Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 4. seji 19. marca 2019 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za suhi zadrževalnik Lokarje (EUP ŠE23/1)
(1) S tem odlokom se v skladu celovitega varovanja mesta Šentjur pred visokimi vodami, kot nadaljevanje projekta »Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju – faze C, D in E, pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje EUP ŠE23/1. Z Občinskim prostorskim načrtom Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, v nadaljevanju: OPN), je določeno, da je enota urejanja prostora ŠE23/1 namenjena območju vodne infrastrukture (VI) s predhodno izdelavo OPPN.
(2) Grafični del odloka OPPN, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del tega odloka.
(3) OPPN je v mesecu avgustu 2018 pod številko projekta OPPN-01/16 izdelal ARHITEKTIS, Projektiranje in svetovanje, Matej Tisel s.p., Ulica Antona M. Slomška 5, 3230 Šentjur.
(1) Ta odlok določa načrtovane prostorske ureditve, območje OPPN, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem OPPN.
(2) Vsebine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na Občini Šentjur, Oddelku za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja.
(3) Na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor (št. 35409-232/2016/8, z dne 20. 10. 2016) za OPPN ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka;
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:
list št. 1: | Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1:5000 |
list št. 2: | Območje načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:4000 |
list št. 3: | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5000 |
list št. 4: | Načrt ureditvenega območja s prikazom funkcionalnih celot parceliranja | M 1:2500 |
list št. 5: | Zazidalna situacija – tloris umestitve zadrževalnega objekta visokih voda | M 1:1000 |
list št. 6: | Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:2500 |
list št. 7: | Karakteristični prerezi zadrževalnega objekta | M 1:200 |
list št. 8: | Ureditvena situacija prometnega režima | M 1:1000 |
list št. 9: | Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom | M 1:1000 |
list št. 10: | Ureditvena situacija zakoličbenega načrta | M 1:1000 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta;
2. prikaz stanja v prostoru;
3. strokovne podlage;
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. povzetek za javnost.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN se načrtujejo naslednje ureditve, ki vsebujejo:
– območje OPPN;
– vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
– načrt parcelacije;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(1) OPPN se izdela za celotno območje, ki je v OPN opredeljeno kot območje EUP ŠE23/1, EUP MŠO16, MŠO1, MŠO17 in SOB15, namenjeno površinam suhega zadrževalnika.
(2) Območje predvideno za izgradnjo protipoplavnih nasipov in zapornično-prelivnega objekta zajema naslednja zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. 1135 – Lokarje: 117/0, 216/0, 217/1, 217/2, 230/0, 234/1, 234/2, 310/4, 313/2;
– k.o. 1139 – Podgrad: 1000/0, 1003/0, 1004/0, 1005/0, 1006/0, 1008/0, 1010/0, 1011/0, 1012/0, 1013/0, 1115/2, 1115/4, 1022/0, 1021/1.
(3) Območje, ki se po izgradnji potrebne infrastrukture suhega zadrževalnika nameni poplavljanju, bo obsegalo naslednja zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. 1139 – Podgrad: 1000/0, 1003/0, 1004/0, 1005/0, 1115/2;
– k.o. 1135 – Lokarje: 3/0, 4/0, 59/4, 65/2, 66/0, 73/1, 73/3, 73/4, 75/1, 79/0, 81/0, 80/1, 82/0, 83/0, 85/2, 88/0, 89/0, 91/0, 92/1, 92/2, 92/3, 98/1, 98/2, 99/1, 99/2, 100/0, 101/1, 101/2, 102/0, 103/0, 104/1, 106/1, 106/2, 110/1, 110/2, 110/3, 110/4, 107/0, 113/0, 115/0, 114/1, 114/2, 114/3, 116/0, 117/0, 118/0, 119/0, 216/0, 217/1, 217/2, 221/1, 222/0, 228/0, 230/0, 231/0, 234/1, 234/2, 311/1, 311/3, 313/2, 313/2, 317/3, 318/1, 319/0, 322/0, 323/1, 323/2, 325/0, 328/1, 328/2, 329/0, 330/0, 331/0, 332/0, 333/0, 334/0, 335/0, 336/0, 338/0;
– k.o. 1134 – Zlateče: 676/7, 702/0, 703/0, 705/1, 706/0, 707/0, 708/0, 709/0.
