Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2018 z dne 26. 10. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2018 z dne 26. 10. 2018

Kazalo

3380. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, stran 10453.

  
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS – stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10 in 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 32. redni seji dne 10. 10. 2018 sprejel
O D L O K 
o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
Javni zavod Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (v nadaljevanju: zavod) je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (Uradni list RS, št. 51/04).
Ustanoviteljica zavoda je Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna, matična številka: 5883512 (v nadaljevanju: ustanoviteljica).
Ustanoviteljske pravice izvršuje Občinski svet Občine Postojna.
Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru.
II. STATUSNE DOLOČBE 
1. Ime, sedež in pravni status
2. člen 
Ime zavoda je: Knjižnica Bena Zupančiča Postojna.
Sedež zavoda je: Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna.
Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja. Sprememba imena ali sedeža se mora vpisati v sodni register.
3. člen 
Zavod je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kot jih določata veljavna zakonodaja in ta odlok.
2. Pečat
4. člen 
Zavod ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in pečat s premerom 20 mm. Na obodu pečata je izpisano ime zavoda, v sredini pa je upodobljena knjiga.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi direktor zavoda.
III. POSLANSTVO KNJIŽNICE 
5. člen 
Zavod je splošna knjižnica, katere temeljno poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za prebivalce Občine Postojna in prebivalce Občine Pivka, s katero sklene zavod pogodbo o opravljanju knjižnične dejavnosti. V skladu s strokovnimi usmeritvami zavod organizira zbirko knjižničnega gradiva, virov informacij in storitev z namenom, da posameznikom in skupinam prebivalstva zagotavlja dostopnost, izposojo in uporabo knjižničnega gradiva ter informacijskih virov. Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, s katerimi prebivalcem Občine Postojna približuje knjige, kulturo, znanje in informacije, podpira njihovo vseživljenjsko učenje ter spodbuja njihovo ustvarjalnost.
Zavod uresničuje svoje poslanstvo tako, da:
– skrbi za ohranjanje in razvoj knjižnične mreže na način, da za prebivalce Občine Postojna in širšega območja zagotavlja čim boljšo dostopnost knjižničnega gradiva,
– omogoča prebivalcem Občine Postojna in njenim obiskovalcem prijazno, udobno in učinkovito uporabo raznolikega, aktualnega knjižničnega gradiva, informacij in storitev blizu njihovega bivališča ali delovnega mesta bodisi za sprostitev, druženje, pogovor, informiranje, učenje, raziskovanje, umetniško doživetje ali za ustvarjanje,
– opogumlja in usposablja posameznike in skupine za uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov za širjenje znanja, za delo in ustvarjalnost, za njihovo aktivno prisotnost v kulturi, demokratičnem življenju in gospodarski dejavnosti,
– širi znanje, informacije ter ustvarjalnost,
– spodbuja posameznike in skupine k vseživljenjskem učenju, vključevanju v formalne in neformalne oblike izobraževanja ter spodbuja dejavno in kakovostno preživljanje prostega časa,
– razvija bralno kulturo in različne oblike pismenosti,
– omogoča uporabo informacij in širi zavest o njihovi vrednosti, spodbuja njihovo kritično in odgovorno rabo ter poudarja branje kot temeljno aktivnost za uresničevanje osebnih in skupnih možnosti razvoja posameznika in družbe kot celote,
– s strokovnostjo, socialno občutljivostjo, spoštljivim in etičnim pristopom do vseh ciljnih skupin prebivalstva krepi zaupanje med uporabniki in knjižnico ter prispeva k večji socialni kohezivnosti prebivalcev Občine Postojna,
– skladno s potrebami uporabnikov in razvojem knjižničarske stroke razvija nove knjižnične zbirke in storitve.
6. člen 
Zavod izvaja knjižnično dejavnost, ki je javna služba in obsega:
– zbira, strokovno obdeluje, vzdržuje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu in storitvah,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiva javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– zagotavlja dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– izdeluje in vodi knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu,
– sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega gradiva in posredovanju informacij,
– razvija aktivnosti za pridobivanje članov in obiskovalcev,
– izvaja program informacijskega opismenjevanja,
– se povezuje v enoten slovenski knjižnični informacijski sistem,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja zanimanja za knjižnično gradivo in knjižnične storitve,
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– razvija bralno kulturo in pismenost pri različnih skupinah prebivalcev,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– zagotavlja dostopnost knjižničnega gradiva in storitev za posebne potrebe prebivalcev,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesrečah,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z dejavnostjo knjižnice,
– izloča knjižnično gradivo zaradi ohranjanja kakovosti in aktualnosti svojih zbirk,
– digitalizira knjižnično in drugo gradivo,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njeno dejavnostjo.
