Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2018 z dne 16. 11. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2018 z dne 16. 11. 2018

Kazalo

3541. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova, stran 11124.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 91/13) je Občinski svet Občine Cankova na 19. redni seji dne 25. 10. 2018 sprejel
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet in namen Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova) 
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZureP-2) (v nadaljevanju: SPRS) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZureP-2) (v nadaljevanju: PRS) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Cankova (v nadaljevanju: OPN).
(2) OPN je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
2. člen 
(sestavni del OPN) 
(1) Sestavni deli OPN so:
– tekstualni del: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe, priloga;
– grafični del: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela;
– priloge: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja in Dodatne priloge.
(2) OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(3) V strateškem delu OPN se za celotno območje Občine Cankova (v nadaljevanju: občine) določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve,
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– zasnova območij s posebnimi usmeritvami,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) V izvedbenem delu OPN se določijo:
– enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP);
– podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: pEUP);
– območja podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP);
– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI);
– prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP);
– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN).
II. STRATEŠKI DEL OPN 
3. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) 
(1) OPN temelji na usmeritvah iz SPRS in PRS. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost ter kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.
(2) V občini, predvsem pa v občinskem središču naselju Cankova, se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvalitetno bivalno okolje z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do javne družbene infrastrukture, ustrezna oskrba s pitno vodo, varstvo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(3) Občina leži na skrajnem jugozahodu pokrajine imenovane Goričko in s svojo zahodno mejo meji na sosednjo Republiko Avstrijo. Na jugu občina meji na Občino Tišina, na vzhodu na Občino Puconci in na severu na Občino Rogašovci. Občina meri cca 31 km2 in šteje 1.831 prebivalcev. Vključuje 8 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine. Občina je nastala z delitvijo Občine Cankova – Tišina v letu 1999. Z ustanovitvijo samostojne občine je naselje Cankova bilo opredeljeno kot občinsko središče, ki zadovoljuje upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije.
(4) Območje občine je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja vedno manj prebivalstva. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje in reje živine. Demografski kazalci v občini so zaskrbljujoči, zato je občina tudi uvrščena med demografsko ogrožena obmejna območja.V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v regijsko središče Mursko Soboto in sosednjo Republiko Avstrijo. Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter lege v dokaj naravnem okolju in krajinskem parku, kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi pogoje za razvoj turizma, obnovljivih virov energije, podjetništva, primarnega kmetijstva in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.
(5) Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje Krajinskega parka Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko), kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega.
(6) Naselja v občini so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna ali gručasta, razporejena ob lokalnih cestah, v dolini potoka Ledave predvsem v smeri sever–jug. V gričevnatem delu so strnjeni deli naselij razporejeni po slemenih, vrhovih in dolinah. Tukaj prevladuje razpršena poselitev, ki na celotnem območju Goričkega, kakor tudi v občini, predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec. Občinsko središče občine je naselje Cankova, ostala naselja pa so pretežno podeželska naselja. Poseben tip poselitve predstavljajo vinske kleti in počitniške hišice ter romski zaselki. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru oziroma t.i. razpršeno gradnjo.
(7) Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.
(8) Cilji prostorskega razvoja občine vključno s cilji KP Goričko so:
– zagotoviti delovna mesta v občini,
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin,
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem s kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo,
– zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva,
– ohraniti prostorsko identiteto naselij,
– zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti,
– zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena GJI,
– izvajajo se ukrepi trajnostne mobilnosti primerni za podeželski prostor in spodbuja fizična integracija prometnih podsistemov,
– zagotoviti ureditev romskih naselij,
– spodbujati rabo obnovljivih virov energije,
– ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine,
– ohranjati raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe),
– skozi delovanje KP Goričko povečevati utrip v razvoju podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja,
– ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega,
– cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru KP Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva.
4. člen 
(zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve) 
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve so vsa strnjena naselja oziroma njihovi deli, predvsem pa občinsko središče naselje Cankova. Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na nove površine, kjer se racionalno izrabi izgrajena GJI, to so proste površine med in ob obstoječo pozidavo. Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst.
(2) Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v OPN opredeljena naselja. Centralno naselje v občini je občinsko središče, naselje Cankova, ki je opredeljeno kot lokalno središče, ki se razvija v občinsko središče in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselje Cankova predstavlja enotno oskrbovalno središče na zahodnem Goričkem. Cilji prostorskega razvoja lokalnega središča naselja Cankova so:
– omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo,
– zagotoviti opremljenost naselja z GJI,
– ohranjati in krepiti prostorsko identiteto naselja,
– ohranjati urbani center naselja,
– zagotoviti delovna mesta v naselju, za katere je treba rezervirati nove površine in
– povečati ponudbo oskrbnih dejavnosti.
Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja. Nekatera izmed njih imajo poudarjeno posamezno funkcijo, in sicer naselji Krašči in Korovci sta opredeljeni kot podeželski naselji s poudarjeno turistično funkcijo ter naselje Skakovci kot podeželsko naselje s poudarjeno proizvodno funkcijo. Ostala naselja so podeželska naselja, ki so namenjena bivanju s kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne dejavnosti, obrt, turizem in rekreacijo.
(3) Gričevnato območje občine je območje razpršene poselitve s posameznimi večjimi ali manjšimi zaselki ter posamičnimi domačijami, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se poselitev usmerja na prosta nepozidana stavbna zemljišča, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena GJI.
(4) Na gričevnatem območju občine je opaziti tudi vinograde, ki pa niso strnjeni v večje komplekse, zato so tudi vinske kleti opazne kot osameli objekti na prisojnih legah. V občini območja za gradnjo vinskih kleti niso definirana. Ti objekti so opredeljeni, kot del podeželskega naselja oziroma kot območja razpršene poselitve.
(5) Na območju občine se nahaja posamični romski zaselki. Nekateri izmed njih so povsem ločeni od ostale poselitve. Romska naselja so, razen enega, dokaj urejena. Opredeljena so kot razpršena gradnja, zato so v OPN opredeljena kot območja razpršene gradnje, za katera je predvidena sanacija.
(6) Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na proste in novo priključene površine ob obstoječih območjih opredeljenih, kor gospodarska območja. V naselju Cankova in ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti in zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti.
(7) Razvoj centralnih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Obstoječa območja centralnih dejavnosti v preostalih naseljih se ohranjajo in razvijajo v skladu s svojimi prostorskimi možnostmi in omejitvami.
(8) Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Nove večje kmetije, kmečka gospodarstva, farme ipd. se umešča izven naselij.
(9) Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v inizven naselij.
(10) Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine. Občina načrtuje izrabo geotermalne vode v turistične namene (Korovci). Turizem, s poudarkom na sonaravnem turizmu, se spodbuja predvsem na območju KP Goričko.
(11) Pri načrtovanju in poseganju v prostor se ohranjanja kulturne značilnosti prostora. Objekti in območja kulturne dediščine naj bodo poleg naravnih danosti KP Goričko smiselno vključeni v razvoj sonaravnega turizma na območju občine.
(12) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji potekajo po obstoječem cestnem omrežju, ki potekajo pretežno v smeri sever–jug in tudi vzhod–zahod.
(13) Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogočajo dostop do lokalnega središča ter istočasno tudi do naselij v domači in sosednjih občinah.
(14) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim regijskim prostorom in sosednjo Republiko Avstrijo in tudi Madžarsko.
(15) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega pomena, mestoma Ljutomer in Lendava (Madžarska) in sosednjo Republiko Avstrijo in Madžarsko.
5. člen 
(zasnova GJI lokalnega pomena) 
(1) V zasnovi GJI lokalnega pomena je poseben poudarek namenjen oskrbi prebivalstva z neoporečno pitno vodo, saj se celotno območje Goričkega in s tem občina nahaja na vododeficitarnem območju. Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi občina pristopila k pripravi in izvedbi celovite vodooskrbe Pomurja. Občina naj skladno s prepisom o oskrbi s pitno vodo zagotovi oskrbo prebivalcev iz javnega vodovodnega sistema z rekonstrukcijo in novogradnjo javnega vodovodnega sistema na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan. Vodni viri, ki trenutno niso v funkciji zaradi priključitve na regionalni vodooskrbni sistem Pomurja, se naj vzdržujejo kot rezervni (nadomestni) vodni viri za primere izrednih razmer in za potrebe požarne varnosti. Občina mora zagotoviti, da imajo vsi prebivalci občine dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode.
(2) Zaradi povečanih potreb po pitni vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Na območju razpršene poselitve pa se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali pa se spelje v površinske odvodnike (potoke). Občina mora zagotoviti, da se na območjih, ki so določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, ki niso določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, morajo lastniki stavb odvajati komunalno odpadno vodo v ustrezno malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. Take objekte je treba evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč iz teh objektov na ustrezni čistilni napravi.
(3) V zasnovi GJI lokalnega pomena je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Država načrtuje ureditev državne ceste R3-717/5614 Cankova–Gerlinci. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega potniškega prometa. Na območjih bistvenega povečevanja prometnih obremenitev na glavnih regionalnih prometnicah, na območju občine, se izvedejo ukrepi za umirjanje prometa v naseljih. V okviru izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti primernih za podeželski prostor se pristopi k izvajanju ukrepov, kot so npr. izgradnja primerne infrastrukture za pešce in kolesarje znotraj naselji in med njimi (zlasti v naseljih, skozi katera potekajo regionalne ceste) in njihova ustrezna navezava na prometna vozlišča (avtobusne postaje), vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa, vzpostavitev alternativnih oblik javnega prevoza, kot so organizacija prevoza »na klic« z minibusi ali kombiji, združevanje posebnih linijskih prevozov z rednimi linijskimi prevozi (npr. s šolskim ali delavskim avtobusom se lahko peljejo tudi drugi potniki), brezplačen prevoz za starejše občane ipd.. Občina naj spodbuja in promovira ostale alternativne oblike prevozov, kot je npr. sopotništvo, ter pomaga pri organiziranju prevozov manj mobilnih skupin prebivalcev. Spodbuja se razvoj mreže privlačnih, urejenih, varnih in redno vzdrževanih kolesarskih poti znotraj naselij in med njimi, ki se naj med drugim ustrezno navezuje na prometna vozlišča (avtobusne postaje). Na pomembnejših avtobusnih postajališčih ter pomembnejših javnih površinah se naj uredi zadostno število varnih in pokritih parkirišč za kolesa, vzpostavijo se naj območja za postavitev brezplačnih servisnih delavnic po sistemu »popravi si sam« ipd.. Pristopi se k promociji kolesarjenja npr. s spodbujanjem nakupa službenih koles, organiziranja vodenih kolesarskih izletov, osveščanjem javnosti v lokalni skupnosti ipd..
(4) Preko območja občine potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 in 46/16). V primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Tako je na območju občine predvidena ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet. Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije.
(6) Na območju občine je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer: 20 kV DV Gornji Črnci–Pertoča (d-047)-obnova, 20 kV kablovodi (KBV): KBV Cankova 2–Skakovci Šinko, KBV Korovci Rojko, KBV Korovci Sončne Terme, KBV Gerlinci meja, KBV Gerlinci meja–Korovci Kosmatice in transformatorske postaje 20/0,4 kV (TP): TP Korovci Rojko, TP Korovci Sončne terme, TP Gerlinci meja, TP Mlajtinci igrišče. Za potrebe rezervnega napajanja treba povečati prereze obstoječih glavnih vodov, ki potekajo preko Goričkega. V ta namen je treba predelati na prerez Al/Fe 70/12 mm2 vode na relaciji Gornji Črnci–Pertoča–Motovilci (sedaj prereza 25/4 oziroma 35/6 mm2) v skupni dolžini približno 6,3 km.
(7) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase (odpadkov) iz kmetijstva in gozdarstva.
(8) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Vzpostavi se register nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se ga redno posodablja. Sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov in preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov imajo nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov. Pristopi se k izvedbi projektov za večanje ozaveščenosti lokalnega prebivalstva na področju odlaganja odpadkov.
(9) Občina načrtuje izgradnjo GJI na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča ter povezovalne vode med njimi.
6. člen 
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) 
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj in širitev. V občini je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč in širitev občinskega središča za stanovanjske in gospodarske dejavnosti. Poselitev se ne širi na območja naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov, habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst.
(2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih v strnjenih delih naselij. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.
(3) Prenova v naseljih je omejena na prenovo GJI. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Predvidena je prenova zadružnih farm in posameznih opuščenih objektov.
(4) Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Načrtno se širi le lokalno središče Cankova, kjer je tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi zagotoviti površine za stanovanja. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja, kjer niso predvidene večje širitve naselij, pač pa gre v teh naseljih za zarobitve in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je tudi izgrajena GJI. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev oziroma zapolnitev meje naselja ali razpršene poselitve. V podeželskih naseljih, ki imajo poudarjeno posamezno funkcijo in sicer naselji Krašči in Korovci s turistično funkcijo ter naselje Skakovci s proizvodno funkcijo se spodbuja razvoj navedenih dejavnosti.
(5) Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje povečanje gospodarske cone v Cankovi. Predvidene so tudi povečave funkcionalnih zemljišč ob obstoječih obrtnih dejavnostih Skakovci. V ostalih naselij je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji KP Goričko.
(6) Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Ohranja se obulična pozidava, ohranja se zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska gradnja se usmerja v centralni del naselja Cankova.
(7) Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe kmetijske, turistične in športno-rekreacijske dejavnosti. Večje kmetije (farme) se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena gradnja, obstoječa območja in objekti razpršene gradnje se sanirajo.
(8) Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, ponovna gradnja zakonito zgrajenih objektov ter novogradnje, ki predstavljajo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov ali območij razpršene poselitve s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja v skladu z usmeritvami SPRS.
(9) Zelene površine so v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. Površine za šport in rekreacijo naj bodo urejene na način, da bodo zagotavljale dostopnosti do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva. V čim večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura.
7. člen 
(usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V občini so to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni viri (nafta, plin, geotermalna voda). V krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije.
(2) Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami KP Goričko. Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih vzpodbuja razvoj vinogradništva in sadjarstva, v nižinah pa predvsem poljedelstva.
(3) Agrarne operacije in podobni ukrepi se izvajajo na celotnem območju občine.