(1) Meja območja OPPN je vezana na razlivne površine stoletnih voda (Q100) in pettisočletnih voda (Q5000) načrtovanega zadrževalnika, obstoječo prometnico ter umestitvijo nasipa z zapornično-zadrževalnega objekta v prostor.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov 2.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 2.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Z izgradnjo zadrževalnika na vodotoku Pešnica in vseh ostalih predvidenih posegov bo bistveno zmanjšana poplavna ogroženost obstoječe poselitve severnega dela mesta Šentjur.
(2) Z nadvišanjem javne poti (JP897731) na koto 0,50 m nad Q100 kar je 264,50 m n.v., se naselje Spodnje Lokarje poveže z dostopom do regionalne ceste Dole–Šentjur (RC I. reda). Istočasno bo potrebna zamenjava obstoječega mostu lokalne dovozne poti.
(3) Z izgradnjo nasipa ter delno preusmeritvijo vodotoka Pešnica bo v sklopu izvedbe zadrževalnika rekonstruirana obstoječa infrastruktura (elektrifikacija, vodovod, fekalna kanalizacija in telekomunikacijski vodi).
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidne iz grafičnega načrta št. »3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
(dopustni posegi v območju OPPN)
Na celotnem območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev redna vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav;
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture;
– vodnogospodarske ureditve in ureditve za zaščito pred poplavami;
– urejanje zelenih in utrjenih površin;
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov ipd.);
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– agrarne operacije na kmetijskih zemljiščih, vključno z ureditvijo dostopov do zemljišč, razen nasipanja terena na območju zadrževalnika;
– ureditve za ohranjanje narave.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri funkcionalne celote:
– FC-P – funkcionalna celota pregrade in nasipa
– FC-JP – funkcionalna celota nadvišanja javne poti in rekonstrukcija premostitvenega objekta
– FC-Q100 – funkcionalna celota območja 100-letnih voda
– FC-Q5000 – funkcionalna celota območje 5000-letnih voda.
(2) Funkcionalna celota pregrade in nasipa (FC-P) je namenjena umestitvi in gradnji zadrževalnega nasipa in pregradnega objekta. V okviru FC-P je predvidena tudi izgradnja potrebne komunalne infrastrukture ter prometnih površin za intervencijo in vzdrževanje zaporničnega sistema pregrade. Del jugovzhodnega območja FC-P zajema oziroma sovpada z delom predvidene trase lokalne mestne ceste.
(3) Funkcionalna celota nadvišanja javne poti (JP897731) in rekonstrukcija obstoječega premostitvenega objekta (FC-JP). V sklopu nadvišanja prometnice in rekonstrukcije obstoječega premostitvenega objekta je predvidena rekonstrukcija in prestavitev obstoječih komunalnih vodov (vodovod, elektrifikacija).
(4) Funkcionalna celota območja 100-letnih voda (FC-Q100).
FC-Q100 predstavlja poplavitveno območje do višinske kote 264,00 m n.v.
(5) Funkcionalna celota območja 5000-letnih voda (FC-Q5000).
FC-Q5000 predstavlja poplavitveno območje do višinske kote 265,00 m n.v.
(1) Na območju OPPN so glede na uporabo zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju regulacije vodotoka Pešnica, gradnje visoko vodnega nasipa, zapornice in ostale prometne ter komunalne infrastrukture, so območja izključne rabe za vodno infrastrukturo, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda, gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in s tem povezanih drugih ureditev;
– zemljišča, na katerih je razlivno območje znotraj suhega zadrževalnika Lokarje, so območja omejene rabe, kmetijska raba ostaja nespremenjena;
– zemljišča, na katerih je predvidena izgradnja ali rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture in je izven namenske rabe vodne infrastrukture; raba zemljišča ostaja nespremenjena;
– zemljišča na območju izgradnje premostitvenega objekta in rekonstrukcije nadvišanja javne poti (JP897731) se izven območij vodne infrastrukture opredelijo za območja izključne rabe za prometno infrastrukturo.
(2) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe v tej fazi niso potrebni.
V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(ureditve na območju OPPN)
(1) Vzdrževanje struge vodotoka Pešnica se od lokalne ceste Proseniško–Dole (LC464074) vrši skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Širitve struge in poglabljanja niso potrebna.
