Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2019 z dne 10. 5. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2019 z dne 10. 5. 2019

Kazalo

1404. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Dolenji Boštanj – zahod (enote urejanja prostora DB 27.hm in DB 11.hm), stran 3633.

  
Na podlagi 119. in v povezavi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 6. redni seji dne 24. 4. 2019 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko Dolenji Boštanj – zahod (enote urejanja prostora DB 27.hm in DB 11.hm) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za izdelavo) 
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 16/17 in 33/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko sosesko Dolenji Boštanj – zahod (enote urejanja prostora DB27.hm in DB11.hm)(v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 15/18.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
Odlok je sestavljen iz:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Načrt parcelacije;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta 
M 1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 
M 1:1000
3. Geodetski načrt 
M 1:500
4. Ureditvena situacija
M 1:500
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:500
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
7. Načrt parcelacije 
M 1:500
8. Geodetsko zazidalna situacija 
M 1:500
9. Prerezi 
M 1:500.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA 
3. člen
(obseg območja urejanja) 
(1) Predmet OPPN je zahodni del naselja Dolenji Boštanj in predstavlja zapolnitev obstoječe stanovanjske pozidave, ki na severni in vzhodni strani meji z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na zahodni strani so kmetijske površine, na južni strani dovozna cesta in stanovanjska pozidava.
(2) Velikost območja OPPN znaša cca 1,53 ha.
(3) OPPN se pripravi za območje, ki sega na zemljišča s parc. št.: 461/1, 461/5, 461/4, 461/7, 456 (delno), 458/2, 139/4, 136/4, 136/6, 133/4, 133/6, 130/2, 129/19, 129/21, 129/18, 129/21, 133/5, 133/3, 136/5, 136/3, 139/3, 1017/12 (delno), 1017/2 (delno), 461/6, 461/4, vse v k.o. 1381 – Boštanj.
(4) Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na električno, kanalizacijsko in optično omrežje.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
4. člen
(vrste dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so poleg bivanja dovoljene terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Terciarna dejavnost ne sme presegati 40 % uporabne površine bivalnega dela.
5. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna investicijska in vzdrževalna dela;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave objektov;
– rekonstrukcije objektov;
– spremembe namembnosti.
6. člen 
(vrste dopustnih objektov glede na namen) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
– enostanovanjske stavbe: 11100, razen vrstnih in počitniških hiš;
– dvostanovanjske stavbe: 11210, razen vrstnih hiš;
– nestanovanjske stavbe: 12420 Garažne stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen hladilnic in specializiranih skladišč), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za spravilo pridelka, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; dovoljeni so tudi: 2111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb), 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv);
– gradbeni in inženirski objekti (igrišča, prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura);
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.
7. člen 
(opis načrtovanih objektov in površin) 
(1) Na območju OPPN je predvideno deset (10) gradbenih parcel. Gradbena parcela GP1 je pozidana. Na gradbenih parcelah »GP2-GP10« je predvidena gradnja enostanovanjskih, dvostanovanjskih, nestanovanjskih stavb – pomožnih objektov in gradbeno inženirskih objektov.
(2) Stanovanjski objekti so glavne stavbe na gradbeni enoti in so zasnovani iz osnovnega in sekunadarnega kubusa.
(3) Gradnja glavne stavbe – stanovanjske na gradbeni parceli GP2 je možna po prestavitvi 20 kV SN daljnovoda ali kabliranju le-tega ob upoštevanju varovalnega koridorja in pridobitvi pozitivnega mnenja upravljavca.
(4) Znotraj gradbenih parcel je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov.
(5) Višinske razlike na gradbenih parcelah se premagujejo z brežinami, stopnicami, klančinami in podpornimi zidovi višine do 2,50 m. Kote manipulativnih prometnih površin se prilagajajo niveleti vozišča dovozne ceste z odstopanjem ± 4 %.
(6) Dovoljena je lokacija nezahtevnih in enostavnih objektov ter sekundarnih kubusov (izzidkov) stanovanjskih stavb znotraj in izven določene gradbene linije. Pri postavitvi le-teh zunaj gradbene linije mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno soglasje upravljavca.
(7) Gradbena parcela GP10 je namenjena dograditvi prometnega, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja oziroma gradnji gradbeno inženirskih objektov.
8. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) V času gradnje vplivno območje zajema zemljišča znotraj OPPN ter zemljišča zunaj, potrebna za dograditev gradbeno inženirskih objektov. Po izgradnji le-teh vplivno območje obsega zemljišča znotraj območja OPPN.