(4) Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih zaraščanja. Ohranjajo se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini ipd.). Zaradi velikega deleža gozdnatosti se v občini izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za gospodarstvo in tudi za pridobivanje toplotne energije. V ta namen je potrebno zagotoviti mesta za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob poselitvi se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselij.
(5) Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene (Ledavsko jezero), pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti.
(6) Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih objektov. Celotna občina je v KP Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve vzpodbuja rekreativni in kmečki turizem.
(7) Spodbuja se nadaljnji razvoj mreže pohodniških, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oziroma njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora ter naravovarstvenimi zahtevami in usmeritvami KP Goričko.
(8) V vseh namenskih površinah je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij iz 44. člena ZPNačrt-a.
8. člen 
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) 
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja in objekti kulturne dediščine ter druga območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča za razvoj prostora.
(2) V občini so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in zavarovana s KP Goričko. Kot posebna območja so opredeljena še območja naravnih vrednot, območja in objekti nepremične kulturne dediščine, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.).
9. člen 
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) 
(1) Poplavna območja v občini so ob potoku Dobel v Skakovcih in potekajo vzdolž levega in desnega brega potoka vse od pričetka nižje terase oziroma ravnine pa do meje z Občino Tišina. Kot poplavno območje je opredeljeno tudi Ledavsko jezero, kjer je poselitev zavarovana z visokovodnimi nasipi. Podatki o poplavnih območjih so pridobljeni iz javnih evidenc in se jih obvezno upošteva pri pripravi OPN. Poplavna območja so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, v naseljih Skakovci in Krašči pa tudi stavbna zemljišča, na katerih ni predvidena sprememba rabe. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dopustni so le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč.
(2) Severovzhodni del območja občine se nahaja na erozijskem območju. Na erozijskih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne običajne in zahtevnejše protierozijskeukrepe.Na erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območje občine se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
(4) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu OPN. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(5) V občini ni posebnih območij za potrebe obrambe. Prav tako občina nima izdelanega občinskega načrta za obrambo.
(6) Občina ima definirano območje za ruševine na območju čistine naprave v Cankovi, kjer se nahaja tudi center za ločeno zbiranje odpadkov ter deponijo za gradbeni material na območju gospodarske dejavnosti v Skakovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Cankovi, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za množično zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šolskem objektu in vaško – gasilskih domovih.
(7) Na območju občine ni evidentiranih vojnih grobišč.
10. člen 
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) 
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) PNRP se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč je le v lokalnem središču naselja Cankova in večjih podeželskih naseljih več območij različnih PNRP, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni le centralni objekti (pretežno so to vaško – gasilski domovi, kapele) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V lokalnem središču naselja Cankova se površine za individualno gradnjo opredelijo kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z območji za centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kmečka gospodarstva se opredelijo kot površine razpršene poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.
(3) V izvedbenem delu OPN se območja osnovne namenske rabe delijo na PNRP glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve:
– v lokalnem središču s pripadajočim območjem se PNRP določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin;
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj lokalnega središča naselja Cankova se opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;
– ostala naselja se opredelijo pretežno kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti;
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob že urejene tovrstne cone in se opredelijo kot površine gospodarskih dejavnosti;
– turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja.
(4) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest (regionalne ceste) ter občinske ceste (lokalne ceste in javne poti), ki se opredelijo kot območja prometne infrastrukture. Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča.
(5) Kmetijska zemljišča pokrivajo največji del površja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih tudi v prihodnosti načrtuje intenzivno rabo. V izvedbenem delu OPN se kmetijska zemljišča opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.
(6) Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov občine, po dejanski rabi zemljišč in po gozdnogospodarskih načrtih.
(7) Vodotoki in Ledavsko jezero (akumulacija) se na območju občine v izvedbenem delu OPN opredelijo kot območja celinskih voda. Posebej se kot območja vodne infrastrukture označijo vodnogospodarski objekti pred obstoječo akumulacijo – Ledavsko jezero in pred zadrževalnikom v Korovcih.
(8) Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe okoljske, telekomunikacijske in elektroenergetske infrastrukture.
(9) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina vključila določeno območje z PNRP kot območje mineralnih surovin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno pripraviti in sprejeti OPPN.
11. člen 
(usmeritve za določitev PIP) 
(1) PIP določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na osnovno namensko rabo prostora ali PNRP. EUP se določijo glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v gričevnatem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.
(4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(5) V vseh območjih, ki bodo obdelana s OPPN, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu OPN zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
(6) Ohranja se naravne (travniki, ipd.) in ustvarjene (ekstenzivni sadovnjaki, ipd.) krajinske elemente ter ostale zelene površine, ki soustvarjajo podobo naselij in odprto krajino. Razpršena gradnja se opredeli kot fundus oziroma zemljišče pod stavbo.
12. člen 
(koncept prostorskega razvoja lokalnega središča) 
(1) Prostorski razvoj lokalnega središča naselja Cankova je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj gospodarske cone. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Tako se območja namenjena bivanju odpirajo postopoma v skladu s potrebami. Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del naselja Cankova, na proste nepozidane stavbne površine. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega proizvodnega obrata.
(2) V koncept prometnega omrežja v lokalnem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve:
– rekonstruira se obstoječa regionalna cesta,
– uredijo se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja,
– ob javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč,
– uredijo se kolesarske steze,
– uredijo se nove ceste oziroma ulice na novih stanovanjskih območjih,
– spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.
(3) Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:
– razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja,
– ohraniti in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi,
– vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja,
– nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo,
– proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj ali ob robu naselja in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti.
Ob glavni regionalni cesti, v osrednjem delu naselja Cankova so starejši objekti višji gabaritov, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja.
(4) Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju. Dolgoročno se načrtuje razširitev rekreacijske cone ob nogometnem igrišču. Med stanovanjsko zazidavo in poslovno-obrtno cono se uredi vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se pešpoti ob vodotokih in jarkih ki se jih tudi obsadi. Obstoječe poti oziroma ulice v naselju se povežejo z okoljskimi, ki vodijo skozi naravno krajino. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih in centralnih površin.
(5) Območje potoka Kučnice, ki poteka mimo naselja Cankova je zajeto v ekološko pomembnem območju (v nadaljevanju: EPO). Samo območje urbanističnega načrta se potoka ne dotika, pač se mu približa do 50 m, zato je potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju voda pred odvajanju odpadnih voda. Ob potoku se nahaja čistilna naprava, ki čisti odpadne vode naselja Cankova, katera se ob priključitvi novih naselij po potrebi razširi. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva po koriščenju virov energije, predvsem za ogrevanje, ki najmanj onesnažujejo okolje. Na območju urbanističnega načrta je potrebno upoštevati občinski predpis o ravnanju s komunalnimi odpadki in slediti naslednjim ciljem:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastanka,
4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in
6. uveljavitev načela »stroške nosi povzročitelj«.
(6) Za alternativne vire energije so v občini ugodni pogoji, zato se spodbuja investicije v izkoriščanje teh virov. Občina že koristi biomaso (les) in s tem ogreva poleg osnovne šole, občine, vrtca, gasilskega doma, župnišča, telovadnice, cerkve, trgovine Mercator še 10 individualnih stanovanjskih objektov. Predvidena je priključitev dodatnih 10 individualnih objektov, ki bi se lahko ogrevali s tovrstno toplotno energijo. Cilji lokalnega energetskega koncepta občine so:
– zagotoviti trajnostni energetski razvoj lokalne skupnosti,
– pripraviti strategijo in akcijski načrt za oskrbo in rabo energije,
– zagotoviti racionalen in učinkovit razvoj energetskih omrežij,
– uporabiti lokalne energetske vire in izvesti distribuirane sisteme oskrbe z energijo,
– zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah.
(7) Naselje Cankova je dobro opremljeno z GJI. Vodovodni sistem je izgrajen. Urejena je tudi vsa ostala infrastruktura, ki se jo obnavlja in dograjuje predvsem na mestih, kjer se bodo širila poselitvena območja. Plinovoda na območju občine ni in se ga tudi ne načrtuje.
(8) PNRP se določi glede na dejansko stanje in glede na predvidene nove ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del in poslovno-gospodarski del.
III. IZVEDBENI DEL OPN 
1. Splošni skupni pogoji
13. člen
(skupni PIP) 
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene poselitve določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh EUP in pEUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
– vzdrževanje objekta in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni odstavek: posegi).
(3) Pri gradnji in določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Kot pomožni objekti se štejejo objekti, kot so: terasa, garaža, kurilnica, kotlovnica, letna kuhinja, ropotarnica, shramba, klet, prostor za orodja, drvarnica, pralnica, sušilnica in podobni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.
(4) V EUP in pEUP so na površinah PNRP dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1: Nezahtevni, enostavni (ki so dopustni za posamezno območje osnovne namenske rabe prostora oziroma PNRP) ter pod pogoji iz Priloge 1, če ni v posameznih členih odloka za posamezno vrsto objektov izrecno določeno drugače.
(5) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(6) Kot območja prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene kot prometna infrastruktura z oznako PNRP PC, PO, PŽ in so del druge PNRP in so razvidne iz:
– grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako DP, LC in OP (kot obstoječe ali predvidene),
– prilog OPN v Prikazu stanja prostora na kartah »Prikaz gospodarske javne infrastrukture«,
– zemljiško katastrskih prikazov,
– evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti ipd.),
– digitalne topografske karte ali
– kategorizacije občinskih cest.
(7) Za območja in objekte gradbenih inženirskih objektov (območja prometnih površin, območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture in območja komunikacijske infrastrukture), ki so del pretežne PNRP ali so prikazani v izvedbenem delu v »Prikazih območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: Pravilnika o pripravi OPN) ter za območja vodnih površin in vodne infrastrukture se smiselno upoštevajo PIP, ki so za tovrstne objekte in naprave (z oznako PNRP PC, PO, E, O, VC, VI) predpisani v 23. členu tega odloka.
(8) Poleg PIP za posamezno EUP, pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni in splošni PIP, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.
(9) Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka. Kot obstoječe dejavnosti pa se štejejo dejavnosti, ki so obratovale pred uveljavitvijo tega odloka.
(10) Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.
(11) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05), Priloga 1: CC-SI – Struktura ali njene spremembe.
(12) Pri oblikovanju objektov se upošteva tradicionalna arhitektura in tipologija zazidave na območju občine in elementi tradicionalne arhitekture.
(13) OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
(14) Pregled EUP in pEUP v občini:
Oznaka 
EUP / pEUP
Ime 
EUP / pEUP
PNRP znotraj 
EUP / pEUP
Režimi* 
v EUP / pEUP
Način urejanja
PIP v členu
Naselje SKAKOVCI
SK 1
Naselje Skakovci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
proizvodnjo 
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 6831), 
poplavno območje
14.
SK 1/1
Naselje Skakovci – kmetija
SK-površine podeželskega naselja
14.
SK 1/2
Naselje Skakovci – kmetija
SK-površine podeželskega naselja
14.
SK 1/3
Naselje Skakovci – kmetija
SK-površine podeželskega naselja
14.
SK 1/4
Naselje Skakovci – kmetija
SK-površine podeželskega naselja
14.
SK 2
Gospodarska cona »Wolf«
IG-gospodarska cona
17.
SK 3
Kmetijska proizvodnja »Kuzma«
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
18.
SK 4
Gospodarska cona »Šinko«
IG-gospodarska cona
17.
SK 5
Turistično območje Mlin
BTm-površine za turizem E-območje energetske infrastrukture
varstvo KD 
(EŠD: 6869)
19.
Naselje TOPOLOVCI
TO 1
Naselje Topolovci
SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 21443), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
TO 2
Pokopališče Topolovci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
erozija (OZU)
16.
TO 3
Kmetijska proizvodnja »KG Rakičan«
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
18.
TO 4
Domačija Pitz
BTm-površine za turizem
varstvo KD 
(EŠD: 15518), 
HMO
19.
Naselje DOMAJINCI
DO 1
Naselje Domajinci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 20339), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO, 
erozija (OZU)
14.
DO 2
Domajinski Vrh
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
14.
DO 4
Romski zaselek Domajinci
SS-stanovanjske površine
varstvo narave 
(EPO, ZN)
pOPPN
21.
DO 5
Romski zaselek Borovje
SS-stanovanjske površine
varstvo narave 
(EPO, ZN)
pOPPN
21.
DO 6
Pokopališče Domajinci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
16.
Naselje KRAŠČI
KR 1
Zaselek na Domajinskem Vrhu
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
14.
KR 2
Zaselek »Domačija Vratuša«
SK-površine podeželskega naselja
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
14.
KR 3
Zaselek Krašči – jezero Vzhod
SK-površine podeželskega naselja
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(NV (2015), EPO, 
Natura 2000, ZN), 
poplavno območje, 
erozija (OZU)
14.
KR 5
Turistično območje I ob Ledavskem jezeru
BT-površine za turizem
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(NV (2015), EPO, 
Natura 2000, ZN), 
poplavno območje, 
erozija (OZU)
19.
KR 6
Naselje Krašči – jezero Zahod I
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti,
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport,
PC-površine cest
ZD-druge urejene zelene površine
varstvo KD 
(EŠD: 286, 6767), 
varstvo narave 
(NV (2015), EPO, 
Natura 2000, ZN) 
poplavno območje, 
erozija (ZZU)
14.
KR 6/1
Naselje Krašči – širitev kmetije
SK-površine podeželskega naselja
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
14.
KR 7
Romski zaselek Kraški Vrh
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
pOPPN
22.
KR 8
Pokopališče Krašči
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
16.
KR 9
Zaselek Krašči – Domačija Kous
SK-površine podeželskega naselja
BT-površine za turizem
ZS- površine za oddih, rekreacijo in šport
varstvo KD 
(EŠD: 11051), 
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
14.
KR 11
Naselje Krašči – jezero 
Zahod II
SS-stanovanjske površine
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
14.
KR 12
Turistično območje II ob Ledavskem jezeru
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
varstvo narave 
(NV (2015), EPO, 
Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
pOPPN
22.
Naselje GORNJI ČRNCI
GČ 1
Naselje Gornji Črnci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
erozija (ZZU)
14.