(2) Za potrebe zadrževanja visokih voda se zgradi nasip s pregrado, skupne dolžine cca 631 m. Sama pregrada je v obliki črke – L. Vpeta je v zahodno brežino od predvidenega krožišča vzporedne mestne ceste in poteka vzporedno ob regionalni cesti Dole–Šentjur v dolžini cca 450 m, kjer se izravna s terenom na koti 265,50 m n.v. Sredinski del pregrade z vtočnim delom poteka pravokotno na Pešnico. Varnostni preliv dolžine 60 m je levo od zaporničnega objekta na ravninskem delu nasipa.
(3) Elementi nasipa suhega zadrževalnika:
a) krona nasipa (kota servisne poti) je na koti 265,50 m n.v.;
b) širina krone nasipa je 4,00 m;
c) varnostna višina nadvišanja znaša 0,50 m;
d) kota maksimalne poplavne vode znotraj nasipa znaša 265,00 m n.v.;
e) kota varnostnega preliva znaša 264,00 m n.v.;
f) maksimalen volumen zadrževalnega prostora znaša 445.000,00 m3;
g) površina poplavljenih zemljišč cca 22,00 ha;
h) dolžina nasipa cca 575,00 m;
i) naklon brežin na zračni in vodni strani je 1:2,8, razen pod samim zaporničnim objektom v naklonu 1:2, z vmesno bermo širine 2,5 m.
(4) Karaktristični prerez nasipa:
– širina nasipa na (kroni) vrhu je 4,0 m, kar je tudi širina servisne ceste;
– naklon brežin na zračni in vodni strani je 1:2,8, razen pod samim zaporničnim objektom v naklonu 1:2 z vmesno bermo širine 2,5 m;
– z ozirom na lego okoliškega terena so predvideni jarki ob nožici nasipa, in sicer na minimalni globini, da ni direktne povezave s prodno podlago;
– v osi nasipa je predvidena poglobitev 2,0 m, da se zagotovi neprepustnost pod nasipom do predvidene globine;
– materiali za vgradnjo v pregrado so predvideni glinasto meljasti materiali, ki so dovolj neprepustni in imajo tudi ustrezen strižni kot.
(5) Zapornični objekt:
Objekt je predviden za možno zadrževanje visokega vala, optimalno obratovanje in zagotavljanje varnosti pred prelivanjem nasipa.
Objekt je armirano-betonska konstrukcija z vgrajeno hidromehansko opremo.
Projektiran je tako, da ob odprtih zapornicah možen odtok voda brez zajezitve. Pri doseženem pretoku nad Q = 39,4 m3/s na iztoku se prične z zapiranjem zapornice, in sicer v toliko, da je omogočen konstantni pretok Q = 39,4 m3/s na iztoku iz pregrade in da ta ni presežen.
Elementi objekta:
Svetla odprtina prepusta pod nasipom znaša 10,00 x 2,5 m, v osrednjem delu je predviden zapornični del, v katerem je nameščena kotalna zapornica svetle odprtine 10.00 x 2,50 m.
Na vrhu nasipa je predvidena izvedba platoja na katerem bo tudi objekt za upravljanje, dimenzije objekta ca. 2,50 x 3,5 m.
– Varnostni preliv je predviden za primer nastopa katastrofalno visokih voda (Q5000). Visoke vode se odvajajo preko zaporničnega objekta, del voda pa preko bočnega preliva. Preliv je predviden v dolžini 60 m, in sicer na koti 264,00 – to je 1.50 m pod vrhom nasipa. Zavarovanje preliva je predvideno na kroni preliva ter brežinah s kamnom > 1,0 m. Preliv je ozelenjen (humusiranje in posejanje s travnim semenom).
Prelivanje preko nasipa bo samo v izrednih razmerah, pri dotokih večjih od Q5000, v tem primeru bo voda odnesla zatravljene površine, nasip pa bo zaradi predvidenega zavarovanja s kamnom ostal nepoškodovan.
– Hidromehanska oprema, ki je predvidena za izvedbo kotalne zapornice dimenzij 10,0 x 2,5 m s pripadajočo opremo:
– grobe rešetke na vtoku
– telo zapornice
– vodila
– prekritje niše
– dvižni pogon
– elektrooprema.
(6) Upravljanje z zapornico:
Predvideno je ročno upravljanje na samem objektu, s pomočjo tipal na komandni omari in daljinsko iz območnega centra vodenja s pomočjo GSM.