(2) Oblikovanje objektov predstavlja kvalitetno prostorsko dominanto, kar pomeni tudi večjo razpoznavnost stanovanjske soseske.
9. člen 
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Stanovanjske stavbe:
– lega objekta: po gradbeni liniji in geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance, s tem da se mora upoštevati predpisani odmik od sosednjih gradbenih parcel. Stanovanjske stavbe se morajo vsaj z vogalom zida dotikati gradbene linije. Dovoljena je lokacija nezahtevnih in enostavnih objektov ter sekundarnih kubusov stanovanjskih stavb znotraj in izven določene gradbene linije. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno soglasje upravljavca;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa je praviloma pravokotne oblike. Dovoljena je kombinacija pravilne in nepravilne oblike, pri čemer mora biti najmanjše razmerje širina:dolžini = 1:1,2 do največ 1:2 na stiku z zemljiščem. Na osnovni kubus na stiku z zemljiščem je možno dodajati in odvzemati svobodno oblikovane sekundarne kubuse, ki ne smejo presegati zazidalno površino osnovnega kubusa. Tlorisna zasnova sekundarnih kubusov je lahko pravokotne in nepravilne (L,T, presekane in druge) oblike;
– vertikalni gabarit: maks. tri (3) etaže (pri strehah v naklonu: delno ali celotno vkopana klet, pritličje in mansarda, pri ravnih strehah: delno ali celotno vkopana klet, pritličje in nadstropje). Tretja etaža pri objektih s streho v naklonu, je pogojena z višino kolenčnega zidu maks. 1,40 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščnimi površinami je lahko ± 0,60 m;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha osnovnega in sekundarnega kubusa: tipa ravna, streha z naklonom – tipa dvokapna, večkapna in enokapna. Naklon strešin je med 30°–38°, prekrita bo s kritino rdeče, temne ali sive barve. Na sekundarnih kubusih je dovoljena kombinacija navedenih oblik strehe, katerih skupna površina ne presega površine osnovne strešine. Na strehi z naklonom je dovoljena izvedba frčad in strešnih oken. Strehe z naklonom morajo imeti smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta. Ravne strehe so minimalnega naklona, skrite za strešnim vencem ali ravne nepokrite terase. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina, strešna folija ali transparentna;
– fasada: odvisna od konstrukcije objekta, pri klasični gradnji je finalna obdelava klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena je izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv, ki morajo biti medsebojno barvno usklajene. V primeru montažne gradnje je fasada prilagojena konstrukciji. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča in manipulacijske površine so lahko asfaltirane, tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, preostali del parcele se hortikulturno uredi. Odvajanje padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Dovoljene so ograje v leseni, kovinski ter kamniti izvedbi ali kombinacija le-teh. Žive meje pa morajo biti iz avtohtonih vrst.
(2) Nestanovanjski objekti in pomožni objekti po uredbi:
– lega objekta: znotraj ali zunaj gradbene linije ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih gradbenih parcel;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova osnovnega kubusa mora biti pravokotne oblike, v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2. K osnovnem objektu je dopustna izvedba sekundarnih kubusov poljubnih oblik do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa;
– vertikalni gabarit: nestanovanjski pomožni objekti maks. tri (3) etaže (delno ali celotno vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje). Maksimalna višina kolenčnega zidu je do 1,4 m. Kota etaže na stiku z manipulacijskimi dvoriščni površinami je lahko ± 0,60 m. Vertikalnih gabarit pomožnih objektov po uredbi skladno z uredbo;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha osnovnega in sekundarnega kubusa ter pomožnih objektov po uredbi: tipa ravna in streha z naklonom – tipa dvokapna, enokapna, večkapna in polkrožna. Dovoljena je kombinacija navedenih oblik strehe. Izvedba večkapnih in dvokapnih streh mora imeti isti naklon kot glavna stavba. Enokapne in polkrožne strehe so lahko nižjega naklona. Ravne strehe so minimalnega naklona, skrite za strešnim vencem. Kritina temne, opečne ali sive barve, pri izvedbi nadstrešnic je lahko kritina transparenta;
– fasada: odvisna od konstrukcije objekta, pri klasični gradnji je finalna obdelava klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah. Pri fasadah je možna kombinacija več barv, ki morajo biti medsebojno barvno usklajene. V primeru montažne gradnje je fasada prilagojena konstrukciji;
– oblikovanje odprtin: svobodno.
