Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2018 z dne 12. 10. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2018 z dne 12. 10. 2018

Kazalo

3204. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tišlerjev pruh, stran 10003.

  
Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14 – Odl. US) ter 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16) na 26. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tišlerjev pruh 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16) Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tišlerjev pruh, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 138-2016, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12).
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Rečica ob Savinji''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Ureditvena situacija – načrt eksploatacije''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Ureditvena situacija – načrt sanacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom (Geo-storitve, Primož Hren s.p., št. GEO-S 262-2015)
– Rudarski projekt za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita s sanacijo na območju kamnoloma Poljane II, Občina Rečica ob Savinji (Železnikar control, d.o.o., št. proj. 1-1/2016-VŽ, januar 2016, odprava pomote tehničnega značaja z dne 14. 12. 2017)
– Rudarski projekt za izvajanje del: Opustitev izkoriščanja v kamnolomu Poljane (RG-ING, d.o.o., št. proj. RP-19/11-02 ZZČ, november 2002)
– geološko-geomehansko poročilo (Blan d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, št. elaborata GM-45/2018, februar 2018)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja približno 2 km severozahodno od naselja Rečica ob Savinji, v vznožju Mozirske planine. V okolici kamnoloma so gozdne in kmetijske površine s posameznimi stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki so oddaljeni 100 m in več.
Območje OPPN obsega stavbna zemljišča, ki so v Občinskem prostorskem redu Občine Rečica ob Savinji označena z oznako PO19 ter PO20 in za katera je skladno s tem aktom predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele v k.o. Poljane: v celoti 276, 277, 279/2, 279/3, 816/5, 816/9 ter delno 258/22, 275, 279/1, 816/2, 816/4, 816/8.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega cca 4,6 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Znotraj območja OPPN se načrtuje postopno zapiranje kamnoloma in pridobivanje mineralnih surovin v sklopu zapiranja. V sklopu sanacije in postopnega zapiranja se predvideva širitev kamnoloma ter gradnja stavb za te parcele. Po končani eksploataciji, ki se lahko vrši največ do leta 2032, se načrtuje zapiranje kamnoloma in njegova sanacija s katero se opredeli končna raba prostora in obvezna krajinska ureditev območja.
(2) Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja (v nadaljevanju: EU). Posamezne enote urejanja zajemajo več parcel. Znotraj EU/1 je načrtovano nadaljnje pridobivanje mineralnih surovin, za katerega je že pridobljena rudarska pravica za izkoriščanje s sklenjeno koncesijsko pogodbo št. 354-14-155/01. To območje je veliko cca 2,56 ha. Na območju EU/2 je predvidena širitev kamnoloma, za kar bo skladno s pogoji tega OPPN potrebno šele pridobiti rudarsko pravico. To območje je veliko cca 0,88 ha. Znotraj območja EU/3 se nahajajo že obstoječe stavbe za potrebe delovanja kamnoloma, možna bo njihova nadgradnja. Območje je veliko 0,55 ha. Območje EU/4 pa zajema površine cestne infrastrukture, ki je tudi že izvedena in se delno sanira. To območje je veliko 0,45 ha.
(3) Na območju EU/2, kjer je previdena širitev kamnoloma znašajo skupne zaloge tehničnega kamna cca 141.376 m³. Odkopne zaloge ob upoštevanju cca 5 % izgub znašajo cca 134.307 m³. Maksimalni letni odkop znaša 10.000 m³, v sklopu zapiranja kamnoloma pa se lahko ob maksimalnem letnem odkopu skupaj izkoristi največ 140.000 m³ tehničnega kamna.
(4) Znotraj območja OPPN so poleg tega predvideni ustrezne rešitve prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture.
(5) Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah.
(6) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Obravnavano območje se nahaja približno 2 km severozahodno od naselja Rečica ob Savinji, v vznožju Mozirske planine. Najbližje stavbe so od območja OPPN oddaljene najmanj 100 metrov. Širitev kamnoloma je načrtovana proti zahodu, od skrajnega roba širitve so stavbe oddaljene več kot 200 m. Celotno območje širitve je obdano z gozdovi, ki se ohranijo in nudijo tako vizualno, hrupno in prašno oviro. Širitev je načrtovana zaradi zapiranja že obstoječega dela kamnoloma, kar bo omogočilo podaljšano eksploatacijo mineralnih surovin. S širitvijo se ne povečujejo količine dnevnega odkopa, kar pomeni, da s tem ne bodo nastale povečane dnevne obremenitve.