Vir energije za obratovanje z zapornicami je predvidena elektrika in agregat na diselski pogon v primeru izpada električne energije.
V objektu za upravljanje bo nameščena elektrooprema, stikala, povezovalni kabli, pokazala nivojev vode (le-ti se merijo z vgrajenimi sondami) in diesel agregat.
(7) Poti:
Nasip zadrževalnika poteka preko obstoječih poljskih poti, ki pa niso urejene. Za samo izvedbo pregrade sta predvideni dve novi dovozni poti. Ena je ob levem bregu Pešnice s ceste Dramlje–Šentjur in druga s predvidene lokalne ceste na predvideno krožišče pod pregrado. Poti je potrebno predhodno utrditi. Za neovirano kasnejše vzdrževanje pa so predvidene berme in utrjeni deli poti ob pregradi.
(8) Obstoječa komunalna in prometna infrastruktura:
Območje suhega zadrževalnika Lokarje prečkajo različni komunalni vodi, ki jih bo potrebno sanirati.
– Znotraj območja pregrade je potrebna prestavitev kanalizacije Lokarje DN 250 ter prestavitev obstoječega vodovoda salonit DN 300. Ostale komunalne vode je potrebno le zaščititi po navodilih upravljalcev.
– Predvidena je regulacija Pešnice v odseku od vtočnega dela pregrade proti severu. Zaradi pregrade je potrebno regulirat dva meandra stare struge Pešnice. Stara struga se zasuje.
– Predviden je tudi nov premostitveni objekt (most) preko Pešnice na križanju dovozne ceste na predvideno krožišče vzporedne mestne ceste.
(9) Na kmetijskih zemljiščih, na katerih je razlivno območje znotraj zadrževalnika, je dovoljena gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na način, da se volumen zadrževalnega prostora ne zmanjša.
(10) V primeru nanosov se zadrževalni prostor suhega zadrževalnika očisti. Za zagotavljanje ustrezne pretočnosti strug vodotokov, zaporničnega objekta ter mostnih in inundacijskih odprtin je obvezno njihovo redno vzdrževanje.
(vodenje in upravljanje suhega zadrževalnika)
(1) Po izgradnji suhega zadrževalnika Lokarje, se na podlagi Pravilnika o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05), objekt vpiše v Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 63/06 in 96/06).
(2) Vodenje in upravljanje s suhim zadrževalnikom Lokarje, kot objekta vodne infrastrukture, določajo določila Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).
VI. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve se izdelajo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog OPPN, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti usklajene s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
Znotraj območja OPPN se nahaja obstoječi vodovod v salonitni izvedbi DN 300. Skladno s pogoji upravljavca, JKP d.o.o. Šentjur, se del trase vodovoda prestavi in zgradi na podlagi smernic podanih v postopku izdelave OPPN. Detajlna trasa prestavljenega voda se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na območju OPN je načrtovana izgradnja novega fekalnega kolektorja javnega kanalizacijskega sistema, povezanega s centralno čistilno napravo mesta Šentjur. V grafičnem delu OPPN je usklajena trasa predvidene gradnje fekalne kanalizacije Lokarje – Dole – Trnovec s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelalo podjetje ARPLAN d.o.o. (št. proj. 027-017).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za potrebe nove ureditve s prestavitvijo obstoječe elektrifikacije območja OPPN je izdelan idejni projekt elektrifikacije, ki ga je izdelalo podjetje ELPART, Bogdan Lepan s.p., Cesta na Bellevue 3, 3250 Rogaška Slatina (št. proj. PGD 06/17-E, januar 2017) skladno s smernicami Elektro Celje d.d.
(2) Na območju OPPN potekajo naslednji električni vodi:
– daljnovod 20 kV Dramlje (odcep Sp. Lokarje) med tč. 5 in obstoječo TP 20/0,4 kV Sp. Lokarje in
– daljnovod 110 kV RTP Lava – RTP Šentjur.
(3) V skladu s smernicami Elektro Celje, d. d., št. 2120, je v navedenem idejnem projektu obdelano sledeče:
– daljnovod 20 kV Dramlje (odcep Sp. Lokarje) med tč. 5 in obstoječo TP 20/0,4 kV Sp. Lokarje,
– daljnovod 110 kV RTP LAVA – RTP ŠENTJUR (križanja) in
– nizkonapetostni el. priključek za predvideno zapornico na predvideni pregradi.