(3) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, podporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(4) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– dovozi z manipulativnimi površinami in parkirna mesta so lahko izvedeni s travnimi ploščami, tlakovani ali asfaltirani. Odvajanje padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj;
– ograje so lahko kovinske ali iz naravnih materialov, višine maks. do 2,00 m, zasajene oziroma postavljene do parcelne meje, razen ob javni cesti in cestnem priključku, kjer ograje ne smejo presegati višino 0,70 m;
– podporni zid se obloži z naravnim kamnom ali maksimalno ozeleni s plezalkami.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
10. člen
(prometno omrežje) 
(1) Na območju prostorske ureditve se izvede povezovalna cesta, širine vozišča 4,00 m, z enostranskim hodnikom za pešce, širine 1,50 m. Načrtovana cesta se navezuje na obstoječo dovozno pot, ki se rekonstruira na širino vozišča 4,00 m, z izvedbo enostranskega hodnika za pešce, enake širine kot pri novi cesti.
(2) Poleg načrtovane ceste je predvidena izvedba dovozne poti, širine vozišča 2,50 m, do gradbenih parcel GP3 in GP4, s priključkom na obstoječo lokalno cesto. Za dostop do gradbene parcele GP2 se izvede priključek z obstoječega dovoza gradbene parcele GP1.
(3) Predvidena cesta in dostopna pot se asfaltirajo in opremijo z javno razsvetljavo.
(4) Za dostop do načrtovanih objektov so predvideni cestni priključki, širine vozišča do 5,00 m. Vzdolžni naklon cestnega priključka v dolžini merodajnega vozila je do 4 %. Pri načrtovanju individualnega cestnega priključka se dosledno upošteva Pravilnik o projektiranju cest in Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste.
(5) Odvodnjavanje se uredi z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni in se preko koritnic ali požiralnikov vodijo v sistem meteorne kanalizacije.
(6) Vsak objekt mora imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti.
(7) Višinske razlike med gradbenimi parcelami in cestno infrastrukturo se premaguje z brežinami. V primeru, ko to ni možno, se za zavarovanje brežin izvedejo podporni zidovi, višine maks. do 2,50 m.
(8) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca cestnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
11. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Naselje Dolenji Boštanj ima izveden mešani kanalizacijski sistem.
(2) Na obravnavanem območju se za odpadne vode izvede mešani kanalizacijski sistem, s priključitvijo na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje. Za meteorne vode s strehe in manipulativnih površin se izvedejo ponikovalnice, po pogojih geomehanskega poročila.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(4) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, vse v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno (kar je treba ustrezno utemeljiti v projektni dokumentaciji), se padavinska voda odvaja v meteorno kanalizacijo, na podlagi pogojev pristojnega upravljavca kanalizacijskega sistema.
(6) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(8) Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.
12. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za potrebe priključitve novih objektov na javno vodovodno omrežje in oskrbo s požarno vodo je predvidena dograditev javnega vodovodnega omrežja, v soglasju z upravljavcem. Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno omrežje.
(2) Za posamezne objekte znotraj območja urejanja se izvedejo samostojni vodovodni priključki s pripadajočimi vodomernimi jaški, ki morajo biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.
(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter celotnega hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so prikazane v grafični prilogi št. 5.
13. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je evidentiran 20 kV SN daljnovod, ki predstavlja omejitveni faktor načrtovane stanovanjske soseske, zato gradnja objektov v 2x10,0 m varovalnem pasu ni možna.
(2) Na gradbeni parceli GP2 se gradnja stanovanjskega objekta dovoli po prestavitvi 20 kV SN daljnovoda ali kabliranja le-tega po pogojih upravljavca.
(3) Energija za napajanje načrtovanih objektov v območju OPPN se zagotavlja iz obstoječe transformatorske postaje TP Boštanj 2.
(4) Za potrebe napajanja objektov je predvidena izgradnja novega NN razvoda od obstoječe transformatorske postaje in dograditev javne razsvetljave. Na posameznih gradbenih enotah se postavijo prostostoječe elektro omarice s priključkom na novi NN elektro kabel.
(5) Pri ureditvi javne razsvetljave oziroma razsvetljave stavb se predvideva osvetlitev območja in stavb, s svetilkami na drogovih. Tipi svetilk in drogovi za svetilke naj bodo enotni. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo se naj uporabijo svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(7) Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 5.