Poleg knjižnične dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja zavod tudi naslednje dejavnosti:
– zalaga, prevaja, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja dela zavoda,
– skladno z zakonom opravlja fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva,
– izvaja svetovalne, bibliografske, izobraževalne, informacijsko-tehnološke in organizacijske storitve s področja dela zavoda in sorodnih področij,
– oddaja prostore in opremo v kratkotrajni najem in uporabo,
– izvaja promocijske in oglaševalske storitve v zvezi s področjem dela zavoda.
Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če prihodek od te dejavnosti nameni opravljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
7. člen 
Dejavnosti zavoda se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:
91.011 Dejavnost knjižnic
18.120 Drugo tiskanje
18.130 Priprava za tisk in objavo
18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami
47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki
47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom
47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
58.110 Izdajanje knjig
58.130 Izdajanje časopisov
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
58.190 Drugo založništvo
59.140 Kinematografska dejavnost
59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del
82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
82.990 Druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje
85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.030 Umetniško ustvarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.030 Varstvo kulturne dediščine.
V. ORGANIZIRANOST IN ORGANI ZAVODA 
8. člen 
Zavod izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo na območju Občine Postojna in na območju Občine Pivka kot občine pogodbenice.
Zavod lahko opravlja knjižnično dejavnost ali posamezne vsebine knjižnične dejavnosti tudi za druge subjekte javnega ali zasebnega prava na podlagi posebnih pogodb, ki jih sklene s temi subjekti.
Zavod je enovita organizacija. Zavod ima poleg osrednje knjižnice v Postojni, Trg padlih borcev 5, v sestavi naslednje organizacijske enote:
– Krajevna knjižnica Prestranek, Ulica padlih borcev 14, Prestranek,
– Krajevna knjižnica Pivka, Prečna ulica 1, Pivka,
– Bibliobus, ki obiskuje kraje na območju obeh občin.
Posamezne organizacijske enote zavoda, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, nimajo pravne subjektivitete. Zanje opravlja pravne posle zavod, zastopa ter predstavlja pa jih direktor zavoda.
Podrobnejša notranja organiziranost zavoda se določi z internim aktom zavoda.
9. člen 
Zavod se lahko povezuje v zveze, ki so koordinativna telesa in predstavljajo ter zastopajo interese, ki so povezani z njegovim razvojem.
10. člen 
Organa zavoda sta:
– direktor,
– svet zavoda.
Svet zavoda opravlja tudi naloge strokovnega sveta.
Organi zavoda zagotavljajo poslovanje zavoda v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja zavoda.
VI. DIREKTOR 
11. člen 
Direktor opravlja funkcijo poslovnega direktorja in vodi strokovno delo zavoda.
Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov z javnimi sredstvi ravnati kot dober gospodar.
Mandat direktorja traja 5 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
12. člen 
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
13. člen 
Direktorja imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa.
Svet zavoda mora pred imenovanjem direktorja pridobiti soglasje ustanoviteljice, mnenje občine, ki je na zavod s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti in mnenje strokovnih delavcev zavoda.
Svet zavoda mora pridobiti soglasje in mnenja le za tistega kandidata ali kandidatko, ki izpolnjuje pogoje in ki ga svet zavoda sam predlaga za imenovanje.
Strokovni delavci zavoda o svojem mnenju glasujejo tajno in ga sprejmejo z večino glasov vseh strokovnih delavcev. Tajno glasovanje razpiše svet zavoda, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet zavoda.
Če ustanoviteljica ali občina, ki je na zavod s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti in strokovni delavci zavoda ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila zanj, se šteje, da je bilo soglasje podano oziroma da so bila mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasja in mnenj svet zavoda imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta zavoda.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi svet zavoda, ki jo podpiše predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Direktorja, ki je bil pred imenovanjem zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
14. člen 
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan, kdor ima:
– najmanj univerzitetno izobrazbo ali najmanj izobrazbo 2. bolonjske stopnje,
– opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,
– najmanj pet let delovnih izkušenj v knjižnični dejavnosti,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidat za direktorja mora prijavi priložiti program dela zavoda za mandatno obdobje.
15. člen 
Naloge direktorja:
– organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju sindikata zavoda,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju sindikata zavoda,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravlja letno poročilo, finančni načrt in druge akte zavoda,
– odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij,
– imenuje komisije in druga delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj in za izvedbo določenih nalog,
– določa obratovalni čas zavoda,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem odlokom.
K aktom iz druge do sedme alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.
Strateški načrt iz prvega odstavka tega člena je dokument srednjeročnega razvojnega načrtovanja, ki upošteva cilje in prioritete nacionalnega oziroma lokalnega programa za kulturo, program dela pa je njegov letni izvedbeni načrt, katerega sestavni del je finančni načrt.