(4) Daljnovod 20 kV Dramlje (odcep Sp. Lokarje):
– Obstoječ daljnovod 20 kV Dramlje (odcep Sp. Lokarje) je grajen z armirano betonskimi drogovi tip KRB in PNB „TEHNOBETON VARAŽDIN“. Za tokovodnike so uporabljene Al – Je vrvi 3 x 35/6 mm2. Obstoječa transformatorska postaja 20/0,4 kV je izdelana na betonskem drogu KRB 15210/12 „TEHNOBETON VARAŽDIN“. Transformatorska postaja je gradbeno in električno dimenzionirana za transformatorje moči do 250 kVA.
– Obstoječ daljnovod 20 kV se med obstoječim betonskim drogom tč. 5 in obstoječo transformatorsko postajo Sp. Lokarje demontira.
Pri drogu tč. 5 se postavi nov končni betonski drog Z12, ki bo opremljen z opremo za pritrditev in mehansko zaščito enožilnih kablov po drogu, vertikalnim ločilnikom TSN, komplet s pogonom in konzolo za pritrditev prenapetostnih odvodnikov, ter kovinsko kotno konzolo za končne drogove KK 3,6 m.
Za kabelske povezave med transformatorsko postajo 20/0,4 kV Sp. Lokarje in predvidenim betonskim drogom tč. 5 se uporabijo kabli tipa 3 x NA2XS(F)2Y, 20 kV.
– Tehnične karakteristike:
| – Naziv 20 kV kablovoda: | Kablovod 20 kV Sp. Lokarje |
| – Nazivna napetost: | 20000 V |
| – Število in tip kabla: | NA2XS(F)2Y, 12/20 kV |
| – Dolžina kabla: | 3 x 390 m = 1170 m |
– Trasa predvidenega kablovoda 20 kV bo potekala po parcelah št. 140/9, 310/4,
– Grafični potek predvidene trase kablovoda je razviden iz risbe E1 projekta.
(5) Daljnovod 110 kV RTP Lava – RTP Šentjur
– V skladu s Slovenskim standardom „Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila“ SIST EN 50341 – 1 je potrebno izdelati izračune varnostnih višin za predvideno obvozno cesto Šentjur–Dramlje, katera bo potekala pod obstoječim daljnovodom 110 kV RTP Lava – RTP Šentjur med obstoječima Fe jamboroma tč. 49 in tč. 50. Obstoječ daljnovod je v križni razpetini izveden z Al – Je vrvmi 3x240/40 mm2, tip 243 – AL 1/39 – ST1A.
Izračunati oziroma izmeriti je potrebno varnostne višine pri + 40 °C in pri – 5 °C ter za + 80 °C. Pri izračunu je potrebno obravnavati celotno zatezno polje med jamborom tč. 46 in jamborom tč. 51.
– Vse navedeno v prejšnji alineji je potrebno izvesti in projektno obdelati v PGD in PZI projektni dokumentaciji.
– Predvidena obvozna cesta bo zgrajena v varovalnem pasu obstoječega DV 110 kV. Varovalni pas za DV 110 kV znaša 15 m na vsako stran osi daljnovoda in o istem odloča 468. člen Energetskega zakona EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15).
(6) Nizkonapetostni električni priključek za napajanje predvidene zapornice
– Za napajanje predvidene zapornice je na razpolago električna energija v bližnji obstoječi prostostoječi priključno merilni omarici PS-PMO 1, iz katere se napaja obstoječe črpališče fekalne kanalizacije. Obstoječa prostostoječa priključno merilna omarica PS–PMO 1 je napajana z električno energijo iz obstoječe transformatorske postaje TP Zidanškova – NN izvod I07: Lokarje – omarica Pristovnik.
– Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in normativi ter osnovno tipizacijo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, podjetja Elektro Celje, d.d.
– Za predviden objekt se izvede nizkonapetostni električni priključek s kablom tip E-AY2Y–J minimalnega preseka 4x70SM + 1,5RE mm² od obstoječe vgradne omarice PS-PMO 1 (omarica Pristovnik) do predvidene prostostoječe priključno merilne omarice PS–PMO 2, katera bo locirana pri predvidenem prostoru za diesel agregat.
– Trasa predvidenega nizko napetostnega el. priključka bo predvidoma potekala po parcelah št. 682/2, 234/4, 1115/5, vodotok Pešnica, 1022, 1013 in 1012, k.o. Podgrad.
– Predviden kablovod bo na trasi križal predvideno obvozno cesto Šentjur–Dramlje in vodotok Pešnico.
– Za projektiranje v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje za priključitev od Elektro Celje, d.d. Naročnik predvideva priključno moč 1 x 14 kW in jakost omejevalca toka: 1 x 3 x 20A.
– Grafični potek predvidene trase kablovoda je razviden iz risbe E3 projekta.
(7) Zahteve in pogoji zagotavljanja ustreznih križanj komunalne in prometne infrastrukture so obdelane v idejnem projektu elektrifikacije, ki ga je izdelalo podjetje ELPART, Bogdan Lepan s.p., Cesta na Bellevue 3, 3250 Rogaška Slatina (št. proj. PGD 06/17-E, januar / 2017).
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN, jugovzhodno, v bližini regionalne ceste Dole–Šentjur je obstoječe TK omrežje, ki se ga s predlaganimi ureditvami predvidoma ne spreminja.
(2) Za potrebe TK opremljanja zaporničnega objekta se uporabi obstoječa tel. omarica na jugovzhodnem delu obravnavanega območja. Predvideni TK vod je razviden iz grafičnega dela OPPN.
(3) Vso TK omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(4) Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke gradnje predvidenih protipoplavnih objektov in meje območja OPPN.
(2) Parcele, določene z OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
(3) Zemljišča znotraj poplavitvenega območja suhega zadrževalnika niso predmet posebne obravnave parcelacije.
VIII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na območju kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva morebitnih arheoloških ostalin investitor na območju gradnje protipoplavnih objektov, zagotovi predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala in druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Čas in obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Pred pričetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(4) V primeru odkritja najdb izjemnega pomena lahko pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine, na podlagi valorizacije strokovne komisije, zahteva delno spremembo projekta in prezentacijo na mestu odkritja (in situ).
(1) Med posegi v vodotok se humusna plast previdno odstrani tako, da se je ne sipa v vodo. Izvedba gradbenih del ne sme povzročati neprekinjene kalnosti. Prepreči se onesnaženje vode s cementnim mlekom, olji, gorivi ali drugimi strupenimi snovmi. V vodotok se gradbeni material ali kakršni koli drugi odpadki ne smejo odlagati. Ves odpadni material se deponira tako, da ni negativnih vplivov na naravo. Vse ureditve v vodotokih morajo omogočati migracijo rib.
(2) V okviru vzdrževalnih del je na brežinah in strugah dopustno odstranjevanje le tiste vegetacije, ki zmanjšuje pretočnost vodotoka. Visokodebelna drevesa in grmovja, ki senčijo vodo, se ohranjajo v največjem možnem obsegu. Nad morebitnimi tolmuni se ohranja čim večje število grmovnic. Grmovnice se ohranja tudi v primeru, če njihove veje segajo v vodo. Pri enakomerni globini vode morajo osenčeni in osončeni pasovi potekati izmenično.
Varstvo kmetijskih zemljišč:
– izven načrtovanih ureditev posegi na kmetijska zemljišča niso dovoljeni;
– prepovedana sta zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij;
– investitor zagotovi sanacijo morebitnih hidromelioracijskih sistemov na območju zadrževalnika, ki bodo prizadeti zaradi izvedbe ukrepov;
– zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč v času gradnje in po njej;
– preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih; poljske poti se po gradnji obnovijo;
– rodovitni del prsti se deponira ločeno z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev;
– gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu);
– kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje, če to ni izvedljivo, je treba plačati odškodnino v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
– ostanki obstoječih cest se razgradijo in vzpostavi se raba v skladu z okoliškim prostorom ali za dostop do kmetijskih zemljišč.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se preprečita erozija in plazovitost.
(2) Območje urejanja spada v cono potresne nevarnosti 0,150 [g] (ARSO, Atlas okolja, Karta potresne nevarnosti). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe ureditev in njihovega delovanja ne sme poslabšati.
(2) Med gradnjo in drugimi ureditvami se izvedejo vsi ukrepi za preprečitev požara v naravnem okolju.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo se zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi z neprepustno lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugih nezgodah omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega se skladiščni prostor zaščiti pred vplivi iz ozračja, prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se mora uporabljati izvirna embalaža.