14. člen 
(telekomunikacijsko in optično omrežje) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja Telekom Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je potrebno izdelati ustrezen načrt zaščite in prestavitve ogroženih tras TK omrežja.
(2) Vzporedno z lokalno cesto poteka telekomunikacijski optični (v nadaljevanju: TK OŠO) vod, ki se dogradi za potrebe načrtovanih objektov, v soglasju z upravljavcem.
(3) Za oskrbo obdelovanega področja s širokopasovnim omrežjem se dogradi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2 x Ø50 mm od obstoječega omrežja do novih kabelskih jaškov iz betonske cevi Ø100 cm, ki se izvedejo v območju obdelave. Nato se do vsakega objekta predvidi mikro cev, v katero se bodo nato upihnili optični kabli. Projekt TK priključkov se izdela v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: DGD) in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(4) Glavne trase TK OŠO vodov in naročniški TK priključki se določijo z zakoličbo. Če bodo ti ovirali gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev. Točne trase vseh TK vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo, za kar je treba obvestiti GVO d.o.o. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi naročila investitorja ali izvajalca del in pod pogoji nadzornega organa GVO d.o.o.. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, prestavitev TK OŠO vodov, nadzor pri približevanju in križanju, izdelave tehničnih rešitev, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavcev za priključek in gradnjo v varstvenem pasu elektronskih komunikacij.
(6) Trase obstoječega ter predvidenega TK in optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.
15. člen 
(ogrevanje objektov) 
Pri gradnji novih stavb je treba upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
16. člen 
(odpadki) 
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
17. člen
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine ni.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira, v skladu z določili arheološke stroke.
(3) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
18. člen
(varstvo okolja) 
Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.
19. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
21. člen 
(varstvo voda) 
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju. V neposredni bližini ni vodotokov, območje ni poplavno ogroženo.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda zalednih, drenažnih ter odpadnih padavinskih vod in potek meteorne kanalizacije, vključno z odvajanjem vode z dovozne ceste.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje, v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(7) Padavinske vode iz obravnavanega območja (parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih površin) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Vse prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa morajo biti utrjene. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(8) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(9) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(10) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.
(11) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(12) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
22. člen 
(varstvo tal) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
23. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
24. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.
25. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Pri graditvi objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) zagotavljati ustrezne odmike od virov EMS, pri čemer ne smejo biti prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
26. člen
(poplavna varnost) 
Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.
27. člen 
(varstvo pred erozijo in plazovi) 
(1) Območje OPPN ni v erozijskem območju.
(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se, v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
28. člen 
(potresna intenziteta) 
Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji potresne intenzitete evropske mikroseizmične lestvice s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.
29. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) V sklopu gradnje vodovodnega omrežja se izvede hidrant za zagotavljanje požarne varnosti obravnavane prostorske enote.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
30. člen 
(ravnanje s plodno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
31. člen 
(arhitektonske ovire) 
Upoštevati je potrebno Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov.
VII. ETAPE IZVAJANJA 
32. člen
Izgradnja predvidenih objektov na območju dotičnega OPPN je predvidena v dveh etapah, kot sledi:
I. etapa:
– dograditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov in
II. etapa:
– gradnja objektov ter
– hortikulturna ureditev okolice objektov.
VIII. NOVA PARCELACIJA 
33. člen
(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
(2) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 2,00 m.
(3) Navedeni odmik ne veljajo za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(4) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
(5) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,70 in je določen kot razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo.
(6) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih gradbenih parcel.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
34. člen
(odstopanja) 
Na območju urejanja so dovoljena naslednja odstopanja:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi gradbeni parceli z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od gradbenih parcel;
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene parcele, novi objekti v območju urejanja se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«;
– za kote tal etaže na stiku z zemljiščem in manipulativnih površinah so tolerance ± 60 cm. Kota cestnega priključka se prilagaja niveleti vozišča javne poti z odstopanjem do ± 4 % v dolžini merodajnega vozila;
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN;
– gradbene parcele je dovoljeno deliti in združevati, pri načrtu parcelacije so dovoljena odstopanja, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi ali zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV NEPREMIČNINE PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN 
35. člen
(gradnja komunalne opreme) 
Opremljanje stavbnih zemljišč z novo gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga za območje OPPN s posebnim odlokom sprejme občinski svet.
36. člen 
(obveznosti investitorja in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
XI. KONČNE DOLOČBE 
37. člen
(hramba in vpogled) 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
38. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
39. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0005/2018
Sevnica, dne 25. aprila 2019
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk