali odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno institucijo za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Za varovanje objektov kulturne dediščine in ostalih objektov ter za varstvo okolja pred negativnimi vplivi razstreljevanja, se morajo izvajati naslednji omilitveni ukrepi:
– razstreljevanje je treba izvajati v času, ko je iz kameninskega masiva izteklo toliko vode, da so minske vrtine pred polnjenjem z eksplozivom brez talne vode, da se s tem zmanjša prenos vibracij do objektov; v ta namen je treba poseg izvajati po fazah in v najnižjem delu kamnoloma (severovzhod) izkopati usedalnik primernih dimenzij, v katerega se bo stekala voda iz višje ležečega hribinskega masiva, v katerem se bo izvajalo razstreljevanje;
– za varstvo spomeniško zaščitenega objekta (kapelica), je treba pri razstreljevanju časovni interval določiti na podlagi več meritev potresov pri kapelici v času razstreljevanja na lokacijah sedanjega kamnoloma.
31. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje se glede plazovitosti nahaja v območju običajnih zaščitnih ukrepov in nima visoke podtalnice ali drugih nevarnih lastnosti, zato posebni ukrepi za zagotovitev varnosti pred naravnimi nesrečami niso potrebni.
(2) Na območju morajo biti izvajani vsi varnostni ukrepi za delo v kamnolomih in bodo določeni v rudarskem projektu za koncesijo in v projektu za izvedbo. Poseben poudarek se nameni varnostnim ukrepom pri razstreljevanju, varnostnim ukrepom pri uporabi detonacijske vrvice, varnostnim ukrepom pri odrivanju, odkopavanju, premetu, nakladanju, transportu, razkladanju, transportu in pri delu s postrojenji.
(3) V času pridobivanja se nad območjem formiranja etaž zavaruje zgornji rob kamnoloma z žično ograjo. Izvedejo se ukrepi zavarovanja z varnostnimi zemeljskimi nasipi iz površinske jalovine ali humusa, kot začasne deponije, ki se izdelajo po robu odkopnega polja in opremijo z ustrezno varnostno ograjo ter postavitvijo opozorilnih tabel s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino.
(4) Na dostopni cesti ob vhodu v kamnolom se postavi zapornica z opozorilno tablo s prepovedjo dostopa v času spuščene zapornice. Ob vhodu se namesti informativna tabla s podatki o nosilcu rudarske pravice in izvajalcu rudarskih del.
(5) Za dostop intervencijskih vozil do objektov na območju služi prometno omrežje območja. Intervencijske poti morajo biti vedno proste in vzdrževane skladno s predpisi, tudi v posebnih razmerah (sneg, poledica, izredne situacije).
32. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, vendar je kljub temu potrebno upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije in zahteve.
(2) Način ureditve prometnih poti celotnega območja mora zagotavljati dostopnost in evakuacijo iz kamnoloma v slučaju naravnih nesreč (potres) in v slučaju požara.
(3) Vsi objekti na območju morajo biti urejeni skladno s protipožarnimi predpisi.
(4) Vse naprave (postroji) na območju morajo biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi aparati.
(5) Za potrebe intervencijskih vozil morajo biti zagotovljene dovozne poti in dostopi v območju kamnoloma, vodo za gašenje bo mogoče zajemati iz rezervoarjev v kamnolomu.
(6) Pri sečnji dreves in spravilu lesa je prepovedano kuriti v gozdu. Prav tako je v gozdu in na travnikih v okolici kamnoloma, kjer je prisotno suho listje, prepovedano kuriti odpadno embalažo ali lesne odpadke.
(7) Za večjo stopnjo varnosti pred požari je priporočljivo za čas ne obratovanja zagotoviti videonadzor strojnih naprav s prenosom signala na določeno mesto stalne kontrole, da se prepreči kraje goriva in drugačno povzročanje škode (požig).
33. člen 
(ukrepi za obrambo) 
Na območju OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo.
34. člen 
(gospodarjenje z gozdom) 
(1) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Investitor mora pri izvajanju upoštevati naslednje pogoje:
– obstoječe vlake in gozdne poti se morajo ohraniti in ostati prehodne; ob morebitnem zasipanju poti in vlak z materialom jih je potrebno očistiti in vzpostaviti prevoznost;
– z vrha kamnoloma mora biti omogočeno žično spravilo lesa;
– poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh;
– panje ter odveden odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (18. člen Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip;
– po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah;
– pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14);
– drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
– drevje za krčitev mora pred posekom označiti in evidentirati revirni gozdar Krajevne enote Idrija – 55. člen Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10);
– na novem gozdnem robu je treba posekati nagnjeno in nestabilno gozdno drevje, ki bi se lahko kasneje podrlo v območje kamnoloma, s čimer se zagotavlja dodatno stabilnost tal in s tem preprečevanje erozijskih procesov gozdnega roba; na vzhodnem delu območja kamnoloma je predvideno dodatno oblikovanje zelenega pasu, ki je še vedno sestavni del gozda, zato je v primeru zasaditve potrebno upoštevati določila, povezana z biološko sanacijo.
(2) Pred posegom je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča.
VI. PARCELACIJA OBMOČJA 
35. člen 
(število, velikost in oblika parcel) 
Izvedla se bo uskladitev obstoječe parcelacije z dejanskim stanjem. V skladu s pravili mejno ugotovitvenega postopka se določi urejeno zunanjo parcelno mejo tam, kjer ta še ni določena. Notranjo parcelacijo območja se izvede, če za to obstajajo ali nastanejo razlogi.
VII. TOLERANCE 
36. člen 
(dopustna odstopanja) 
Posegi na območju lahko v minimalnem obsegu odstopajo od posegov, podanih v OPPN. Odstopanja so dopustna po smeri, višini in širini eksploatacijskih teras in teras ob končni brežini kamnoloma, pri poteku gospodarske javne infrastrukture in postavitvi objektov za potrebe izkoriščanja in sanacije, kar se opredeli z rudarskim projektom. Ta odstopanja pa ne smejo biti v nasprotju z rešitvami in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in morajo biti ustrezno utemeljena.
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA OPPN 
37. člen 
(faznost izvedbe) 
(3) Glede na razpoložljive zaloge materiala v predvidenem pridobivalnem prostoru približno 425.300 m3 in predvideno letno proizvodnjo med 13.000 m3 in 15.000 m3 bo trajala doba izkoriščanja kamnoloma 30 let.
(4) Poseg za odkopavanje zalog mineralne surovine in za končno sanacijo bo izveden v naslednjih fazah (etapah):
– 1. faza: odkrivanje in izkop zalog v širini 33 m–35 m, v smislu izdelave useka, med nivojem 730 m n. v. in površino, v smeri proti severu, po trasi etaž ob končni brežini, do izteka useka na višino 730 m n. v., to je v teren okolice ter ureditev ceste po etaži 740 m n. v., za kasnejše vzdrževanje gozdnih zemljišč nad nivojem te ceste; vzporedno se v JZ delu ob robu pridobivalnega prostora, kot pripravo za odkrivanje in odkopavanje zalog v III. fazi, na višini 740 m n. v., izdela varovalni nasip, ki se ga tudi ozeleni;
– 2. faza: odkrivanje in izkop zalog v širini 33 m–35 m, med nivojema 730 m n. v. in 720 m n. v., v smeri od severa proti jugu, po trasi etaž ob končni brežini, z oblikovanjem južne končne brežine (etaža na 725 m n. v.) in izvedba končne sanacije te brežine do nivoja 725 m n. v. (1. polovica) ter izdelava nove izvozne poti ob severni meji pridobivalnega prostora, po trasi etaž 717,5 m n. v. in 725 m n.v. iz severovzhodne točke kamnoloma proti zahodu, z navezavo na obstoječo pot v zahodnem delu;
– 3. faza: odkrivanje in izkop zalog v zahodnem delu pridobivalnega prostora, v smeri z vzhoda proti zahodu, med nivojem 745 m n. v. in površino (znižanje vrha zahodnega griča z višino 755 m n. v.) in izvedba končne sanacije brežine do nivoja 725 m n. v. (2. polovica);
– 4. faza: izkop zalog v zahodnem delu pridobivalnega prostora, v smeri z vzhoda proti zahodu, med nivojema 745 m n. v. in 730 m n. v. in izvedba končne sanacije južne končne brežine do nivoja 732,5 m n. v.; ta faza se lahko deloma združi s 3. fazo tako, da se izvajata zaporedno, od zgoraj navzdol, če je to potrebno zaradi zagotavljanja kvalitete kamna;
– 5. faza: odkrivanje in izkop zalog v južnem delu kamnoloma, v smeri od severa proti jugu (iz 4. faze proti južni meji pridobivalnega prostora), med nivojem 730 m n. v. in površino, z oblikovanjem južne končne brežine in izvedba končne sanacije te brežine, z oblikovanjem etaže na višini 732,5 m n. v.;
– 6. faza: odkrivanje in izkop zalog v severnem delu kamnoloma, v smeri od juga proti severu (iz 4. faze proti severni meji pridobivalnega prostora), med nivojem 730 m n. v. in površino, z oblikovanjem severne končne brežine in izvedba končne sanacije te brežine, z oblikovanjem etaže na 732,5 m n. v., kjer ta ne vključuje ceste;
– 7. faza: izkop zalog v zahodnem delu pridobivalnega prostora, iz useka 2. faze, v smeri z vzhoda proti zahodu, med nivojema 730 m n. v. in 720 m n. v. z oblikovanjem etaže na višini 725 m n. v., ter izvedba sanacije južne končne brežine do te višine; ta faza se lahko po potrebi deloma združi s 4. fazo tako, da se izvaja zaporedno z zamikom najmanj 20 m, če je to potrebno zaradi zagotavljanja kvalitete kamna;
– 8. faza: odkrivanje in izkop zalog na širini 33 m–35 m, v smislu izdelave useka, v smeri od severa proti jugu, po trasi etaž ob končni brežini, med nivojema 720 m n. v. in 709 m n. v., z ureditvijo etaže na višini 717,5 m n. v. in izvedbo končne sanacije te brežine do nivoja osnovnega platoja;
– 9. faza: postopni izkop zalog iz useka 8. faze v smeri proti zahodu, med nivojema 720 m n. v. in k. 709 m n. v., z oblikovanjem etaže na višini 717,5 m n. v. in sanacijo južne končne brežine do nivoja osnovnega platoja;
– 10. faza: ureditev osnovnega platoja na višini 710 m n. v., za novo namensko rabo.
Opisane faze se praviloma izvajajo zaporedoma, če ni za posamezno fazo določeno, da se jo lahko kombinira z drugimi fazami.
IX. KONČNE DOLOČBE 
38. člen 
S tem odlokom se za območje pridobivalnega prostora Kresov grič določi meja krajinskega parka Zgornja Idrijca, skladno z Odlokom o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca (Uradni list RS, št. 11/93, 37/95, 36/14) tako, da ta poteka po meji pridobivalnega prostora od mejnika M11 do M12 in do mejnika M1, ki so določeni v 9. členu tega odloka.
39. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled med uradnimi urami v prostorih občinske uprave Občine Idrija.
40. člen 
(nadzor nad izvajanjem OPPN) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
41. člen 
(začetek veljavnosti OPPN) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0041/2016
Idrija, dne 9. maja 2019
Župan 
Občine Idrija 
Tomaž Vencelj