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Pri gradnji se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(3) Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo prizadetih in degradiranih tal.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.
(5) Material za izgradnjo nasipov in nasipanje terena mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi. Lahko se primešajo le inertni materiali, ki zagotavljajo večjo stabilnost in s tem varnost nasipa.
(1) V času gradnje se na območju OPPN, na transportnih poteh, gradbiščih in deponijah s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem približajo, zagotovijo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva kontrolirano nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javnih prometnih površinah, prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča, prometnih in delovnih površin ter deponij materiala; ukrep zahteva skladiščenje sipkih materialov izven stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in delovnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upoštevanje predpisanih emisijskih vrednosti pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih in napravah;
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba motor izključiti;
– postavitev polnih varovalnih ograj za zmanjšanje prašenja na stanovanjskih območjih v okolici izgradnje nasipov.
(2) V času obratovanja se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak.
(1) Izvajalec del mora zagotoviti, da med gradnjo pri okoliških stavbah niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa za naprave.
(2) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti kazalca dnevnega hrupa je obvezna postavitev začasnih protihrupnih ograj za zaščito posameznih stavb.
(3) Dovoljena je uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu s predpisanimi emisijskimi vrednostmi.
(4) Gradnja in dovoz materiala lahko potekata med delavniki v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
(varstvo in upravljanje voda)
(1) V vseh nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je na osnovi detajlnih geodetskih posnetkov objektov in infrastrukture na vplivnem območju zadrževalnika potrebno preveriti vpliv SZ Lokarje na odvod vseh vrst zalednih, drenažnih in padavinskih voda iz objektov in infrastrukture ter predvideti takšne ukrepe, ki ne bodo imeli škodljivih vplivov na poselitev in okolje.
(2) V nadaljevanju postopkov načrtovanja je potrebno na osnovi geoloških raziskav in geološko-geomehanskih elaboratov preveriti vpliv poplavnih voda v zadrževalniku Lokarje na režim podtalnice ter predvideti morebitno potrebne ukrepe za preprečitev škodljivih vplivov glede na obstoječo poselitev in infrastrukturo.
(3) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode, skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa OPPN, se izvedejo v treh ključnih etapah. Posamezne funkcionalno zaključene celote v predvidenih etapah se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
(2) Prva etapa obsega prestavitev, zaščito in izgradnjo nove gospodarske javne infrastrukture.
(3) Druga etapa obsega nadvišanje obstoječe javne poti (JP897731) na ustrezno varno poplavno koto ter izgradnja nadomestnega premostitvenega objekta (mostu).
(4) Tretja etapa obsega izgradnjo nasipa in pregrade suhega zadrževalnika z vso infrastrukturo, ki je potrebna za nemoteno obratovanje zadrževalnika.
(5) Druga in tretja etapa medsebojno nista soodvisni oziroma sta lahko izvedeni vzporedno.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo na območju, ki so določena z OPPN. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem objekta pa investitor ureditev oziroma lastnik vodne infrastrukture.
(2) Pri določitvi monitoringa tal se vsebinsko upošteva načrt moitoringa ter že izvedenih meritev ničelnega stanja kmetijskih zemljišč skladno s »Predhodnimi analizami lastnosti tal in snovi v tleh na razlivni površini predvidenega suhega zadrževalnika Lokarje v Občini Šentjur, ki ga je izdelala Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora in ekonomiko ter razvoj podeželja, marec/2017).
(3) Kadar je to mogoče, se monitoring emisij v tla, vode in zrak ter monitoring ohranjenosti narave prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi monitoringi okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Izbrane točke (lokacije) morajo omogočati stalen monitoring. Na območju zadrževalnika sepo vsakem obratovanju (poplavitvi) zadrževalnika zagotovi analizo tal, s katero se ugotovi vpliv poplav na kvaliteto in kakovost prsti.
(4) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
(5) Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Gradbišče se uredi na območju OPPN, vendar zunaj območij najboljših kmetijskih zemljišč in območij, ki so pomembna za ohranjanje narave in morebitne kulturne dediščine. Gradbišče se čim bolj omeji na širino načrtovanih ukrepov in se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje in morebitnimi lokacijami viškov materiala. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se morajo pri njihovem umeščanju upoštevati značilnosti zemljišča, po uporabi pa sanirati morebitne poškodbe oziroma se mora denarno nadomestiti nastala škoda.