16. člen 
Svet zavoda razreši direktorja pred iztekom mandata, če:
– sam zahteva razrešitev,
– nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– pri svojem delu ne ravna v skladu z veljavno zakonodajo in splošnimi akti zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Direktorja razreši svet zavoda z večino glasov vseh članov sveta.
Svet zavoda mora pred razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje ustanoviteljice, mnenje občine, ki je na zavod s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti, in mnenje strokovnih delavcev zavoda ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi v roku 15 dni.
Če ustanoviteljica in občina, ki je na zavod s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti ter strokovni delavci zavoda ne dajo soglasja oziroma mnenja v 60 dneh od prejema zaprosila zanj, se šteje, da je bilo soglasje podano oziroma da so bila mnenja pozitivna.
17. člen 
Svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja, če:
– direktorju predčasno preneha mandat,
– če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan za direktorja.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko svet zavoda imenuje izmed strokovnih delavcev zavoda ali izmed prijavljenih kandidatov za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
VII. SVET ZAVODA 
18. člen 
Zavod upravlja svet zavoda.
Svet zavoda sestavlja šest članov, in sicer:
– dva predstavnika ustanoviteljice,
– dva predstavnika delavcev zavoda, od tega mora biti vsaj eden strokovni delavec zavoda,
– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnika ustanoviteljice v svet zavoda imenuje občinski svet občine ustanoviteljice v skladu s svojim statutom in poslovnikom.
Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih in tajnih volitvah, ki jih razpiše svet zavoda 60 dni pred iztekom mandatne dobe. S sklepom o razpisu volitev se določi dan volitev in tričlanska volilna komisija. Pravico predlagati kandidate za člane sveta in pravico voliti imajo vsi zaposleni. Za člana sveta lahko kandidira vsak delavec, razen direktorja. Voli se osebno z glasovnicami tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev zavoda. Po končanih volitvah volilna komisija pregleda in prešteje glasovnice ter objavi rezultate. Izvoljena sta kandidata, ki sta dobila večino glasov delavcev, ki so volili. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, se predstavnika delavcev določi na podlagi žreba.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na predlog direktorja zavoda ustanoviteljica izmed aktivnih članov zavoda. Direktor je dolžan pisno obvestiti ustanoviteljico o poteku mandata članov sveta zavoda najmanj 90 dni pred iztekom njihovega mandata.
Predsednika sveta in njegovega namestnika člani sveta izvolijo izmed sebe, pri čemer predsednik sveta in njegov namestnik ne moreta biti predlagana iz iste skupine predstavnikov v svetu zavoda.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta. Člani sveta so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Prvo sejo sveta zavoda v novi sestavi skliče direktor zavoda v roku 20 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta zavoda, vendar ne pred iztekom mandata dosedanjega sveta zavoda. Prvo sejo sveta zavoda vodi do izvolitve predsednika in njegovega namestnika direktor zavoda. Svet zavoda se konstituira na svoji prvi seji z izvolitvijo predsednika sveta in njegovega namestnika. Od tega dneva začne teči mandat članov sveta zavoda.
Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta. Seje sveta sklicuje predsednik sveta na lastno pobudo, na pobudo ali zahtevo dveh članov sveta ali na pobudo oziroma zahtevo direktorja.
Svet zavoda je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen v primerih, ko je z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
Član sveta se mora v šestih mesecih od nastopa mandata udeležiti programa usposabljanja, katerega vsebino, obseg in način izvedbe določi minister. Usposabljanje izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo. Če je oseba kasneje ponovno imenovana za člana sveta istega ali drugega javnega zavoda, se šteje, da ima usposabljanje opravljeno. Člana sveta, ki se programa usposabljanja v skladu s tem členom ne udeleži, se razreši oziroma odpokliče.
Podrobnejši način svojega delovanja in poslovanja lahko svet zavoda določi s poslovnikom o delu.
19. člen 
Svet zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– ocenjuje delo direktorja,
– razpiše glasovanje v skladu z določili tega odloka,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sprejema statut,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,
– predlaga ustanoviteljici spremembo ali razširitev dejavnosti,
– imenuje vršilca dolžnosti direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom.
V funkciji strokovnega sveta ima svet zavoda zlasti naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegove ustanoviteljice,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
20. člen 
Član sveta zavoda je razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan oziroma izvoljen, če:
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu ali izgubi pravico biti voljen oziroma imenovan v svet zavoda,
– umre,
– odstopi,
– je odpoklican ali razrešen,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, sprejetimi akti zavoda in navodili tistih, ki jih v svetu zastopa,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu.
Predstavniku delavcev preneha mandat z dnem prenehanja delovnega razmerja v zavodu. Članu sveta zavoda, ki je imenovan na funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v svetu zavoda, preneha mandat z dnem imenovanja na to funkcijo.