GČ 2
Naselje Gornji Črnci – Romsko društvo
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
erozija (ZZU)
pOPPN
22.
GČ 3
Romski zaselek – Prelogi
SS-stanovanjske površine
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
pOPPN
22.
GČ 4
Pokopališče Gornji Črnci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine
varstvo narave 
(EPO, ZN)
16.
Naselje CANKOVA
CA 1
Romski zaselek Cankova
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
pOPPN
22.
CA 2
Naselje Cankova – Jug
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 8935), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
CA 3
Naselje Cankova –Center
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BC-športni center
ZP-park
PC-površine cest
E-območje energetske infrastrukture
varstvo KD 
(EŠD: 2915, 6853, 
6794), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
15.
CA 3/1
Naselje Cankova –Cerkev
CD-druga območja centralnih dejavnosti
varstvo KD 
(EŠD: 2915), 
varstvo narave 
(EPO, ZN)
15.
CA 3/2
Naselje Cankova – Vrtec in gasilski dom
CD-druga območja centralnih dejavnosti
varstvo KD 
(EŠD: 2915), 
varstvo narave 
(EPO, ZN)
15.
CA 4
Gospodarska cona »Skledar«
IG-gospodarska cona
O-območja okoljske infrastrukture
varstvo narave 
(EPO, ZN)
17.
CA 5
»Nova« poslovno obrtna cona
IG-gospodarska cona
BD-površine drugih območij
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
pOPPN
22.
CA 6
Igrišče Cankova
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
20.
CA 7
Pokopališče Cankova
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
varstvo narave 
(EPO, ZN)
16.
CA 8
Naselje Cankova – Vzhod
SK-površine podeželskega naselja
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
pOPPN
22.
CA 9
Naselje Cankova – Zahod
SK-površine podeželskega naselja PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 2915), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
CA 9/1
Naselje Cankova – Zahod
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 2915), 
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
CA 10
Soseska »Kolarnica«
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
pOPPN
22.
CA 11
Naselje Cankova – Sever
SSm-mešane stanovanjske površine
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
CA 12
Naselje Cankova – Severovzhod
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
CA 13
Čistilna naprava- širitev
O-območja okoljske infrastrukture
varstvo narave 
(EPO, ZN)
23.
CA 13/1
Čistilna naprava
O-območja okoljske infrastrukture
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
OPPN 
(UO pomurskih občin, št. 14/92 in URL RS, 
št. 47/12)
21.
CA 14
Turistična točka na meji
BT-površine za turizem
varstvo narave 
(EPO, ZN)
19.
Naselje KOROVCI
KO 1
Naselje Korovci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
varstvo KD 
(EŠD: 6827), 
varstvo narave 
(NV (7527), EPO, ZN), 
HMO 
poplavno območje (IDZ)
14.
KO 1/1
Naselje Korovci – Center
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
varstvo narave 
(EPO, ZN) 
poplavno območje (IDZ)
14.
KO 2
Zaselek Gornji Kotrman
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
14.
KO 3
»Sončne terme« Korovci
BT-površine za turizem
PC-površine cest
O-območja okoljske infrastrukture
E-območja energetske infrastrukture
K1-najboljša kmetijska zemljišča
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
OPPN 
(URL RS, 
št. 101/08, 47/12)
21.
KO 4
Pokopališče Korovci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
PO-ostale prometne površine
varstvo narave 
(EPO, ZN), 
HMO
16.
KO 6
Del zaselka Gornji Kotrman
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, ZN)
14.
Naselje GERLINCI
GE 1
Naselje Gerlinci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti proizvodnjo
PC-površine cest
O-območje okoljske infrastrukture
E-območja energetske infrastrukture
varstvo KD 
(EŠD: 21444, 21445), 
varstvo narave 
(NV (7005), EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU, ZZU)
14.
GE 1/1
Naselje Gerlinci – kmetija
SK-površine podeželskega naselja
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
14.
GE 2
Zaselek Sombotel
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
14.
GE 3
Zaselek Mačka Gasa
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU, ZZU)
14.
GE 4
Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Sever)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
14.
GE 5
Gomilno grobišče »Kovač«
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozd
varstvo KD 
(EŠD: 10661), 
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
23.
GE 6
Pokopališče Gerlinci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZK-pokopališče
varstvo KD 
(EŠD: 3226), 
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
16.
GE 7
Igrišče Gerlinci
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
20.
GE 8
Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Jug)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K2-druga območja kmetijskih zemljišč
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
14.
GE 9
Gomilno grobišče »Gomila«
G-gozd
varstvo KD 
(EŠD: 6754), 
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
23.
GE 10
Turistično območje ob meji
BT- površine za turizem
varstvo narave 
(EPO, ZN)
19.
GE 11
Turistično območje
BT- površine za turizem
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
19.
ODPRTA KRAJINA Občine CANKOVA
EU 1
Odprta krajina – varovana območja narave
BT-površine za turizem
BC-športni center
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
PC-površine cest
PO-ostale prometne površine
O-območja okoljske infrastrukture
varstvo KD 
(EŠD: 2915, 6767,16791), 
varstvo narave 
(EPO, NV (29 OP, 
2015, 7527),
23.
E-območja energetske infrastrukture
A-površine razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
VI-območje vodne infrastrukture
Natura 2000, ZN), 
poplavno območje, 
poplavno območje (IDZ) 
HMO, 
erozija (OZU, ZZU)
EU 1/1
Odprta krajina – parkirišče ob Ledavskem jezeru
PO-ostale prometne površine
ZD-druge urejene zelene površine
varstvo narave 
(NV (2015), EPO, 
Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU), 
poplavno območje
23.
EU 1/2
Odprta krajina – parkirišče v naselju Gerlinci
PO-ostale prometne površine
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
23.
EU 1/3
Odprta krajina – kmetija v Gerlincih
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
HMO
23.
EU 1/4
Odprta krajina – kmetija
A-površine razpršene poselitve
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
23.
EU 1/5
Odprta krajina – kmetija v Gerlincih
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
23.
EU 2
Odprta krajina – izven varovanih območij narave (Topolovci, Skakovci)
O-območja okoljske infrastrukture
PC-površine cest
A-površine razpršene poselitve
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
VC-celinske vode
varstvo KD 
(EŠD: 15518, 21443), 
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
poplavno območje, 
HMO, 
VVO (3), 
erozija (OZU)
23.
EU 4
Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Krašči)
K1-najboljša kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN) 
poplavno območje, 
erozija (OZU)
23.
EU 5
Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Skakovci)
K1-najboljša kmetijska zemljišča
-
23.
EU 6
Odprta krajina – zadrževalnik Korovci
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča
VI-območje vodne infrastrukture
varstvo narave 
(NV (7527), EPO, ZN) 
HMO 
poplavno območje (IDZ)
23.
TVH 1
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
27.
TVH 2
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
27.
TVH 3
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
27.
TVH 4
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (OZU)
27.
TVH 5
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN)
27.
TVH 6
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
27.
TVH 7
Trajno varovani habitati
K2-druga kmetijska zemljišča
varstvo narave 
(EPO, Natura 2000, ZN), 
erozija (ZZU)
27.
*Pomen izrazov:
– KD (EŠD) – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (evidenčna številka), Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, avgust 2017;
– EPO – ekološko pomembna območja, ARSO, april 2014;
– NV – naravne vrednote (evidenčna številka; OP oznaka pri evidenčni št. naravne vrednote pomeni, da gre za predlagano naravno vrednoto s strani ZRSVN OE MB, september 2015), ARSO, april 2015;
– Natura 2000 – posebna varstvena območja Nature 2000, Uradni list RS, št. 21/16;
– ZN – zavarovana območja narave – Krajinski park Goričko, ARSO, marec 2012;
– poplavno območje – poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ARSO, januar 2011;
– poplavno območje (IDZ) – potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na podlagi idejne zasnove »Protipoplavni ukrepi za naselje Korovci«, IDZ, št. II/1/2/2/2 C-1344; Inštitut za vode RS, Ljubljana, januar 2009;
– HMO – območja hidromelioracij, MKGP, januar 2018;
– VVO (3) – vodovarstveno območje določeno na občinskem nivoju (tretji vodovarstveni pas), ARSO, januar 2015;
– erozija (OZU, ZZU) – erozijsko ogrožena območja (običajni zaščitni ukrepi, zahtevni zaščitni ukrepi), ARSO, januar 2014;
2. PIP za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih EUP in pEUP
14. člen
(PIP v območjih podeželskih naselij) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP SK 1, TO 1, DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 9, GČ 1, CA 2, CA 9, CA 12, KO 1, KO 2, KO 6, GE 1, GE 2, GE 3, GE 4 in GE 8, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– eno- in dvostanovanjske stavbe in sicer stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe, kjer se nahajata dve stanovanji in dvojčki),
– stavbe za posebne družbene skupine,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti – lahko tudi samostojne:
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov),
– upravne in pisarniške stavbe (le v primeru drugih poslovnih stavb namenjenih lastnemu poslovanju podjetja ali poslovanju s strankami v sklopu dejavnosti ali v/ob stanovanjskem objektu),
– trgovske (trgovske stavbe do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti vključno z delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn in delavnic (ki presegajo predpisano stopnjo hrupa za to območje)),
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice so dovoljene le v EUP GE 1, GE 2, GE 8, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, DO 2 ob pogoju, da ima investitor v lasti in obdelavi vinograd v površini 900 m2,
● gradbeni inženirski objekti:
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških objektov),
– objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge1.
(2) V EUP in pEUP CA 9/1, CA 11 in KR 11, na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS in SSm, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– eno- ali dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš),
– stavbe za posebne družbene skupine,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladne s predpisano stopnjo hrupa na območju:
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov),
– pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti),
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe – obstoječe se lahko rekonstruira, spremeni namembnost, vzdržuje in odstrani),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(3) V EUP SK 1, DO 1, KR 6, GČ 1, KO 1 in GE 1 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako PNRP CD, so dopustni posegi za naslednje vrste objektov:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– gostinske stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe),
gradbeni inženirski objekti:
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(4) V pEUP KO 1/1 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina ipd.), z oznako PNRP CU, so dopustni posegi za naslednje vrste objektov:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– eno in več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil),
– stavbe za posebne družbene skupine,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, v katerih so dopustni stanovanjski deli v skladu s klasifikacijo:
– gostinske stavbe (razen hotelov in motelov),
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(5) V EUP SK 1 in DO 1, na območjih športnih površin, ki so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami,
– gostinske stavbe (bife v sklopu dejavnosti na območju),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti in odlagališča odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(6) V EUP KR 3 in KR 9, ki sta namenjeni za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje):
– enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služijo turistični dejavnosti,
– počitniške hišice,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe,
– upravne, pisarniške, trgovske, storitvene, družbene stavbe (naštete namenjene izključno turistični ponudbi),
– druge nestanovanjske stavbe. Kmetijske le za turistične namene.
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti in odlagališča odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(7) V EUP SK 1, DO 1, KR 3, KR 6, KR 9 in KO 1, na območjih zelenih površin, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so montažne izvedbe, kot so nadstreški za igralne površine, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobe, sanitarije in podobni objekti,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
Ne glede na določila tega odstavka je v EUP KR 3, z oznako PNRP ZS, dopustna le rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječega igrišča in naprav pod pogojem, da se nivo terena ne spreminja.
(8) V EUP GE 1, na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(9) V EUP GE 1, na območju energetske infrastrukture, z oznako PNRP E, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(10) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP, ter na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC, in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasov, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: 
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(11) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K2 v EUP GE 8, so dopustni posegi kot je določeno v 23. in 29. členu tega odloka za območja kmetijskih zemljišč.
(12) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, v EUP KR 3, so dopustni posegi, kot je določeno v 23. in 30. členu tega odloka za območja gozdov.
(13) V EUP SK 1/1, SK 1/2, SK 1/3, SK 1/4, KR 6/1 in GE 1/1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja podeželskih naselij namenjeni umeščanju objektov za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP SK, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:
– v EUP KR 6/1 je gradnja stanovanjskih stavb možna le v primeru predhodne ali istočasne gradnje kmetijskih objektov,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti,
– industrijski objekti za predelavo kmetijskih pridelkov (oljarna, pekarna, predelava lesa ipd.),
– v EUP KR 6/1 je gradnja nekmetijskih stavb možna le v primeru predhodne ali istočasne gradnje kmetijskih objektov,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(14) V EUP KR 6 na območjih stavbnih zemljišč, ki so druge urejene zelene površine z oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti – namenjeni dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja:
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege objektov 
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva obstoječi koncept zazidave v naselju in ob umeščanju kmetij se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (gostinske, upravne in pisarniške, družbene, trgovske in storitvene) se gradi ob cesti. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, delavnice, obrtne, nezahtevne, enostavne in pomožne objekte se gradi v notranjost parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji oziroma v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Na parcelah v notranjosti se lahko umešča tudi gostinske, upravne in pisarniške, trgovske in storitvene objekte. Stanovanjske objekte se na parcelah v notranjosti lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki je odmerjena. Ne glede na določbe tega odstavka se nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem objektu ob upoštevanju gradbene linije.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija oziroma vzorec pozidave, ki sta določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov in ni zaznane gradbene linije, se nove objekte locira max. v 10 m odmiku od ceste. Samostojne kmetijske objekte se umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni prostorskih možnosti. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa objekta vzporedna z ulico oziroma je usklajena z vzorcem obstoječih objektov (če je smer enotna ali izrazita v naselju).
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
c) Pogoji glede velikosti 
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). Višina nestanovanjskih objektov je 10 m nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit EUP tako, da novi objekti po višini izrazito ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma glede na ostale objekte in krajinske prvine, ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v sklopu ureditve npr. opazovalni stolp na turističnih območjih, gasilski stolp, sakralni objekti ipd.
č) Pogoji glede oblikovanja 
(1) Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podložnega tlorisa, ki je lahko lomljena. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko oblikovno prilagodi namenu in tehnologiji oziroma funkciji objekta. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapne, z nakloni od 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojene smeri slemena sosednjih objektov oziroma prilagodi splošni podobi obcestnega/obuličnega niza. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne, lahko krite tudi s slamo. Štirikapne strehe, naklona od 15º do 30º, so lahko na javnih in stanovanjskih objektih, slednje pod pogojem, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Ravne (razen na kmetijskih objektih) in enokapne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne ali enokapne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 del objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri ter strešna okna.