(2) Prometno je območje navezano na obstoječo lokalno cesto, izgrajeni so tudi že obstoječi cestni priključki, za katere pa je potrebna zgolj rekonstrukcija. Skozi območje kamnoloma se v sklopu sanacije delno prestavi gozdna cesta, ki vodi proti vzhodu do dveh kmetij.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih objektov, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba):
EU/1 in EU/2:
– objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (šifra 23010 v prilogi Uredbe), kot so rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin.
EU/3:
– druge poslovne stavbe (šifra 12203 v prilogi Uredbe), med drugim pisarne, skladiščni, servisni prostori in delavnice, ki se vežejo na dejavnost,
– industrijske stavbe (šifra 12510 v prilogi Uredbe), in sicer delavnice, ki se vežejo na dejavnost,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (šifra 21120 v prilogi Uredbe), kot so parkirišča za lastna vozila.
EU/4:
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (šifra 21120 v prilogi Uredbe).
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Enote urejanja
Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja. Znotraj vsake od enot urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezna enota urejanja obsega eno ali več parcel.
Znotraj enote EU/1 in EU/2 je dovoljena postavitev objektov za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, kot so rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin. Znotraj enote EU/3 je dovoljena gradnja poslovnih in industrijskih stavb ter lokalnih cest, po zaključku sanacije kamnoloma pa je možna sprememba namembnosti teh stavb v druge namene, in sicer kot so stanovanjski, turistični ali poslovni. Znotraj enote EU/4 je dovoljena gradnja lokalnih cest.
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(3) Eksploatacija EU/1 in EU/2
Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka. Vse stavbe so lahko nameščene oziroma zgrajene zgolj začasno, v okviru sanacije in zapiranja kamnoloma se morajo v celoti odstraniti. Na celotnem območju je dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin – tehničnega kamna (Dolomita). Pridobivanje mora potekati v etažah določenih višin in širin, skladno z grafičnim načrtom 4: ''Zazidalna situacija – načrt eksploatacije''.
EU/1
Na območju EU/1 je dovoljeno nadaljevanje pridobivanja mineralnih surovin v skladu z že pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje s sklenjeno koncesijsko pogodbo št. 354-14-155/01. Na severnem delu območja nad prestavljeno cesto skozi kamnolom je izkoriščanje mineralnih surovin pretežno že zaključeno. Po prestavitvi ceste se na južnem delu območja nahaja še večje območje, na katerem je dovoljena nadaljnja eksploatacija.
EU/2
Na območju EU/2 je dopustna vzpostavitev novega pridobivalnega prostora, na katerem se nadaljuje izkoriščanje mineralnih surovin. Skladno z določbami Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – ZRud-1-UPB3) je na območju površin nadzemnega pridobivalnega prostora možno izkoriščati mineralne surovine po pridobljeni rudarski pravici za izkoriščanje, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje. Med pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta je tudi zahteva, da je predviden pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo. Tehnični kamen – dolomit se bo pridobival v etažah določenih višin in širin z uporabo sodobnih tehničnih metod in sredstev in opreme za drobljenje kamnine, prerivanje, nakladanje in odvoz ter ob upoštevanju tehničnih in varstvenih normativov za varstvo zdravja ljudi in živali, varstvo okolja in objektov v okolici. V sklopu izkoriščanja in širitve kamnoloma, se bo formiralo šest etaž na kotah:
– vrh
– etaža E 485
– etaža E 470
– etaža E 455
– etaža E 434 / plato.
Etaže so označene z oznako E in številko, ki predstavlja približno koto etažne ravnine. Predvidena je višina etaž do 21 metrov, kar zagotavlja zadostno varnost pred večjimi odkruški. Delovni naklon etažnih brežin je od 65° do 70° z zaključnim naklonom ~ 65°. Izkoriščanje poteka od zgoraj navzdol začenši z etažo E 485 na vrhu zgornjega kamnoloma. Pridobivanju na etaži E 485 sledi pridobivanje na nižji etaži E 470 nato E 455, E in osnovni plato E 434. V začetni fazi so možna odstopanja od tega pravila zaradi omejenega prostora in zaradi formiranja etaž ter prilagajanju obstoječem stanju. Pridobivanje dolomita se v kamnolomu pretežno izvaja z mehanskim delom z buldožerjem, hidravličnim bagrom ali s posebnim rezkarjem, delno pa tudi z vrtanjem in miniranjem. Nakladanje in odvoz materiala v predelavo je naslednja stopnja. Izvaja se strojno z nakladalniki in bagri ter kamioni. Odvoz je po notranjih transportnih poteh. Predelava materiala se sestoji iz drobljenja in sejanja na frakcije potrebne za vse vrste vezanih in nevezanih nasipov, tamponov, ustrojev cest in podlag, betonov in za gradbene materiale in drugo. Drobljenje in sejanje se bo izvajalo v mobilnih postrojenjih.
Tehnološki postopek pridobivanja se sestoji iz naslednjih del:
– pripravljalna dela: odpiranje kamnoloma, priprava dostopnih poti in transportnih poti za odvoz materiala, označitev ter zavarovanje predvidenega pridobivalnega prostora, odstranjevanje zgornjega humusnega dela ter deponiranje na začasnih deponijah znotraj pridobivalnega prostora,
– pridobivanje materiala nad koto +434 m in do kote +495,
– izkopavanje, premetavanje, nakladanje in odvoz,
– pridobivanje materiala od kote +495 m do kote +434,
– izkopavanje, premetavanje, nakladanje in odvoz,
– tehnična sanacija izkoriščenih delov kamnoloma.
Bilančne zaloge tehničnega kamna dolomita kategorije A v predvidenem pridobivalnem prostoru znašajo cca 141.376 m³. Odkopne zaloge tehničnega kamna dolomita kategorije A znašajo 134.307 m³. Maksimalni letni odkop znaša 10.000 m³. Izkoriščanje se zaključi najkasneje do konca leta 2032. Če v tem času, iz tehničnih ali drugih razlogov, ni mogoče zaključiti z izkoriščanjem, se območje izkoriščanja ustrezno zmanjša. Tehnične podrobnosti pridobivanja materiala iz kamnoloma se prikažejo v rudarskem projektu za izvedbo del, v katerem se upoštevajo tehnični in varstveni normativi, normativi za varstvo okolja ter določila tega OPPN.
Pred pričetkom eksploatacije se lahko pričnejo pripravljalna dela, ki zajemajo posek gozda, čiščenje podrasti, izdelavo dostopnih poti, odstranjevanje humusa in jalovine ter pripravo in ureditev terena na način, ki bo omogočal začetek izkoriščanja in predelave mineralne surovine znotraj. Pripravljalna dela znotraj enote EU/2 se lahko začnejo največ 2 leti pred začetkom izkoriščanja v enoti EU/2.
Obratovalni čas je le v dnevnem času od 7h do 14h (vrtanje, mletje, pikiranje), oziroma do 16h (zimski čas) ali do 17h (poletni čas) za nakladanje in odvoz. Lastnik kamnoloma vodi evidenco pritožb podanih med obratovanjem kamnoloma.
(4) Sanacija EU/1 in EU/2
Sanacija območja EU/1 se zaključi najkasneje 1 leto po zaključeni eksploataciji, v EU/2 pa do konca leta 2032. Sanacija kamnoloma se izvaja sproti in sicer z ureditvijo naklonov končnih brežin, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin tako, da se čim manj moteče vklopijo v prvotno okolje. Vse ravne površine in površine z manjšim naklonom se mora obvezno prekriti s plastjo zemlje in humusa, nato je obvezna zatravitev ali zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja.
Sanacija je razdeljena v tri dele, in sicer:
– stabilnost brežin,
– varnost za ljudi in živali in
– rekultivacija ali biološka obnova površin.
Kot prvi ukrep je stabilnost brežine, ki je zagotovljena s pravilnim in natančnim izvajanjem del zlasti ob brežinah. Naklon je stabilnostno preverjen in daje zadostno varnost (varnostni faktor > 1,3; kjer faktor varnosti ni zagotovljen se le-ta zagotovi z ustreznimi dodatnimi ukrepi za dosego ustreznih faktorjev varnosti). Ravna površina se izravna z zemljo in humusom. Po končanem izkoriščanju se gornje površine sproti poravnajo in dokončno sanirajo z odkrivko ter zasadijo z drevjem in grmičevjem. Brežine se sanirajo z odkrivko. Sanacija brežin mora potekati od zgoraj navzdol po celem obodu kamnoloma. Sanacija platoja pa se izvede po končanem izkoriščanju. Sprotno sanacijo lahko načelno razdelimo na dva dela, in sicer je prvo tehnična sanacija ali oblikovanje in fizična stabilnost brežin in drugo biološka sanacija.
