Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018

Kazalo

Ob-2751/18, Stran 1802
Na podlagi 10. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljevanju: ZJIMS) in 25. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11), objavlja Urad Republike Slovenije za mladino
javni poziv 
za zbiranje predlogov za podelitev Državnega priznanja v mladinskem sektorju za leto 2018 
1. Predmet in namen razpisa
Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela.
Državna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju.
Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so:
– pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga imajo organizacije in/ali posamezniki v mladinskem sektorju za ekonomski in družbeni razvoj;
– pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnosti;
– priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela;
– promovirati primere dobrih praks in strategij ter programe za kakovostno delo v mladinskem sektorju.
Pri tem med področja mladinskega sektorja štejejo vsa področja, ki jih opredeljuje ZJIMS:
– avtonomija mladih;
– neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih;
– dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih;
– skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi;
– prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih;
– mobilnost mladih in mednarodno povezovanje;
– zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih;
– dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
– sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
2. Vrste državnih priznanj
Vrste državnih priznanj, za katere se lahko poda predlog, so:
– Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja;
– Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju;
– Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju.
Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja se lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam, lahko tudi več fizičnim ali pravnim osebam, če je jasno razvidno skupno delovanje pri projektu. Podeljuje se za programe ali dlje časa trajajoče aktivnosti, ki presegajo zgolj zaokroženo obliko projekta.
Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli fizičnim ali pravnim osebam, lahko tudi več fizičnim ali pravnim osebam, če je jasno razvidno skupno delovanje pri projektu. Podeljuje se za projekte, ki se niso pričeli pred letom 2016 in se bodo zaključili najkasneje v letu 2018. Projekti so aktivnosti z jasno strukturo, so časovno določljivi ter enkratni.
Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju se lahko podeli samo fizičnim osebam. Za daljše časovno obdobje šteje 5 ali več letno delovanje v mladinskem sektorju.
3. Predlagatelji državnih priznanj
Kandidate za državna priznanja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe.
Predlagatelj kot fizična oseba ne more predlagati samega sebe. Predlagatelj kot pravna oseba tudi ne more predlagati samega sebe, lahko pa posreduje predloge posameznikov ali neformalnih skupin, ki so v okviru pravne osebe izvajali svoj projekt avtonomno.
Prav tako lahko fizične osebe, ki delujejo v okviru pravnih oseb, predlagajo pravno osebo, v okviru katere delujejo oziroma so člani, vendar pod pogojem, da predlagatelj kot fizična oseba ni nosilec funkcij oziroma zaposlen pri pravni osebi, ki jo predlaga.
Posamezni predlagatelj lahko predloži več predlogov.
K predlogu za državno priznanje je potrebno priložiti predhodno soglasje kandidata. V primeru pravne osebe soglasje podpiše zakoniti zastopnik.
4. Prejemniki državnih priznanj
1. Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in pravne osebe, ki imajo registriran sedež oziroma registrirano poslovanje poslovne enote oziroma podružnice v Republiki Sloveniji. Državno priznanje se lahko podeli tudi mladinskim organizacijam, ki so organizirane kot sestavni del pravne osebe iz prejšnjega stavka, če delujejo avtonomno v mladinskem sektorju v skladu z ZJIMS.
2. Državna priznanja se lahko podelijo fizičnim osebam, ki živijo oziroma pravnim osebam, ki obstajajo in dejansko poslujejo v času izbire prejemnika.
3. Predlagani kandidati morajo delovati v mladinskem sektorju na področjih in v skladu z načeli kot jih opredeljuje ZJIMS.
5. Merila za podelitev državnih priznanj
Prejemniki državnih priznanj morajo izpolnjevati vsaj dve merili, ki sta navedeni v nadaljevanju te točke. Presoja po posameznem merilu bo potekala na podlagi:
– vsebinske primernosti;
– aktualnosti;
– ustreznega obsega vsebin in aktivnosti ter prispevka.
Merila:
1. Skladnost delovanja z načeli in vsebinami mladinskega dela;
Predlagani kandidati za državna priznanja morajo delovati skladno z načeli demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami.
2. Delovanje oziroma vpliv na osveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela:
Osveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela se lahko izkazuje skozi različne dogodke, spletne aktivnosti, kampanje, objave v medijih, gradiva, brošure in podobno, katerih namen je osveščati javnost o vlogi mladih v družbi, njihovih programih in projektih, še posebej tistih, ki spodbujajo aktivno državljanstvo mladih in njihovo participacijo. Prispevek je še toliko pomembnejši, če privede tudi do dejanskih sprememb v družbi ali izboljšanju pogojev za delo v mladinskem sektorju.