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin, ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina ali visokodebelno sadno drevje. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
(8) Za nezahtevne in enostavne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robu stavbnega zemljišča, veljajo PIP (gleda oblikovanja, odmikov, lege) EUP ali pEUP ter PNRP pripadajočega stavbnega zemljišča.
(9) Ob ureditvi območja v EUP KR 3 in KR 9 z oznako PNRP BT se izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporablja pretežno avtohtona vegetacija.
d) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov, tlorisne zasnove, tipologije zazidave in predpisanih odmikov. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti širine najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri cesti najmanj 18 m. Pri novogradnjah se zagotovi dostop tudi v notranjost parcele.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
Za vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP SK 1, TO 1, DO 1, KR 6, KR 9, CA 2, CA 9, CA 9/1, KO 1 in GE 1 se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) V EUP in pEUP TO 1, DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 6/1, KR 9, KR 11, GČ 1, CA 2, CA 9, CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1, KO 1/1, KO 2, KO 6, GE 1, GE 1/1, GE 2, GE 3, GE 4 in GE 8 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(3) Zaradi uničenja dela površin z narcisami v EUP KO 2 z oznako PNRP SK, se ob posegih gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje parcele s podobnimi ekološkimi pogoji. Nadzor naj vrši naravovarstveni nadzornik (oziroma KP Goričko). Na teh površinah se občina zaveže k vzdrževanju, zavezo lahko občina preloži na investitorja, na KP Goričko ali drugo inštitucijo.
(4) V EUP SK 1, KO 1, KO 1/1, KR 3 in KR 6, ki se nahajajo (delno ali v celoti) na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(5) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP TO 1, DO 1, CA 2, CA 9, CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1 in KO 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(6) EUP DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 9, GČ 1, GE 1, GE 1/1, GE 2 in GE 3 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka.
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
15. člen 
(centralni del naselja Cankova) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako PNRP CD, CU v EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (razen na območju CD):
– eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš),
– večstanovanjske stavbe,
– stavbe za posebne družbene skupine,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic) ter druge delavnice iz skupine industrijskih stavb (pekarne, tiskarne in druge obrtne stavbe),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(2) V EUP CA 3, na območju stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– eno ali več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš),
– stavbe za posebne družbene skupine,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladni s stopnjo hrupa na območju:
– gostinske stavbe (razen hotelov, motelov),
– pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti),
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe, razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(3) V EUP CA 3, na območjih športnih površin, ki so namenjena igriščem in športnim objektom ob osnovni šoli in vrtcu v Cankovi, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč v parku znotraj centralnega dela naselja, ki je opredeljeno kot zelena površina, z oznako PNRP ZP (park) v EUP CA 3, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– paviljon, stojnice (začasne ob prireditvah) (če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa), objekti, ki so vezani na program parka, kar dopolnjuje program zasnove parka in je usklajen z avtorjem zasnove parka, vendar mora delež zelenih sestavin prostora po obsegu prevladovati,
● gradbeni inženirskih objektov: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(5) Na območjih energetske infrastrukture, z oznako PNRP E, v EUP CA 3, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt energetske infrastrukture oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(6) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC, in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: 
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege objektov 
(1) Pri umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Ob ulici, cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestnem nizu se nove objekte locira tako, da sledi vzorcu pozidave obstoječih objektov. Pri novogradnjah se zagotovi dostop tudi v notranjost parcele. Nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem stanovanjskem objektu ob upoštevanju gradbene linije.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali če je za območje značilno, da se objekti stikajo. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj, ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
c) Pogoji glede velikosti 
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej.
(2) Višina objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti oziroma največ do K+P+2+M nad urejenim terenom. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
(3) Višina enostanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Večstanovanjski objekti, ki se lahko gradijo le v EUP CA 3 (bloki), so lahko višine do K+P+3. Višina se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP.
č) Pogoji glede oblikovanja 
(1) Stanovanjski objekti so lahko podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto. Javni objekti pa tudi kvadratne oblike. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
(2) Strehe na objektih so dvokapnice, v naklonu od 30º do 45º, na javnih objektih lahko štirikapnice v naklonu od 15º do 45º. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Smer slemena je po daljši stranici objekta. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so lahko na stanovanjskih objektih, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Enokapne in ravne strehe oziroma dvokapne strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen samostojnih gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti oblikovano skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih in tudi nestanovanjskih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 dela objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri ter strešna okna.
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradi.
d) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri cesti najmanj 18 m.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
Za vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
(2) V EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(3) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP CA 3 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
16. člen 
(območja pokopališč) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, z oznako PNRP ZK v EUP TO 2, DO 6, KR 8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6, so dopustni posegi:
● gradbeni inženirski objekti – namenjeni izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo pokopališča in drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(2) Na zemljiščih z oznako PNRP CD v EUP TO 2, DO 6, KR 8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6 so dopustniposegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– druge nestanovanjske stavbe: cerkve, kapele, kulturni spomeniki, mrliške vežice ter spremljajoče stavbe,
● gradbeni inženirski objekti – namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja:
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti, razen objektov za šport in rekreacijo, vojaških objektov in odlagališč odpadkov,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(3) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PO in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: 
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 
(1) Mrliško vežico se locira na mesto obstoječe oziroma na površini z oznako PNRP CD. Objekt se po potrebi podaljša na območje opredeljeno z oznako PNRP ZK.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmiki od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
(3) Objekti so pritlični. Velikost se prilagodi namenu. Pri oblikovanju objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja in elementi tradicionalne arhitekture.
(4) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(5) Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca.
c) Ureditev parcele 
(1) Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju PNRP ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali travnate. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Ograja je lahko žična in mora biti obsajena z avtohtono striženo živico. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s sosedom, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2 m.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
V EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) V območju kulturne dediščine (EŠD 3226) v EUP GE 6 so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) V EUP DO 6, KR 8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(3) V EUP DO 6 in KO 4, kjer so izvedene hidromelioracije, kjer se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(4) V EUP TO 2 in GE 6, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi 6. poglavja tega odloka.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
17. člen 
(gospodarske cone) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) Na območju, ki je namenjeno za gospodarske dejavnosti, z oznako PNRP IG, v EUP SK 2, SK 4 in CA 4, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– gostinske stavbe v sklopu proizvodnih objektov in sicer okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji in ipd.,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti,
– druge nestanovanjske stavbe,
● gradbeni inženirski objekti:
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških objektov),
– energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(2) V EUP CA 4, na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8 in v predpisanih odmikih. Višina objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri novogradnjah proizvodnih in skladiščnih objektov se ob gradbeno linijo ob cesti umešča upravni (pisarniški) del, v notranjost pa proizvodne objekte in naprave ter skladišča. V kolikor upravnega dela objektov ni, se proizvodni in skladiščni objekti lahko umestijo v gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte oziroma podobo naselja.
(2) Oblika objektov in streha je prilagojena namenu/tehnologiji/funkciji objekta. Na strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Ravne strehe so lahko ozelenjene.
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4 m, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade objektov. Območja se lahko ogradijo. V primeru transparentne ograje se le-ta obsadi. Pri zasaditvi okolice se uporabijo listavci oziroma avtohtona drevnina.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(6) Fasade so sive, sivo zelene ali svetle v ubitih ali pastelnih odtenkih. Lahko se jih obdela z različnimi materiali. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
(8) Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski načrt, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt.
c) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
Za EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) V EUP CA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
18. člen 
(kmetijska proizvodna območja) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
V EUP SK 3 in TO 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske zgradbe s pomožnimi objekti: 
– enostanovanjske zgradbe le v EUP SK 3,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– pisarniške stavbe namenjene dejavnosti na območju,
– trgovske (za prodajo kmetijskih pridelkov/izdelkov) in druge stavbe za storitvene dejavnosti namenjene dejavnosti na območju,
– industrijske in skladiščne stavbe namenjene predelavi, zbiranju in skladiščenju kmetijskih proizvodov,
– druge nestanovanjske stavbe namenjene kmetijski dejavnosti,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
● ostalo: 
 objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege objektov 
(1) Pri umeščanju objektov se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Upravni, trgovski deli kmetijskih gospodarstev ob novogradnji se umešča ob cesto. Silosi ne smejo biti umeščeni na izpostavljenem robu območja ali ob cesti, kjer bi bili vidno izpostavljeni.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1 m. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Kmetijske/gospodarske objekte v EUP SK 3 ob stanovanjski hiši se umešča na parcelah v notranjosti. Ne glede na določbe tega odstavka, pa se gospodarski objekti lahko nahajajo ob javni občinski cesti ali poti, če prostorski pogoji ne omogočajo gradnjo v notranjost parcele. Novogradnje samostojnih kmetijskih objektov se umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni drugih prostorskih možnosti. Odmiki od ceste so najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja 
(1) Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu/tehnologiji/funkciji. Višina objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji prostora. Objekti naj bodo med seboj oblikovno in barvno usklajeni. Objekti ne smejo izstopati iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tradicionalno tipologijo gradnje značilno za to območje.
(2) Strehe na kmetijskih objektih, ki so širši od 12 m, so lahko v naklonu od 12º do 45º, ostali ožji gospodarski objekti pa v naklonu od 20º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo bravo kritine. Strehe na posameznih kmetijskih/skladiščnih objektih, kot so silosi, lagune, ipd. se oblikovno prilagodijo namenu. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Strehe na pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektih so lahko tudi enokapne ali manjšega naklona od predpisanega. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje), sestavljene dvokapnice oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja.
(3) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih, sivih, zelenih odtenkih, obdelava je glede na namembnost objektov poljubna. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade objektov. Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred pogledi in ne umeščajo ob meji s sosednjim stavbnim zemljiščem razen, če je v soglasju s sosedom.
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
č) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
d) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
Za EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
Za EUP veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
19. člen 
(turistična območja) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) V EUP SK 5, TO 4, KR 5, CA 14, GE 10 in GE 11, ki so namenjena za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT in BTm, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– enostanovanjska stavba, za upravljavca ali lastnika območja. Gradnja samostojnih stanovanjskih stavb je možna le v primeru predhodne ali istočasne gradnje turističnih objektov,
– počitniške hišice, namenjene izključno turistični ponudbi – možna je postavitev mobilnih hišk, in sicer le v KR 5, CA 14, GE 10 in GE 11, SK 5 in TO 4 (slednji dve pod pogoji in soglasju kulturnovarstvene službe),
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti namenjene izključno turistični ponudbi lahko s stanovanjem za lastnika ali upravljavca, če gradnja samostojnega stanovanjskega objekta ni predvidena:
– upravne, pisarniške, trgovske in storitvene stavbe,
– gostinske stavbe z nastanitvijo ali brez,
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji, društveni objekti ipd.),
– druge nestanovanjske stavbe in sicer nestanovanjske kmetijske stavbe, le za namene turizma,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(2) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, v EUP KR 5 so dopustni posegi, kot je določeno v 23. in 30. členu za območja gozdov.
(3) V EUP SK 5, na območju energetske infrastrukture, z oznako PNRP E, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege objektov 
(1) Pri umeščanju objektov se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov oziroma se upošteva vzorec pozidave in odmike od javnih cest. Stanovanjski, upravni, pisarniški, trgovski deli turistične dejavnosti se umešča ob cesto.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarnovarstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1 m. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
c) Pogoji glede velikosti objektov 
Višina objektov je od K+P+1 ali do K+P+M. Objekti ne smejo izstopati iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v sklopu ureditve npr. opazovalni stolp.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov 
(1) Oblika objektov je podolžna, lahko je lomljena, dvokapne strehe v naklonu od 30º do 45º, kritina sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Enokapne in ravne strehe oziroma dvokapne strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne strehe so možne, pod pogojem, da je min. 2/3 dela objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim reliefom ter prekriti z zemljo in ozelenjeni. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.). V EUP iz prvega odstavka a) točke tega odloka se ob ali za osnovnim objektom lahko za namene turizma postavijo mobilne hiške, ki so lahko lesene in imajo lahko ravno streho.
(2) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin ipd. Balkoni niso dopustni. Dovoljene so odprte in zaprte lože. Prepovedani so večkotni (dovoljeni le pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo prostora.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi okolice turističnih objektov se uporablja avtohtono sadno drevje (viskodebelno) in druga avtohtona drevnina.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(5) Ob ureditvi območja v EUP GE 11, z oznako PNRP BT, se v sklopu projektne dokumentacije izdela načrt krajinske arhitekture. V primeru EUP SK 5, TO 4, KR 5, CA 14, GE 10 se načrt krajinske arhitekture izdela le, če se izvajajo kompleksnejše ureditve.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
d) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro
Za EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj EUP TO 4 in SK 5, se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) V EUP KR 5, CA 14, GE 10 in GE 11 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(3) Zaradi uničenja dela površin z narcisami v EUP GE 11, z oznako PNRP BT, se naj gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje parcele s podobnimi ekološkimi pogoji ali na površine trajnih ekstenzivnih travniških površin (EUP TVH 1 do TVH 7). Nadzor naj vrši naravovarstveni nadzornik (oziroma KP Goričko). Te površine je občina dolžna vzdrževati, zavezo lahko občina, v skladu z dogovorom, preloži na investitorja, na KP Goričko ali drugo institucijo.
(4) V EUP KR 5, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(5) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP TO 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(6) EUP KR 5 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka.
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
20. člen 
(rekreacijske površine – igrišča) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) V EUP CA 6 in GE 7, na območjih športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami,
– gostinske stavbe (bife, okrepčevalnica v sklopu dejavnosti na območju),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(2) V EUP CA 6 in GE 7, na območjih zelenih površin, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so montažne izvedbe, kot so nadstreški za igralne površine, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobe, sanitarije in podobni objekti,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(3) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC in PO, in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: 
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je podolžnega tlorisa, ki je lahko lomljen. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.). Objekt mora biti pritličen oziroma je lahko tudi do P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Tribune in podobni športni objekti se višinsko in oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Streha dvokapna v naklonu, enokapna ali ravna, kritina v opečni, rjavi, sivi barvni izvedbi. Ravni del kritine ja lahko ozelenjen. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah ali tribuni je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena. Pri zasaditvi se uporabi listavce. Uredi se lahko razsvetljava območja ali igrišča.