Člana sveta zavoda razreši po istem postopku tisti, ki je člana imenoval ali izvolil.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandatne dobe imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
VIII. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 
21. člen 
Premoženje, s katerim upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, je last ustanoviteljice.
Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje ustanoviteljice s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici.
Zavod samostojno upravlja s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje, uporablja pa ga na način, kot to določa zakon in ta odlok. Podrobnejše medsebojne pravice in obveznosti glede upravljanja se določijo s pogodbo med ustanoviteljico in zavodom.
22. člen 
Sredstva za delo zavoda so, poleg premoženja ustanoviteljice, še sredstva, ki jih zavod pridobi:
– iz proračuna ustanoviteljice,
– iz proračuna občine pogodbenice, za katere zavod opravlja knjižnično dejavnost,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– s plačili uporabnikov za storitve javne službe,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, prispevki pokroviteljev, darili in iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Zavodu se zagotavljajo sredstva iz proračuna ustanoviteljice na osnovi programa dela in finančnega načrta, h katerima ustanoviteljica poda soglasje.
Zavod pripravi predlog finančnega načrta ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun ter ga posreduje ustanoviteljici in občini pogodbenici.
Zavod lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje storitev javne službe.
23. člen 
Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki pokrivajo stroške za plače, materialne stroške za delo, za nakup knjižničnega gradiva, stroške bibliobusa ter za nakup in vzdrževanje prostorov in opreme, zagotavljata občina ustanoviteljica ter pogodbena občina.
Letno pogodbo o financiranju skleneta ustanoviteljica in zavod na osnovi programa dela in finančnega načrta, ob upoštevanju zakonskih pogojev in standardov za izvajanje javne službe knjižnic.
Letno pogodbo o financiranju skleneta občina pogodbenica in zavod na osnovi programa dela in finančnega načrta, ob upoštevanju zakonskih pogojev in standardov za izvajanje javne službe knjižnic.
24. člen 
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže pri opravljanju knjižnične dejavnosti, sme zavod uporabiti izključno za opravljanje in razvoj te dejavnosti.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže pri opravljanju drugih dejavnosti, odloča na predlog direktorja svet zavoda v soglasju z ustanoviteljico.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanoviteljica na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.
IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOST ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 
25. člen 
Knjižnica je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svojih dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Zavod ne more sklepati kreditnih poslov brez soglasja ustanoviteljice.
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljice.
26. člen 
Zavod upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju ustanoviteljice.
Zavod lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanoviteljice v najem, nameni izključno za opravljanje in razvoj knjižnične dejavnosti ter za investicije.
Zavod ne sme sklepati razpolagalnih pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanoviteljice in poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje.
27. člen 
Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki so v proračunu ustanoviteljice predvidena za opravljanje javne službe zavoda v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
28. člen 
Zavod je dolžan ustanoviteljici in občini, ki je na zavod s pogodbo prenesla opravljanje dejavnosti:
– poročati o svojem poslovanju oziroma predložiti letno poročilo,
– predložiti program dela, finančni načrt in program razvoja zavoda,
– posredovati v vednost vabila z gradivi za seje sveta zavoda,
– zagotavljati statistične in druge podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti zavoda, ter druge podatke v skladu z zakonom.
29. člen 
Ustanoviteljica ima v razmerju do zavoda naslednje pravice:
– ugotavlja skladnost strateškega načrta in letnega programa dela javnega zavoda z razvojnimi programi občine,
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi javni zavod, z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnem načrtu,
– daje soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda,
– imenuje predstavnika ustanovitelja v svet zavoda,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
X. SPLOŠNI AKTI 
30. člen 
Zavod ima lahko statut in druge splošne akte.
Statut sprejme svet zavoda z večino glasov vseh članov sveta v soglasju z ustanoviteljico.
S statutom se podrobneje uredi poslovanje zavoda, zlasti organizacijo zavoda, organe upravljanja in njihove pristojnosti, način odločanja in druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom.
Druge splošne akte sprejema direktor zavoda, če ni drugače določeno s predpisi ali tem odlokom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
Direktor zavoda, imenovan pred uveljavitvijo tega odloka, opravlja funkcijo direktorja do izteka mandata.
Člani sveta zavoda, imenovani pred uveljavitvijo tega odloka, opravljajo funkcijo člana do izteka mandata.
32. člen 
Zavod mora uskladiti splošne akte zavoda s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
33. člen 
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Bena Zupančiča Postojna (Uradni list RS, št. 51/04).
Vsa dejanja, ki so potrebna za vpis v sodni register in začetek dela zavoda po tem odloku, opravi direktor.
34. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 007-14/2018
Postojna, dne 10. oktobra 2018
Župan 
Občine Postojna 
Igor Marentič l.r.