(4) Dovozne poti do delovnega območja se praviloma načrtujejo po že obstoječih poteh.
(5) Odlagališča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala, premiki potrebne infrastrukture in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja OPPN na predhodno arheološko pregledanih območjih.
(6) Gradbišč in zgrajenih objektov se zunaj naseljenih območij ne sme osvetljevati.
(7) Med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah.
(8) V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.
(9) V času gradbenih del se tujerodne invazivne vrste, kot so japonski dresnik in Ambrozia v celoti odstrani (koreninski sistem in ves nadzemni del); vegetativni deli in prst se odpeljejo na deponijo komunalnih odpadkov, kjer se deponirajo tako, da se zagotovijo anaerobne razmere; v primeru ponovne razrasti japonskega dresnika in Ambrozije se novi poganjki redno dvakrat tedensko kosijo in ustrezno deponirajo na deponiji komunalnih odpadkov.
(10) Odstranjevanje vegetacije v času gradbenih del naj se izvede v najmanjšem možnem obsegu, in sicer izključno izven vegetacijskega obdobja.
(odvzem in odlaganje materiala)
(1) Začasna odlagališča materiala med gradnjo so dovoljena le znotraj območja OPPN na predhodno arheološko pregledanih območjih, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, izven pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij in kmetijskih zemljišč. Začasna odlagališča materiala se ne urejajo na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasna odlagališča plodne zemlje se določijo pred gradnjo. Odloženi material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Odloženi material ne sme ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se na območjih začasnih odlagališč materiala, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje. Izkopan material se uporabi za gradnjo protipoplavnih nasipov.
(2) Začasna odlagališča zemeljskega materiala se v času gradnje uredijo tako, da ne nastaja erozija in dotok zalednih voda ni oviran. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč materiala.
(1) Investitor in izvajalci morajo:
– pred začetkom gradnje obvestiti pristojno območno enoto kmetijske svetovalne službe za konkretizacijo omilitvenih ukrepov zatečene intenzivne kmetijske pridelave;
– promet v času gradnje organizirati tako, da na obstoječem cestnem omrežju ne nastajajo večji zastoji;
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet oziroma po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v OPPN niso določene, se pa utemeljeno zahtevajo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;
– vse lokalne ceste in javne poti, ki so namenjene obvozom in transportom med gradnjo, pred pričetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov in infrastrukture, ki bodo prizadeti zaradi gradnje;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– sanirati ali vrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba v primeru poškodb pri gradnji takoj obnoviti;
– sanirati objekte, naprave in območja ter okolico objektov, poškodovane zaradi gradnje;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prvotno rabo;
– po nastopu visokih voda s kmetijskih zemljišč znotraj suhega zadrževalnika odstraniti mulj, sedimente in morebitne odpadke, skladno z izdelano študijo Biotehniške fakultete iz Ljubljane;
– takoj po neurjih, kadar zadrževalnik deluje, opraviti ogled terena in odpraviti vse naplavine in zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, v primeru škode na kmetijskih pridelkih pa škodo povrniti po predhodni ocenitvi škode.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor z vsemi lastniki zemljišč dogovoriti sporazum h gradnji suhega zadrževalnika, kjer se določi vsebinski okvir sporazuma, pravni subjekt odgovornosti pri nastali škodi v primeru poplav, nadomestila za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja pridelka na kmetijskih zemljiščih, ugotavljanje trajne škode na kmetijskih zemljiščih in morebitne sanacije le-te.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali sočasno s pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati geomehanske raziskave na območju gradnje nasipa in zaporničnega objekta.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, hidrološkega, energetskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike ter omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PROSTORSKEGA NAČRTA
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje predmetnega suhega zadrževalnika s spremljajočo komunalno in prometno infrastrukturo tega odloka je na območju OPPN dopustno redno vzdrževanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in izvajanje kmetijske dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih.
(2) Redno vzdrževanje je dopustno, če se ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet OPPN.
(3) Dovoljeni posegi iz tega člena ne smejo poslabšati ali kakor koli spreminjati vodnega režima.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se za celotno obravnavano območje OPPN in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o strateškem občinskem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13);
– Odlok o izvedbenem občinskem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-017/2015
Šentjur, dne 19. marca 2019
mag. Marko Diaci l.r.