(4) Varovalna ograja je lahko višine do 4,5 m, ograja ob parcelni meji pa do 1,2 m.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(6) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
c) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
Za vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 24., 25. in 41. člena tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 
(1) V EUP CA 6 in GE 7 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
3. Območja OPPN
21. člen
(območja veljavnih OPPN) 
V območjih EUP, kjer veljajo OPPN, se upošteva prostorske ureditvene/izvedbene pogoje iz teh prostorskih načrtov:
– za EUP KO 3: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »Sončne terme« Korovci (Uradni list RS, št. 101/08, 47/12). Pri spremembah in dopolnitvah prostorskega akta se upošteva podrobno namensko rabo iz tega občinskega prostorskega načrta z oznako PNRP BT. Območje je namenjeno za turistično dejavnost, v EUP je tudi transformatorska postaja z oznako PNRP E energetska infrastruktura. EUP se lahko deli na več pEUP, za katere se pripravi posamične spremembe obstoječega akta oziroma nove prostorske akte. Sprejme se lahko tudi povsem nov akt, ki bo razveljavil obstoječega.
– za pEUP CA 13/1: Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Cankova (Uradne objave pomurskih občin, št. 14/92, 47/12).
22. člen 
(območja predvidenih OPPN) 
(1) V EUP DO 4, DO 5, KR 7, KR 12, GČ 2, GČ 3, CA 1, CA 5, CA 8 in CA 10 je predvidena izdelava OPPN. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni posegi razen posegov iz drugega odstavka tega člena.
(2) Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje, rekonstrukcija, sprememba namembnosti (skladna z namembnostjo območja), nadzidave in dozidave ter odstranitev obstoječih objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje ZVKDS),
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave, zgrajene pred sprejetjem tega akta in so v skladu z predvideno namembnostjo OPPN-ja,
– za posege iz prve in druge alineje tega odstavka v območju OPPN se smiselno upoštevajo PIP predpisani za EUP ali pEUP iste PNRP v naselju ali bližini,
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN in za potrebe priključevanja obstoječih objektov v skladu s PIP predpisanih za posamezno GJI,
– gradnja enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov ob obstoječih objektih iz Priloge 1 za PNRP, ki je predvidena za posamezno območje OPPN oziroma skladno z namembnostjo območja. V EUP CA 8, ne glede na Prilogo 1, je možna postavitev rastlinjakov. Posegi v skladu s PIP predpisanih za posamezno PNRP enake namembnosti.
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN),
– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
(3) Pri izdelavi OPPN načrtov se po posameznih EUP in pEUP upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:
– EUP DO 4, DO 5, KR 7, GČ 2, GČ 3 in CA 1 (romski zaselki), so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, z oznako PNRP SS, ZS, BC in PC.
– V EUP DO 4, z oznako PNRP SS, se pri umeščanju novih objektov z varovanimi prostori umešča v prostor najmanj 10 m od roba cestišča regionalne ceste.
– EUP CA 10 je namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SSm in prometnim površinam, z oznako PNRP PC. Na območju melioracij mora Občina Cankova zagotoviti, da ne bo prišlo do morebitne poškodbe na melioracijskih objektih. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za pozidavo mora Občina Cankova z upravljavcem melioracijskih objektov dogovoriti:
– odvodnjo meteornih vod iz parcel in 
– zagotoviti nemoteni dostop do melioracijskih jarkov in poti. 
– V EUP CA 5, z oznako PNRP IG in BD, so zemljišča namenjena gospodarski coni za obrtne, proizvodne, industrijske, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti. Objekti v EUP CA 5 naj ne predstavljajo višinske dominante v prostoru. Upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, niso dopustne. Na območju, z oznako PNRP BD, je možna gradnja objektov z manj hrupnimi dejavnostmi. Ti objekti naj bodo orientirani na način, da bodo imeli funkcijo protihrupne ograje napram stanovanjskemu območju naselja Cankova. Pri načrtovanju v EUP CA 5 se na robu Obrtne cone Cankova načrtuje zeleni pas drevesne in grmovne vegetacije, ki bo predstavljala vizualno zeleno bariero napram čistemu stanovanjskemu območju naselja Cankova. Zasaditev se naj izvede z neformalno zasnovo in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Zasaditev se naj izvede v vseh horizontalnih slojih (grm, drevo), priporočljive so rastlinske vrste z gosto krošnjo. V sklopu projektne dokumentacije se izdela načrt krajinske arhitekture.
– EUP CA 8 je namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, kmetijam in centralnim dejavnostim, z oznako PNRP SK in CU. Na območju z oznako PNRP CU je poleg bivanja možna ureditev trgovskih, storitvenih, upravnih, servisnih dejavnost, družbenih, obrtnih dejavnosti in površin javnega značaja (park, trg, igrišča ...). Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. V sklopu projektne dokumentacije se izdela načrt krajinske arhitekture.
– EUP KR 12 je namenjena turistično rekreacijski dejavnosti, z oznako PNRP BT in ZS. Območje OPPN-ja se lahko razširi na Ledavsko jezero z okolico. Na območjih EUP KR 12, z oznako PNRP BT in ZS, objekti ne smejo izstopati iz okolice, glede na ostale objekte in krajinske prvine oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v sklopu ureditve npr. opazovalni stolp. Na območju EUP KR 12, z oznako PNRP BT in ZS, se v sklopu projektne dokumentacije izdela načrt krajinske arhitekture.
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja 
(1) Na območju EUP CA 5, z oznako PNRP IG, je faktor zazidanosti 0,8, na območju EUP CA 8, z oznako PNRP SK, je faktor zazidanosti 0,4 in na območju EUP CA 8, z oznako CU, je faktor zazidanosti 0,6.
(2) Na območju EUP CA 5, z oznako PNRP IG, kjer je predvidena gradnja obrtno servisnih objektov, se oblikovanje območja in objektov prilagodi funkciji objekta. Poudari se oblikovanje zelenih površin z vključitvijo gospodarske cone v krajino. Na 3 parkirna mesta mora biti zasajeno eno visokodebelno drevo. Okolica objektov mora biti ozelenjena.
(3) Pri pripravi OPPN se določi tudi število parkirnih mest in pogoji glede ureditve parkirnih mest.
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) V EUP DO 4, DO 5, KR 7, KR 12, GČ 2, GČ 3, CA 1, CA 5, CA 8 in CA 10 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP CA 8 in CA 10 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(3) V okviru priprave OPPN se na območju posega, ki zapade pod Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvede predhodna arheološka raziskava za oceno potenciala zemljišča.
(4) EUP KR 7, KR 12 in GČ 2 so v erozijsko ogroženem območju zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka.
4. PIP na območjih krajine
23. člen
(območja urejanja na območju krajine, razpršene poselitve in urejanje infrastrukture) 
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
(1) EUP in pEUP GE 5, GE 9, CA 13, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 1/3, EU 1/4, EU 1/5, EU 2, EU 4,EU 5 in EU 6 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi ter se delijo na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako PNRP K2, na gozdna zemljišča, z oznako PNRP G, na vodna zemljišča, z oznako PNRP VC, na območja vodne infrastrukture, z oznako PNRP VI, na površine cest, z oznako PNRP PC, na ostale prometne površine, z oznako PNRP PO, na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi, z oznako PNRP A, na površine za turizem, z oznako PNRP BT, na območja okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, na površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, na površine za športne centre, z oznako PNRP BC, na površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako, PNRP ZS, nadruge zelene površine, z oznako PNRP ZD, in na območja energetske infrastrukture, z oznako PNRP E.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve naslednjih objektov ali posegov v prostor:
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije),
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s Pravilnikom o vrstah začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi,
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
– objekti iz Priloge 1,
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh).
(3) Večji del območja odprte krajine je v območjih varstva narave. Na teh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot.
(4) Na kmetijskih zemljiščih, ki so tudi poplavna območja, so posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij.
(5) Na kmetijskih zemljiščih je dopustno dodatno izvajanje lokalnih kmetijskih operacij (namakanje, agrooperacije, komasacije) za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo v skladu z zakonodajo.
(6) Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih.
(7) V EUP, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih posegov iz tega člena vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in osnovno odvodnjo s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(8) Dopustni gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi, lahko pa tudi v zračni izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih v čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin, robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko- gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(9) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN in pod pogoji kot dopušča zakonodaja.
(10) Za EUP in pEUP na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo še skupni in splošni pogoji iz 29. člena tega odloka.
(11) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, je poleg primarne rabe dopustna gradnja naslednjih vrst objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
● gradbeni inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča,
ostali posegi: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot so paintbol, adrenalinski park ipd., objekti iz Priloge 1 in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdov. Za EUP na območju gozdov z oznako PNRP G veljajo skupni in splošni pogoji iz 30. člena tega odloka in določila tega odloka za gradnjo gradbenih inženirskih objektov.
(12) Na območju EUP GE 5 in GE 9, z oznako PNRP G, so gozdne površine namenjene parkovni ureditvi, kjer se ohranja osnovna namenska raba gozd, z namenom predstavitve kulturne dediščine (gomil). Na območju gomil se lahko izvedejo posegi, ki bodo skladni z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Zavodom za varstvo narave in Zavodom za gozdove, ter bodo na načrt, ki ga mora izdelati pooblaščeni krajinski arhitekt v sodelovanju s prej naštetimi zavodi, izdana ustrezna soglasja.
(13) V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge oziroma pretežne PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC in PO in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in v pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti,
● objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(14) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge oziroma pretežne PNRP in na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda ter posegi:
● objekti GJI in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
● objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
● objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter
● objekti iz Priloge 1.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna so opredeljene po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(15) Na območju okoljske infrastrukture, ki je del druge oziroma pretežne PNRP ali z oznako PNRP O, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O, so dopustni posegi za:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(16) Na območju energetske infrastrukture, ki je del druge oziroma pretežne PNRP ali z oznako PNRP E, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– objekti prometne infrastrukture,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(17) Na območju vodne infrastrukture, ki so del druge oziroma pretežne PNRP ali z oznako PNRP VI, ki je namenjeno vodnim in zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno, so dopustni posegi v skladu z Zakonom o vodah in njegovih podzakonskih predpisih ter objekti iz Priloge 1. V EUP EU 6, ki je posebna EUP, je predvidena izgradnja suhega zadrževalnika, Na območju z oznako PNRP VI je predvidena izgradnja pregrade oziroma nasipa, na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je predvideno zadrževanje voda. Do izgradnje zadrževalnika se na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih lahko izvaja primarna raba in posegi, ki so predpisni za PNRP z oznako K1, G in VC ter ceste, ki so del pretežne namenske rabeter le tisti gradbeni inženirski objekti in ureditve, ki so dovoljeni za posamezno namensko rabo na območju in bodo služili nameravani ureditvi. V fazi priprave projektne dokumentacije se za mnenje zaprosi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije. Prav tako se upoštevajo pogoji iz trinajstega odstavka f) točke tega člena.
(18) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako PNRP A, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:
– eno stanovanjske stavbe (razen vil in vrstnih hiš);
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske (do 150 m2), družbene, gostinske stavbe ter druge stavbe za storitvene dejavnosti vključno z drugimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti in obdelavi vinograd v površini 900 m2),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne, kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas),
ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(19) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi za objekte:
● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
 počitniške hišice,
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– upravne, pisarniške, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični ponudbi),
– gostinske stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji, društveni objekti ipd.),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
– druge nestanovanjske stavbe (nestanovanjske kmetijske stavbe, le za namene turizma),
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
● ostalo: 
– objekti iz Priloge 1.
(20) Na območjih stavbnih zemljišč v EUP EU 1/3, EU 1/5, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(21) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja športnih površin in so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe: 
– športne dvorane (klubski objekti, tribune, slačilnice s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori ter podobno),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne, kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti (objekti za šport, rekreacijo, turizem in drugi objekti za prosti čas),
ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(22) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja zelenih površin, namenjena športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– stavbe splošnega družbenega pomena in sicer objekti za šport, društveni objekti ipd. v montažni izvedbi,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
● ostalo: 
 objekti iz Priloge 1.
(23) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD, so dopustni posegi za objekte:
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
● ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(24) Na območjih stavbnih zemljišč v EUP EU 1/4, na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A, je območje namenjeno objektom za kmetijsko proizvodnjo, kjer so dopustni posegi za objekte:
● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: 
– upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji in proizvodnji kmetijske dejavnosti,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
● gradbeni inženirski objekti: 
– prometna infrastruktura,
– prenosni in distribucijski cevovodi,
– komunikacijska omrežja,
– elektroenergetski vodi,
– energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami,
– drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje,
ostalo:
– objekti iz Priloge 1.
(25) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, sprememba namembnosti, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave (slednje le z namenom izboljšanja bivalnega standarda ali za povečanje obstoječe dejavnosti) ter odstranitve. Pritlični objekt se lahko nadviša za eno etažo, zazidalna površina objektov se lahko poveča za 30 %. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj, se smiselno uporabljajo PIP, glede na namen objekta, določeni z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, določen v uradnih evidencah, ki so navedeni za območje PNRP z oznako A. Možna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta iz Priloge 1 in sicer za vrsto posegov, ki veljajo za PNRP – razpršena poselitev z oznako A. Izven funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja, se lahko gradi objekte in naprave, ki so v Prilogi 1 opredeljeni na kmetijskih, gozdnih in vodnih površinah, prav tako v skladu s PIP, ki so predpisani za območje razpršene poselitve z oznako PNRP A.
(26) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan (kot fundus) v kartografskem prikazu izvedbenega dela OPN na kartah 3. Prikaz območij EUP ter osnovne oziroma PNRP, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane objekte.
b) Pogoji glede lege objektov 
(1) Nove objekte na območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, z oznako PNRP A, IK, BC, BT, ZS, ZD. Pri umeščanju objektov se upošteva obstoječi koncept zazidave v zaselku/poselitvi. Ob umeščanju kmetij se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (gostinske, upravne in pisarniške, družbene, trgovske in storitvene) se gradi ob cesti. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, delavnice, obrtne, nezahtevne, enostavne in pomožne objekte se gradi v notranjost parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji oziroma v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Na parcelah v notranjosti se lahko umešča tudi, gostinske, upravne in pisarniške, trgovske in storitvene objekte. Ne glede na določbe tega odstavka, se nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem objektu ob upoštevanju gradbene linije.