3. Pomemben vpliv na socialno-družbeno povezanost (kohezijo):
Vpliv na družbeno povezanost se izkazuje skozi solidarnostne aktivnosti, aktivnosti, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi in jim omogočajo integracijo v družbo in vse druge aktivnosti, katerih namen je spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, strpnosti v družbi, razumevanja in sodelovanja. Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi aktivnosti, ki povezujejo organizacije, skupine ali posameznike v mladinskem sektorju.
4. Znatna razsežnost delovanja (multiplikatorni učinek dela) projekta:
Multiplikativni učinek se izkazuje skozi analize, evalvacije, mnenja, kritike, iz katerih je razvidno, da so projekt oziroma različne aktivnosti imeli učinke na osebno raven mladih in na raven odnosov, so opolnomočili mlade za življenje, okrepili njihovo participacijo v družbi, olajšale prehod na trg dela in podobno. Prispevek se lahko izkazuje tudi skozi učinke, ki jih je imel projekt na organizacijo, lokalno skupnost ali je imel celo učinke na nacionalne sisteme ali zakonodajo.
5. Prispevek k razvoju mladinskega dela (sektorja):
Prispevek k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja se izkazuje skozi aktivnosti, ki mladinsko delo in izvajalce mladinskega dela utrjujejo pri njegovem poslanstvu z uporabo metod neformalnega in priložnostnega učenja. Prispevek k razvoju mladinskega dela se izkazuje tudi skozi aktivnosti za večjo usposobljenost mladinskih delavcev oziroma drugih nosilcev mladinskega dela. Pomemben prispevek je lahko tudi razvijanje in uvajanje novih in inovativnih oblik mladinskega dela ter zagotavljanje pogojev za njihovo uporabo v mladinskem sektorju.
6. Trajnostni oziroma dolgoročni učinek za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti:
Gre za prispevek, ki se izkazuje z vključevanjem mladih v sistem reprezentativne demokracije in ustvarjanjem orodij za spodbujanje in vključevanje mladih v lokalne skupnosti, z razvijanjem sistemov za dialog z mladimi na lokalni ali nacionalni ravni ali s spodbujanjem vključevanja mladih iz različnih socialnih skupin v procese sodelovanja, načrtovanja, izvajanja ali ovrednotenja projektov na različnih področjih (varovanje okolja, možnosti izobraževanja, zaposlovanja, ohranjanja kulturne ali naravne dediščine ipd.).
7. Inovativnost:
Prispevek se izkazuje skozi aktivnosti za ustvarjanje spodbudnih okolij za mladinsko delo, ki izhajajo iz potreb in interesov mladih ter njim lastnega načina izražanja inovativnosti in družbene odgovornosti.
6. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija in obrazci za predloge so dosegljivi na spletni strani Urada Republike Slovenije za mladino http://www.ursm.gov.si in na podlagi zaprosila v tajništvu osebno ali po elektronski pošti gp-ursm.mizs@gov.si. Tajništvo razpisovalca je na naslovu: Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana, 4. nadstropje.
7. Rok za predložitev predlogov in način predložitve: predlog mora prispeti na naslov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana, do dne 18. 10. 2018. Kot pravočasen se šteje predlog oddan s priporočeno poštno pošiljko do polnoči tega dne.
8. Opremljenost predloga
Predlog na ta javni razpis je potrebno poslati v zaprtem ovitku, na katerem mora biti vidna ustreznaoznačba: “Ne odpiraj – Predlog za podelitev Državnega priznanja v mladinskem sektorju za leto 2018”.
Zaradi evidentiranja priporočamo, da je na hrbtni strani ovitka napisan naslov predlagatelja.
Veljaven bo predlog, ki bo pravilno opremljen in pravočasno predložen razpisovalcu. Neveljavni predlogi (nepravilno opremljeni in/ali nepravočasno prispeli) bodo neodprti vrnjeni predlagateljem.
9. Odpiranje in pregled predlogov: odpiranje predlogov bo potekalo 24. 10. 2018 v prostorih Urada Republike Slovenije za mladino.
10. Evalvacija: postopek ugotavljanja upravičenosti bo izvedla strokovna komisija za podelitev državnih priznanj, imenovana s strani ministrice, pristojne za mladino. Strokovna komisija bo pregledala prispele predloge, ugotovila pravilnost, pravočasnost in popolnost vloženih predlogov ter, če bo to potrebno, pozvala predlagatelje, da v osmih dneh dopolnijo pomanjkljive predloge. Strokovna komisija bo glasovala o predlaganih kandidatih na podlagi analize predlogov in razprave o izboru na podlagi meril. Sprejeti bodo predlogi, z najboljšim vrednotenjem po opravljenem glasovanju večine članov strokovne komisije.
11. Dodatne informacije: zainteresirani predlagatelji se lahko vsak delovni dan obrnejo na tajništvo razpisovalca (tel. 01/40-05-790) ali na kontaktno osebo razpisovalca: Barbara Zupan (tel. 01/40-05-261 ali e-pošto: barbara.zupan@gov.si).
Urad Republike Slovenije za mladino