(2) Ob cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov oziroma upošteva vzorec pozidave. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov in ni zaznane gradbene linije se nove objekte locira max. v 10 m odmiku od ceste. Samostojne kmetijske objekte se umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni prostorskih možnosti.
(3) Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa objekta vzporedna z ulico oziroma je usklajena z vzorcem obstoječih objektov (če je smer enotna ali izrazita v naselju).
(4) Ne glede na določila glede upoštevanja gradbene linije, vzorca pozidave ter lege objektov, se v zaselkih in območjih razpršene poselitve, kjer regulacije niso izrazite, objekte lahko locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov, osončenosti, predpisanih odmikov, dostopa ipd.
(5) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m v odprti krajini 40 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele.
c) Pogoji glede velikosti objektov v območjih razpršene poselitve 
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so višine do K+P+1, je prostor pod streho lahko izkoriščen, kolenčni zid je največ 50 cm, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov, ki se lahko prilagodijo namenu, ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Eventualna dominanta mora biti vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, razgledni stolp ipd.), kar mora biti utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem se upošteva ostale objekte in krajinske prvine, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
č) Pogoji glede oblikovanja objektov v območjih razpršene poselitve 
(1) Pri oblikovanju, velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Kritina z opečno bravo kritine, na gospodarskih objektih lahko tudi sive in rjave barve. Strehe so lahko tudi krite s slamnato. Štirikapne strehe so lahko na javnih objektih ali stanovanjskih objektih, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Dvokapne strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Enokapne in ravne strehe so lahko na nezahtevnih in enostavnih objektih za lastne potrebe. Pomožni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) sestavljene dvokapnice oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Frčade so z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu dvokapne strehe. Smer slemena stavb na gričevnatem delu naselja naj bo vzporedna s cesto, razen kadar je prevladujoč vzorec drugačen. Strehe so lahko tudi ozelenjene. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim reliefom ter prekriti z zemljo ter ozelenjeni.
(3) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) niso dopustne. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin, ipd. Balkoni niso dopustni. Dovoljene so odprte in zaprte lože. Prepovedani so večkotni (dovoljeni le pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo prostora.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. Na območjih gradbenih inženirskih objektih je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.
(5) Možna je postavitev ograj okrog objektov vendar samo do višine 1,2 m in pod pogojem, da ob cesti ne zastirajo pogledov, ki se postavi znotraj meje ali na mejo, če se tako sporazumeta soseda. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone vegetacije in listnate.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.
(7) Postavitev oglasnih veleplakatov oziroma velikih reklamnih panojev izven območij strnjenih naselij ni dopustna. Objekti za oglaševanje morajo zagotavljati neoviran pogled na krajino.
(8) Ob kompleksnejši ureditvi območja v EUP EU 1 z oznako PNRP BT se izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporablja pretežno avtohtona vegetacija.
d) Pogoji in merila za parcelacijo 
(1) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP.
e) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro 
(1) Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje.
(2) GJI se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira.
(3) Pri gradnji objektov in pri večjih posegih na parceli se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
(4) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni upravljavec.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 
(1) V EUP GE 5, GE 9, EU 1 in EU 2 je več enot kulturne dediščine. Na objektih so dopustni posegi v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objektov. Gradnja novih gozdnih vlak na območju z oznako PNRP G v EUP GE 9 z oznako spomenika Gerlinci – Gomilno grobišče Gomila (EŠD_6754) in v EUP GE 5 na območju spomenika Gerlinci – Gomilno grobišče Kovač (EŠD_10661), ni dopustna.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) V EUP EU 1, pEUP EU 1/1, EU 6 na območju naravnih vrednot, so dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminja se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Kakršni koli drugi posegi morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.
Zaradi uničenja dela površin z narcisami v pEUP EU 1/3 z oznako PNRP IK, se ob posegih gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje parcele s podobnimi ekološkimi pogoji. Nadzor naj vrši naravovarstveni nadzornik (oz. KP Goričko). Na teh površinah se občina zaveže k vzdrževanju, zavezo lahko občina preloži na investitorja, na KP Goričko ali drugo inštitucijo.
(4) V EUP in pEUP CA 13, GE 5, GE 9, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 1/3, EU 1/4, EU 1/5, EU 2, EU 4 in EU 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke in živice.
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju kvalifikacijskih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(7) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
(8) Na delih EUP in pEUP EU 1, EU 1/1, EU 2, EU 4, EU 6, ki so tudi poplavna območja, so posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij. Na zemljiščih, ki se nahajajo na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, sprememba namembnosti, odstranitve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(9) Na območju izvedenih hidromelioracij v posameznih EUP EU 1, EU 1/3, EU 2 in EU 6 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(10) V EUP EU 1 in EU 2 je možna izvedba agrarnih operacij (na območju, ki je prikazan v strateškem delu OPN Cankova na kartografski prilogi 214_02 Usmeritve za razvoj krajine). Ob izvedbi novih agrarnih operacij je treba z avtohtono vegetacijo zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih parcelnih oziroma lastniških mejah. Ob izvedbi novih agrarnih operacij je treba ohraniti žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja. Zlasti se naj ohranja obrežna vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov in povečujejo mozaičnost kulturne krajine. Ohranja naj se tradicionalne smeri parcelacije v prostoru.
(11) Na območju varstvenega pasu vodnih virov v EUP EU 2 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč.
(12) EUP in pEUP GE 5, EU 1, EU 1/1, EU 1/2, EU 2 in EU 4 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka.
(13) Ob ureditvi suhega zadrževalnika z visokovodnim nasipom na Fuksovi grabi v Korovcih naj bodo posegi v vodotok in na priobalna zemljišča v čim večji meri omejeni. Izvedeni naj bodo tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti in da bo omogočeno delovanje naravnih procesov na vodotoku in ob njem. V primeru potrebnega utrjevanja brežin na območju zemeljske pregrade zadrževalnika se naj te urejajo čim bolj sonaravno z uporabo lesa in kamenja. Na poplavnem območju Fuksove grabe do izgradnje suhega zadrževalnika (okrog 500 m gorvodno od naselja Korovci) gradnja novih objektov ni dopustna.
Za namene izgradnje suhega zadrževalnika na namenski rabi z oznako PNRP K1, G in VI je določena posebna EUP EU 6 za katero velja: Na območju kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za suhi zadrževalnik v Korovcih potrebno izvesti meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Po pričetku obratovanja zadrževalnika je za območje razlivnih površin potrebno izvajati monitoring z vidika onesnaženosti, fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. Monitoring je dolžan izvajati upravljalec pregrade in sicer po potrebi (po večjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 % projektiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. Vse podatke monitoringa mora upravljalec predstaviti javnosti vsakih 10 let v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del gradbenega dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč je upravljalec dolžan zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje slabšanje stanja.
Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, se po končanih gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Pri izvedbi načrtovanih ureditev se preprečita onesnaženje in mešanje horizontov tal. Ves rodoviten del tal se predhodno odstrani, ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno uporabi pri ureditvah in rekultivacijah. Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje zadrževalnika, kakor tudi po njej. V skladu z veljavno zakonodajo so uporabniki kmetijskih zemljišč upravičeni do odškodnine v primeru škodnih dogodkov.
(14) Na območju visokovodnega nasipa Ob Ledavskem jezeru, kjer je HT Črnojelševje, se ga v največji možni meri ohranja.
(15) Na območju PNRP z oznako ZS, ob domačiji Pitz, se lesna vegetacija HT Hrastova-belogabrovja v največji možni meri ohranja.
(16) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi 
(1) Za vsak poseg v vodovarstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa in zdravstvenega inšpektorata.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
5. Skupni in splošni PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro
24. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov GJI in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen, če je z drugimi predpisi določeno drugače.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju oziroma je vključeno v proračun občine,
– če investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
(3) Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto, zagotovljeno odvajanje odpadnih voda, zagotovljeno pitno vodo in zagotovljeno priključitev na elektroenergetsko omrežje. Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(4) Če v posameznih EUP in pEUP komunalna oprema še ni zgrajena, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, si lahko investitor zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga OPN ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike. Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to GJI in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z GJI v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Vso predvideno GJ se načrtuje v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. V skupnih koridorjih se GJI načrtuje predvsem naobmočjih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter tako, da se v največji možni meri ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Umešča se jih na robove večjih kompleksov. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji GJI ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov in obratno. Pri načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(6) GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(7) Trase omrežij komunalne opreme ter trase omrežij GJI je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(8) Omrežja komunalne opreme ter omrežja GJI se prednostno načrtujejo po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec infrastrukturnega objekta pridobi, od lastnika zemljišča, pravico graditi.
(9) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine se omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme načrtuje praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, poseganja na zavarovana območja ali območja režimov, kjer tak poseg ni možen ali ni drugih prostorskih možnosti. Nadzemni vodi in naprave morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(10) Vsi posegi na GJI se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavcev posamezne GJI.
(11) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena tvorijo omrežja, ki so grajena v javno korist.
25. člen 
(pogoji priključevanja na GJI) 
(1) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi prikazi območij EUP, pEUP in GJI, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17) lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v tem odloku.
(2) Oblikovanje nadzemnih objektov in naprav GJI se prilagodi namenu. Upoštevajo se tudi pogoji, ki so za posamezni objekt predpisani v odloku.
a) Vodovodno omrežje 
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3) Do okoljske infrastrukture je treba zagotoviti dostopno pot, ki je lahko tudi poljska pot in izgradnjo druge infrastrukture, objektov in naprav, ki zagotavlja delovanje, izboljšanje distribucije in kvaliteto pitne vode.
(4) Varovalni pas voda za vodovod znaša, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, 3 m.
b) Kanalizacijsko omrežje 
(1) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic v skladu z zakonodajo. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(2) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin in se izvaja v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešani sistem.
(3) Odvajanje odpadne vode se lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica) v skladu z zakonodajo in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja, se padavinske vode odvede preko lovilcev maščob. Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom biti očiščene do predpisane stopnje.
(5) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
(6) Odvajanje in zbiranje gnojnice ter drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) oziroma v skladu z zakonodajo.
(7) Zbiranje, odvoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(8) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(9) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se izvaja v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju občin.
(10) Varovalni pas GJI znaša, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda za kanalizacijo, merjeno od osi skrajnega voda 3 m.
c) Elektroenergetsko omrežje 
(1) Objekte se gradi in priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(3) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m,
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m in
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV
– 2 m.
V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(4) Za vsak poseg v koridorje elektroenergetskega omrežja je potrebno pri obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodih pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri načrtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označene z »–« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiščni dejavnosti.
(5) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. V vseh EUP oziroma pEUP je možna (na strehah objektov) postavitev zbiralnikov sončne energije in sončne svetlobe.
(6) Za nove transformatorske postaje, ki se bodo gradile kot samostojni objekti ali v sklopu drugih objektov, se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov in se izvedejo z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike. Pri postavitvi le teh je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.
(7) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami.
(8) Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.
(9) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni viri se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke in
– drugi viri alternativen energije, določeni v Energetskem zakonu.
č) Elektronsko komunikacijsko omrežje 
(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove.
(3) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja. V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK naprav.
(4) TK antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP in pEUP. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij. Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je dopustna v EUP in pEUP s PNRP z oznako IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2 in G. Znotraj stavbnih zemljišč s PNRP z oznako SK, CD, CU, BT, BC in A je možna postavitev baznih postaj, razen antenskih stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah oziroma skladno s predpisi in v soglasju z lastnikom objekta. Ob graditvi vseh objektov mobilne telefonije, predhodno izda soglasje občina. V vseh EUP in pEUP je postavitev antenskega stolpa mobilne telefonije možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(6) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(7) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove.
(8) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev antenskega stolpa mobilne telefonije v prostor se v projektni dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi preuči vpliv na vidne kvalitete prostora tako, da bo vpliv čim manjši ali predlaga drugo lokacijo. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(9) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
(10) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.
(11) Kadar je v EUP in pEUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje, nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma njeno postavitev uskladi z določili tega odloka.
(12) Varovalni pas TK voda znaša, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, 3 m.
d) Prometne površine in parkirni normativi 
(1) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije RS za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,2 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7 m nad cestiščem ob največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
(2) Varovalni pas pri lokalnih cestah je 10 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh 5 m in pri javnih poteh za kolesarje 2 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah
(3) Kakršnikoli objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 4 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
(4) Za vsak objekt oziroma dejavnost je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
Dejavnost
Število parkirnih mest (PM) na enoto
Stanovanjski objekti
1–2 PM na stanovanje 
Večstanovanjski objekti
2 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce)
Dom za ostarele
1 PM na/5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM
Osnovne šole
1 PM/na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Vrtci 
2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev 
Poslovne dejavnosti/pisarne/javni prostori 
1 PM na 30 m2 neto površine ali 1 PM m2 etažnih površin (dodatno 20 % za obiskovalce)
Prodajni prostori
1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine ali
1 PM na 60 m2 etažnih površin od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce in ne manj kot 2 PM za obiskovalce na zgradbo
Butiki, specializirane trgovine 
1 PM m2 koristne prodajne površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Večnamenske dvorane
1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Kinematografi, šolske dvorane 
1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Cerkve 
1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
Športne dvorane
1 PM na 50 m2 površine dvorane
Javna zunanja kopališča 
1 PM na 200–300 m2 površine območja
Javna pokrita kopališča 
1 PM na 5–10 obiskovalcev 
Obrt, servisi in proizvodni objekti
1 PM/na 50 m2 površina ali 1 PM na 3 zaposlene od tega najmanj 20 % PM za obiskovalce
Bencinski servis z osebjem
1 PM/25 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce
Avtopralnice
3–5 PM na 1 pralno mesto
Gostinski objekti
1 PM na 10 sedežev od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Gostišča/objekti s prenočišči
1 PM na 4 ležišča + 1 PM na 10 sedežev + 1 PM za avtobus 
Zdravilišča 
1 PM na 2–4 postelje od tega najmanj 25 % PM za obiskovalce
Turistične – nastanitvene stavbe
1 PM na 2–6 postelj in 1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
Športnega igrišča in naprave 
1 PM na 250 m2
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci
1 PM na 10–15 prostorov
Za športne dvorane brez obiskovalcev
1 PM na 50 m2 površine dvorane
Čolnarne 
1 PM 2–5 čolnov
Igrišča ta tenis
4 PM na igrišče
Kegljišče, bowling 
4 PM na stezo
Pokopališča 
1 PM/600 m2 površine, ne manj kot 10 PM
(5) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjen javnosti, za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8). Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu prepovedana. Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.
(6) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali
– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
– na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.
(7) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.
(8) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, sakralnih objektih, ob trgovskih, turistično/rekreacijskih objektih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.
e) Letalski promet 
Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd..
f) Plinovodno omrežje 
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3) Dopustna je postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.
(4) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Posegi so možni le pod posebnimi pogoji in v soglasju z upravljavcem.
(5) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma GJI po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
g) Javna razsvetljava 
(1) Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
6. Skupni in splošni PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
26. člen
(celostno ohranjanje KD) 
(1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Cankova (Uradni list RS, št. 120/05, 4/06 (popravek) in 47/06 (popravek)) in na podlagi Odloka o razglasitvi tehničnega spomenika lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 96/06).
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot,
– postavitev in gradnja energetskih objektov,
– na objektih in območjih, ki so varovani kot varstvena območja dediščine ali kulturna dediščina, je postavitev in gradnja energetskih objektov dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kutlurnovarstvene pogoje in soglasje.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
27. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju občine je več območij varstva narave in sicer zavarovano območje narave, KP Goričko, območja naravnih vrednot, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) in EPO. Evidentirana so tudi območja kvalifikacijskih habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij kvalifikacijskih habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega OPN in je njegova obvezna priloga, ter iz veljavnih predpisov s področja varstva narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Zaradi načrtovanih posegov se v nekaterih EUP in pEUP uničijo kvalifikacijski habitati. Zato se jih trajno ohranja v EUP TVH 1 – TVH 7. Na teh površinah se občina zaveže k vzdrževanju ekstenzivnih trajnih travnikov, zavezo lahko občina preloži v skladu z dogovorom tudi na KP Goričko ali drugo institucijo. Usmeritve za upravljanje z območji trajnih ekstenzivnih travniških površin:
1. Ciljni travniki na površinah:
Ciljni travniki na površinah so HT Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki (HT 38.22). To so mezofilni, zmerno gnojeni travniki na propustnih, bogatih, bolj ali manj svežih do vlažnih in rahlo kislih do nevtralnih tleh od nižin do submontanskega pasu. So visokoproduktivni, floristično srednje bogati travniki z značilnimi vrstami Arrhenatherum elatius, Trisetum flavescens, Anthriscus sylvestris, Heracleum sphondylium, Daucus carota, Crepis biennis, Knautia arvensis, Leucanthemum vulgare, Pimpinella major, Trifolium dubium, Geranium pratense, Campanula patula, Pastinaca sativa, Galium album, Equisetum arvense, Medicago sativa, Picris hieracioides, Sanguisorba officinalis, Alopecurus pratensis, Glechoma hederacea, Lychnis flos-cuculi, Rumex acetosa itd.. Veljajo za relikt tradicionalne kulturne krajine polintenzivnega do intenzivnega tipa. Poleg naštetih vrst se pojavljajo na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah še vrste kot so Helictrotrichon pubescens, Anthoxanthum odoratum, Carex montana, Filipendula vulgaris, Plantago media, Lotus corniculatus, Briza media, Veronica chamaedrys, Festuca rubra, Trifolium montanum oziroma na srednje vlažnih tleh vrste Achillea millefolium, Dactylis glomerata, Festuca pratensis, Holcus lanatus, Leontodon hispidus, Leucanthemum ircutianum, Plantago lanceolata, Tragopogon orientalis, Crepis biennis, Centaurea jacea. Če uspeva v visokodebelnem sadovnjaku (senca), je več kobulnic (Chaerophyllum spp., Anthriscus spp., Heracleum sphondyllium).
2. Usmeritve za upravljane z območji trajnih ekstenzivnih travniških površin:
Prepovedano je gnojenje z anorganskimi gnojili na vseh površinah predvidenih za vzpostavitev ekstenzivnih travnikov, prav tako uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Možno je le gnojenje z organskimi gnojili v omejeni količini (40 kg dušika/ha/leto) (ZRSVN pisno, julij 2015). Prepovedana je uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Travniške površine se kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje enkrat v letu se le-ta opravi konec julija. V primeru dveh letnih odkosov se prva košnja opravi po 15. juliju, druga pa v septembru. Čas in število odkosov je odvisno od vremenskih razmer, zato se le-tem prilagaja. V primeru, da se na površinah uspešno razraste zdravilna strašnica in bi se ob tem na območju pojavili mravljiščarji, je temu tudi potrebno prilagoditi košnjo (v tem primeru košnja ni dovoljena med 15. 6. in 15. 9.).
Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi prisotnosti živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin za vzpostavitev ekstenzivnih travnikov izmenično puščajo pasovi nepokošene vegetacije, ki jih pokosimo naslednje leto. Pri košnji je obvezna uporaba klasične strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji visoka vsaj 10 cm. Obračanje sena naj bo ročno ali s klasičnim obračalnikom, baliranje v folijo ni primerno. Med travniki in okoliškimi površinami (njive, ceste ipd.), ki mejijo na površine za vzpostavitev ekstenzivnih travnikov, in v kolikor to niso travniki, naj se vzpostavijo mejice. Pasove visokih steblik ob gozdnem robu oziroma skupinah drevja se ohranja. V skladu z rezultati monitoringa in navodili strokovnjakov (biolog), se odstranjuje invazivne tujerodne vrste rastlin. Pri rabi zemljišča se glede na rezultate monitoringa upošteva navodila strokovnjaka (biolog).
3. Načrt nadzora del in načrt monitoringa:
Monitoring izvaja biolog. Glede na rezultate monitoringa se določijo ustrezni ukrepi (dodatno dosajevanje, čas, število in način košnje ipd.). Z lastniki zemljišč se sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišč v skladu z naravovarstvenimi pogoji.
(4) Na območju ohranjanja narave se upoštevajo naselji PIP:
– Preprečuje se onesnaževanje celinskih voda in spiranje snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin. Ohranja se naravna struktura dna kot tudi bregov celinskih voda in obrežne vegetacije.
– Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo vzpostavljene dejavnosti in objekte ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
– Gradbeni stroji in mehanizacija morajo biti tehnično brezhibni, tako da je preprečeno spiranje goriva, olj in maziv na površine in v vodotoke. Z gradbenimi stroji se ne posega izven območja predvidenega za pozidavo.
– Vozilom naj se na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi praši.
– Za začasno odlaganje izkopnega materiala se naj določijo mesta/površine, ki so sicer že degradirane, in/oz. površine, ki bodo kasneje pozidane.
– Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja odsvetujemo nočno osvetljevanje gradbišča in objektov.
– Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja; po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
– Upošteva naj se varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba.
– Pri posegih se ohranja/vzdržuje oziroma se omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega roba.
– Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo in se bodo pojavljale na vseh površinah, kjer bo prihajalo do posegov, je potrebno odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih (stalno). Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste oziroma taksoni: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), robinija (Robinia pseudacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), topinambur (Helianthus tuberosus), nedotike (Impatiens spp.) idr. Kot osnova nezaželenih vrst naj se uporabi vsaj seznam iz Jogana (2007).
– Vsi morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od začetka septembra do sredine februarja).
– Zunanja/javna osvetljava naj se postavi le v nujnih primerih (npr. zaradi varnosti ljudi), sicer naj se na območju ne postavlja.
– V primeru osvetlitve zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke, nikakor pa ne LED ali živosrebrove; v kolikor se uporabljajo LED svetila, naj imajo filter, ki ne prepušča valovnih dolžin pod 500 nm). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
– Visokodebelni sadovnjaki in posamezna starejša sadna drevesa naj se na območju občine ohranjajo v največji možni meri.
– V kolikor bo zaradi posegov potrebno odstraniti sadna drevesa oziroma visokodebelne sadovnjake, jih je potrebno nadomestiti v razmerju 1:1 (vsako odstranjeno drevo se nadomesti z novim) na isti ali sosednjih parcelah.
– Pri obnovi mostov (in gradnji) za premostitve vodotokov se naj gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod), dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). S tem se bo moč izogniti povozom vider. Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti/kanali s polico vsaj na eni strani.
– V kolikor je ugotovljeno, da so po začetnem izkopnem delu na gradbišču nastali vodni habitati primerni za dvoživke (luže, kotanje napolnjene z vodo) in je gradnja prekinjena za obdobje vsaj 3 mesecev, dela pa bi se nadaljevala po prekinitvi tega obdobja, je potrebno pred nadaljevanjem del o tem obvestiti strokovnjaka biologa (herpetologa), da preveri prisotnost mrestišč in/ali osebkov dvoživk ter določi primeren čas za nadaljevanje z deli.
– Pri umeščanju nadzemnih elektrovodov naj se namestijo le viseči izolatorji. Zagotoviti je treba najmanj 60 cm velik razmik med mestom, kjer lahko stoji ptica (konzola), in med deli, ki so pod napetostjo. Vsaj v neposredni bližini gnezda se naj na žice namesti izolacija.
(5) Za posege v območja varstva narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
28. člen 
(varstvo okolja in naravnih dobrin) 
(1) Za vse posege, ki bodo povzročali prekomerne obremenitve okolja, se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.
(3) Pri gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi nestanovanjskih, se v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v največji možni meri vključijo najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki ipd.).
(4) Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi, predvsem s kmetijskimi zemljišči. Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno odstranjen zgornji rodovitni sloj tal deponirati ločeno od nerodovitnih tal. Rodovitni sloj tal naj se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč, zunanje ureditve ali druge ustrezne namene. Po izvedbi posegov v prostor je treba poškodovana ali razgaljena tla sanirati na način, da se prepreči erozija tal in da se obnovi njihova rodovitnost (npr. z zatravitvijo, pogozditvijo ipd.).
29. člen 
(varstvo kmetijskih zemljišč) 
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da:
– ne bodo dodatno obremenjevala okolja,
– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,
– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd. in
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
(2) V EUP in pEUP, kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji, locira ob obstoječe ceste tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN ali na način, kot ga dopušča zakonodaja.
30. člen 
(varstvo gozdov) 
(1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji.
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe OPN je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene, je na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16) (v nadaljevanju: ZG), potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: ZGS).
(3) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih v soglasju pristojnega ZGS. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe. Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v primerih, ki jih dovoljuje ZG.
(4) Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.
(5) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(6) Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. V kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(8) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd in niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za vzpostavitev kmetijskih zemljišč, kot kompenzacija za izgubo najboljših kmetijskih zemljišč so zemljišča v zaraščanju.
(9) Ohraniti se morajo vse obstoječe gozdne prometnice ter priključki teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom. Zagotovi se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
(10) Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg. Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč, po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih, v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom.
(11) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu v kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov odgovarja lastnik zemljišča na katerem se odlagališče nahaja.
(12) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(13) Ohranja se gozdni ostanek ob vodotokih, ker vpliva na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.
(14) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja ZGS, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
31. člen 
(raziskovalni prostor za nafto in zemeljski plin) 
Južna polovica občine sodi v bivši raziskovalni prostor za ogljikovodike (nafta in zemeljski plin).
32. člen 
(varstvo površinskih voda) 
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodah 1. reda sega 15 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodah, ki so opredeljene kot vode 2. reda pa 5 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodah 1. reda zunaj območij naselij je meja priobalnega zemljišča 40 m od meje vodnega zemljišča. Ledava in Kučnica, sta vodotoka 1. reda, potoki Dobel, Črnec in ostali manjši vodotoki so vodotoki 2. reda.
(2) Na območju občine leži tudi pretežni del akumulacije Ledavsko jezero. Območje je prioritetno namenjeno zadrževanju vode oziroma varstvu pred poplavami. Okoli njega se urejajo rekreacijske in turistične površine. Pri posegih v prostor se upošteva 5 m priobalni pas.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(4) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi in drugih odpadkov, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(5) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
(6) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
(7) V obvodnih krajinah se naj v čim večji meri varujejo naravna morfologija strug, naravna obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti.
(8) Ob izvedbi agrarnih operacij je treba vodotoke in ostale odprte vodne površine v čim večji meri ohraniti (če predstavljajo kvaliteto z naravovarstvenega in krajinskega stališča) in urejati na čim bolj sonaraven način.
(9) Posege v vodna in priobalna zemljišča vodotokov se naj načrtuje sonaravno in tako, da bo omogočeno delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Posegi naj bodo omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bodo struga, brežine in vodni ekosistemi čim manj prizadeti.
(10) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
33. člen 
(varstvo vodnih virov) 
Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov. Enako je treba varovati tudi vse vire pitne vode, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij in vire pitne vode, namenjene lastni oskrbi s pitno vodo. Za večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno pitno vodo. Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
34. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnem območju, za katere razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak dovoljen poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in erozije je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje in njegove materialne dobrine. Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za vode.
(4) Na poplavnih območjih izven stavbnih zemljišč se naj ohranja primarna raba, na njih pa so možni posegi, skladno z določbami podrobnejših PIP za posamezno PNRP določeno v OPN.
(5) Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, sprememba namembnosti, odstranitve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Ob izvedbi rekonstrukcij objektov je potrebno pretehtati možnost izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode skozi zidane odprtine (okna, vrata ipd.) in drugo infrastrukturo (kanalizacija, zračniki ipd.). Neposreden odtok padavinskih vod je treba preprečiti z lokalnim ponikanjem teh voda na parcelah, ali z drugimi ukrepi za zmanjšanje koničnega padavinskega odtoka (npr. namesto asfaltiranih dvorišč dvorišča tlakovana s travnimi ploščami, zadrževanje padavinskih voda za potrebe zalivanja ipd.). Za objekte, ki se nahajajo na poplavnih območjih se naj izvajajo ukrepi aktivne protipoplavne zaščite (npr. pripravljene naj bodo vreče s peskom in drugi pripomočki za hitro zaščito ogroženih objektov ipd.). Na poplavnih območjih kleti niso dovoljene.
(6) V občini so erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(7) V gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod. Pri gradnji kleti se v nižinskih naseljih upošteva višina talne vode. Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za vode.
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Na območjih z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi, območjih s povečano verjetnostjo plazenja tal ter na vseh ostalih območjih, kjer se zaradi naravnih dejavnikov pojavljajo bočni premiki ali plazljivost terena, je potrebno pridobiti vodno soglasje iz katerega izhaja tudi zahteva po izdelavi geološko geomehanskega poročila.
(9) Občina naj vzpostavi evidenco erozijskih žarišč, ki jo redno ažurira. Pristopi naj k sanaciji erozijskih žarišč.
(10) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.
(11) Pri urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(12) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(13) Pri projektiranju in gradnji objektov se upošteva predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.
35. člen 
(obrambne potrebe) 
Na območju občine ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7. Skupni in splošni PIP glede varovanja zdravja
36. člen
(varovanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja) 
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno ter vsaj za en bivalni prostor. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(3) V izogib povišanim koncentracijam radona se v skladu z nacionalnim radonskim programom zagotovi primerno zračenje prostorov.
(4) Občina mora prebivalcem občine zagotoviti možnosti za zdrav življenjski slog oziroma možnost gibanja z varovanjem obstoječih zelenih površin, zagotovitvijo novih zelenih površin, ureditvijo površin za šport in rekreacijo ter otroških igrišč vključno z dostopom pešcev in kolesarjev.
(5) Za ustrezno ravnanje z odpadki je treba v skladu z predpisi urediti zadostno število zbiralnic in zbirnih centov na prebivalca na območju občine.
37. člen 
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) 
(1) Naprave, objekte in dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Objekti oziroma naprave ne smejo prekomerno onesnaževati zunanjega zraka z emisijami v zrak. Upravljavci naprav oziroma stavb morajo izvajati prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak v skladu s predpisi.
(2) Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso).
(3) Za nove dejavnosti in širitve obstoječih dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, bioplinarne ipd.) se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki večjih virov neprijetnih vonjav od območij s stanovanji. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo motiti bivanja v stanovanjskih območjih.
38. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po PNRP.
(2) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS), in površine za turizem (BT) določa II. SVPH.
(3) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za površine podeželskega naselja (SK), mešane stanovanjske površine (SSm), območja centralnih dejavnosti (CD, CU), območja športnih centrov (BC), mešane površine za turizem (BTm), območja zelenih površin (ZD, ZS, ZP, ZK) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. SVPH.
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (IG in IK) določa IV. SVPH.
(5) Za območja prometnih površin (PC, PO), območja energetske infrastrukture (E) in območja okoljske infrastrukture (O), območja kmetijskih zemljišč (K1, K2) in območja gozdnih zemljišč (G) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. SVPH.
(6) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. SVPH.
(7) Za območja voda (V) se za vse površine razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. SVPH. Za površine vodne infrastrukture (VI) se določi IV. SVPH.
(8) Na območjih IV. SVPH je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.
(9) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno izoliranostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje zahtev predpisa o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri proti regionalni cesti izvesti polne ograje. Pri umeščanju novih območij namenske rabe prostora s povečano stopnjo varstva pred hrupom (SS, BT) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije, ki znašajo Ldvn 55 dBA in Lnoč 40 dBA.
(10) Pri umeščanju stavb z varovanimi prostori v bližino prometnic (regionalne in lokalne ceste) je treba najprej predvideti aktivne ukrepe (na viru hrupa) zaščite pred hrupom. V kolikor ti niso izvedljivi, se na stavbah z varovanimi prostori predvidijo pasivni ukrepi zaščite pred hrupom, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom v varovanih prostorih stavb. Med tovrstne ukrepe sodijo ustrezna orientacija stavb, ustrezna zvočna izoliranost stavb, primerna razmestitev prostorov v stavbah, primerna razporeditev dejavnosti v prostorih ipd. Zaradi izvedbe pasivnih ukrepov varstva pred hrupom oblikovanje objektov ne sme odstopati od arhitekturne tipike značilne za to območje.
(11) Načrtovaje stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju ni dopustna.
(12) Obratovanje vira hrupa, ki čezmerno obremenjuje okolje ni dopustno, dokler vir hrupa ni saniran. Pri tem imajo prednost aktivni ukrepi (na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi varstva pred hrupom na objektih z varovanimi prostori.
(13) Ustvarjanja novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki PNRP za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP), površine za turizem (BT) ter površine namenjene zdravju (C), kjer velja II. SVPH, z industrijsko-gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP, IG), kjer velja IV. SVPH, ni dopustno, saj takšna PNRP predstavljajo trajno konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi hrupa.
(14) Pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnega shoda in prireditve se izda na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja javnega shoda ali prireditve.
39. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih na območju občine. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 45,81 kWh. Porabo električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost, to je 44,5 kWh. V ta namen in v skladu z Lokalnim energetskim konceptom občine se naj izvede energetski pregled javne razsvetljave, s katerim se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije. Učinkovita raba električne energije za javno razsvetljavo se zagotovi z ukrepi, kot so zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko varčnimi svetili, vgradnja šibkejših (npr. 5 W LED) sijalk v manjših oziroma stranskih ulicah, vgradnja regulatorjev osvetljevanja, avtomatičen izklop svetilk ob določenih urah (npr. ob 22. uri v redkeje poseljenih območjih oziroma po 24. uri v drugih območjih), optimizacija razporeditve svetilk javne razsvetljave ipd.
(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
Okoljsko območje
Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure
Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota
2 lx
0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine)
naselje, ki ni mesto
5 lx
1 lx
mesto
10 lx
2 lx
(4) Vse okoljsko neustrezne svetilke javne razsvetljave se naj zamenja z okoljsko ustreznimi. Zamenjavo je treba prednostno izvesti na območjih poselitve, kjer se pretežno nahajajo objekti z varovanimi prostori.
40. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS). Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, se upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljevanju: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. V II. območju stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu (v nadaljevanju: II. območje).
(2) V obstoječih objektih z varovanimi prostori, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost v rabo II. območja varstva pred EMS, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih objektov z varovanimi prostori z I. območja varstva pred EMS. Obstoječim objektom v vplivnem pasu virov EMS ni dovoljeno spreminjati namembnosti. Obstoječim objektom v vplivnem pasu virov EMS je treba z meritvami dokazati, da niso prekomerno obremenjeni z EMS. V vplivnem pasu virov EMS je dopustno spreminjati namensko rabo prostora le na nepozidanih zemljiščih. Umeščanje virov EMS v obstoječa območja, kjer je predpisana I. stopnja varstva pred sevanjem, ni dopustno.
(3) V vplivno območje virov EMS ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori oziroma območij, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. Vplivna območja virov EMS segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za:
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: tip ipsilon 46 m na vsako stran osi, tip sod 42 m na vsako stran osi,
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 200 kV: tip jelka 24 m na vsako stran osi tip sod 18 m na vsako stran osi,
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi. tip sod 11 m na vsako stran osi,
– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m.
41. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba z zdravstveno neoporečno pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Pri vseh posegih v vodovarstvena območja vodnih virov se upošteva določila predpisov o varovanju vodnih virov. Hkrati je potrebno upoštevati določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(3) Odvajanje neprečiščenih odpadnih voda v vodotoke ali podtalnico ni dopustno. Omejiti je treba vnos hranilnih snovi v tla v skladu s predpisi. Evidentirati in sanirati je treba vsa nelegalna odlagališča odpadkov, pri čemer imajo prednost nelegalna odlagališča odpadkov na občutljivih območjih (vodovarstvena območja, v bližini vodotokov, na poplavnih območjih ipd.). Nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov izkopanega materiala v tla ni dopustno.
8. Spremljanje stanja okolja in drugi pogoji
42. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov ter pogoji za obstoječe objekte) 
a) Tehnični pogoji gradnje objektov 
(1) Pri gradnji in prenovi objektov ter naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja GJI, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine in obratno.
(5) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Ob novogradnjah se zagotovi dostop v notranjost parcele.
(6) Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela.
(7) Za vzdrževalna dela veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Za vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(8) Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Ohranijo se lahko obstoječi manjši nakloni streh, ko gre za nadaljevanje stavbnega niza.
(9) Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
b) Pogoji za obstoječe objekte 
(1) Kot obstoječi objekti se štejejo objekti, ki so bili zgrajeni pred sprejetjem predmetnega OPN.
(2) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in sprememba namembnosti objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom.
(3) Obstoječe dejavnosti, ki s tem OPN niso dovoljene v posamezni EUP in pEUP oziroma niso skladne z namembnostjo območja, se lahko rekonstruira, vzdržuje, se jim spremeni namembnost v skladu z predpisano namembnostjo območja ter odstrani. Kot obstoječe dejavnosti, se štejejo dejavnosti, ki imajo pridobljeno uporabno ali gradbeno dovoljenje do sprejetja predmetnega OPN. Rekonstrukcija je možna pod pogojem, da dejavnost ne povečuje negativnih vplivov na okolje.
43. člen 
(spremljanje stanja okolja) 
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oziroma njene pooblaščene službe, občina in investitorji v skladu s pristojnostjo spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz Okoljskega poročila pri izvajanju OPN za naslednje kazalce stanja okolja:
(2) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zmanjšanje hipnega odtoka z urbanih površin«:
– način zbiranja, odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda.
(3) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje in izboljšanje ekološkega stanja celinskih voda«:
– površina stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda,
– hidromorfološke značilnosti celinskih voda,
– kakovost kopalnih voda.
(4) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zagotavljanje nizke stopnje ogroženosti pred škodljivim delovanjem voda«:
– površina stavbnih zemljišč na poplavnih območjih,
– površina stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih,
– število in stanje evidentiranih zemeljskih plazov in drugih erozijskih pojavov.
(5) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje kmetijskih zemljišč«:
– površina kmetijskih zemljišč po dejanski rabi,
– površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju,
– površina kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami plana.
(6) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjanje gozdov«:
– površina gozdov po dejanski rabi,
– površine gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti gozdnih funkcij.
(7) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljske cilje s področja »ohranjanja narave«:
– preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) (Nacionalni program varstva okolja),
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (Zakon o varstvu okolja),
– preprečevanje uničenja naravnih vrednot in zmanjševanja biotske raznovrstnosti na EPO,
– preprečitev škodljivih vplivov na varstvene cilje, ki so opredeljeni za območja Natura 2000.
(8) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »prisotnost in dobro stanje enot kulturne dediščine«:
– število enot in ocena stopnje ogroženosti enot kulturne dediščine,
– površina stavbnih zemljišč na tipih kulturne dediščine.
(9) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »kvalitetna kulturna krajina«:
– površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju,
– površina kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami plana,
– površina stavbnih zemljišč na območju KP Goričko v občini.
(10) Spremljanje kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »zdravo in kakovostno bivalno okolje«:
– površine kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca,
– kakovosti in izdatnost vodnih virov,
– število prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega sistema po sprejemu OPN,
– površina vodovarstvenih območij z določeno PNRP,
– količina porabljene pitne vode,
– način zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ter število greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– število ekoloških kmetij in površine ekološko obdelanih tal,
– število nelegalnih odlagališč odpadkov,
– število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca občine,
– kakovost pitne vode,
– število dejavnosti, ki morajo izvajati prve meritve hrupa ali emisij v zrak,
– delež rabe obnovljivih virov energije,
– število prejetih pritožb zaradi neprijetnih vonjav,
– povprečni letni dnevni promet (PLDP),
– število in dolžina stikov konflikti območij,
– delež in površine z II., III. in IV. SVPH na območju poselitve,
– dolžina kolesarskih poti in število povezav naselij s kolesarskimi potmi,
– delež zelenih površin, površin za šport in rekreacijo,
– površine za šport in rekreacijo in otroških igrišč na prebivalca občine,
– delež ustreznih svetilk javne razsvetljave,
– letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju OPN vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini.
(11) Vir podatkov za spremljanje stanja kazalca okolja in pogostost spremljanja kazalca stanja okolja je v prilogi OPN, in sicer 8. poglavju Okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt Občine Cankova.
(12) Občina Cankova rezultate poročanja o izvedenih omilitvenih ukrepih ter spremljanja kazalcev stanja okolja zbere in predstavi javnosti vsaka 3 leta v obliki poročila. Poročilo se med drugim objavi na spletni strani Občine Cankova.
(13) Občina Cankova v roku največ 1 leta od potrditve tega akta vzpostavi transparenten, javnosti dostopen in učinkovit sistem sprejemanja pritožb prebivalcev občine zaradi vplivov iz okolja.
IV. KONČNE DOLOČBE 
44. člen
(prenehanje veljavnosti) 
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986–2000 in družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cankova (Uradni list RS, št. 93/99),
– Odlok o uskladitvi prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 93/99),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Cankova (Uradni list RS, št. 51/02),
– Odlok o uskladitvi prostorsko izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 51/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Cankova (Uradni list RS, št. 100/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 100/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Cankova (Uradni list RS, št. 24/04),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 24/04),
– Odlok o dopolnitvah prostorskih izvedbenih aktov za območje Občine Cankova (Uradni list RS, št. 93/05),
– Odlok o ureditvenem zazidalnem načrtu za naselje Cankova (Uradne objave, št. 5/88, 58/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenih aktov Občine Cankova (Uradni list RS, št. 75/12, 88/14).
45. člen 
(neskladja OPN) 
OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in kartografskega dela prostorskega načrta se uporablja tekstualni del.
46. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih posegov v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge.
47. člen 
(vpogled v OPN) 
OPN je shranjen in na vpogled na sedežu občine, področni upravni enoti in Ministrstvu za okolje in prostor.
48. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
49. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-15/2018
Cankova, dne 25. oktobra 2018
Župan 
Občine Cankova 
Drago Vogrinčič l.r.