Oblikovanje končne brežine se izvrši tako, da je naklon brežine okoli 65° ali manj. Širina končne etažne ravnine je okoli 8 m in ne manj kot 5 m. Končni naklon sanirane brežine je tako manj kot 50°, kar daje kamnolomu kot celoti zadostno stabilnost. Polica se izdela tako, da se eksploatacija zgornje etaže E 485 konča na projektiranem robu, eksploatacija nižje etaže E 470 pa se konča najmanj 5 m pred spodnjim robom brežine etaže E 470. Isto se ponovi pri etaži E 455, ki se zaključi najmanj 5 m pred robom brežine etaže E 434.
Tej fazi sledi biološka sanacija, ki se sestoji iz priprave tal za ozelenitev in zasaditev avtohtonih grmovnic in dreves. Obvezna je pogozditev površine etažnih ravnin, medtem ko se prostor osnovne etaže lahko le zatravi ter usposobi za eventualno drugo dejavnost. Biološko sanacijo razdelimo na sanacijo brežin in sanacijo zaključene osnovne etaže. Predvidena je sanacija z zatravitvijo in zasaditvijo etažnih ravnin – teras. Terase je potrebno izdatno prekriti s humusom in intenzivno posaditi z drevesnimi in grmovnimi vrstami. Drevesa je potrebno saditi na boljša tla proti pazduhi terase, grmovnica pa bolj proti robu terase, kjer so razmere slabše in od koder bodo lažje semenile oziroma osvajale neporaščene brežine. v pazduhi pod brežino in na robu nad njo, pa je potrebno saditi še plezalke, ki bi delno prerasle brežino in jo tako zakrile.
Po opustitvi izkoriščanja oziroma sanaciji okolja in odpravi posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, tako, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Sanacija se zaključi do konca leta 2032.
(5) EU/3
Dovoljena je gradnja stavb v skladu s 6. členom tega odloka. Tlorisna velikost posameznih stavb ni posebej določena, ne sme pa presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,8. Do navedenega faktorja zazidanosti parcele je dovoljena gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev so dopustne tudi dozidave. Stavbe so lahko etažnosti največ K+P+1+M. Streha je lahko ravna, enokapna v razponu med 5° in 25° ali dvokapnica in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice stavbe z naklonom strešin med 25° in 45°. Tri in več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe niso dovoljene. Pri oblikovanju fasad so dopustni različni zemeljski odtenki, bele, odtenki sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic, ki se vgradijo v fasadne in strešne obloge stavb. Poslikave fasad niso dopustne. Po zaključku sanacije kamnoloma znotraj obeh enot EU/1 in EU/2 je možna sprememba namembnosti teh stavb v druge namene kot so stanovanjski, turistični ali poslovni.
(5) Zunanja ureditev
EU/1, EU/2
V času eksploatacije mora biti območje ustrezno urejeno ter varovano. Med sanacijo pa je potrebno vzpostaviti renaturalizacijo območja skladno s četrto točko 7. člena tega odloka.
EU/3
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi.
(6) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 2,2 m okoli, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Znotraj enote EU/3 je dovoljena gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov predpisuje Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(7) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Ceste
Dostop do predvidenih ureditev je že omogočen preko obstoječih lokalnih cest, ki so umeščene v svojo enoto urejanja EU/4. Te ceste napajajo tudi okoliške stavbe. Načrtovana je tudi delna prestavitev ceste skozi obstoječ kamnolom, ki jo je potrebno ustrezno sanirati ter zavarovati njene brežine pred morebitnim krušenjem materiala. Za to cesto skozi kamnolom se predvidi ustrezen režim prometa, ki bo zagotavljal varno uporabo ceste občanom, ki jo vsakodnevno koristijo. Promet s stroji za potrebe kamnoloma preko ali po tej cesti je dovoljen samo ob zagotavljanju ročnega usmerjanja prometa v tem času. Prometna povezava med EU/1 in EU/2, ki prečka cesto skozi kamnolom samo na enem mestu, mora biti opremljena z zapornicami. Zapornice so ves čas zaprte razen v času prometa med EU/1 in EU/2 so zapornice odprte, prečkanje strojev kamnoloma se nadzoruje z vsaj enim človekom, ki ročno usmerja promet.
Nad cesto, kjer je del kamnoloma, kjer se ne izkorišča več, je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da se zagotovi varna uporaba te ceste. Na skrajnem vzhodnem delu ceste skozi kamnolom mora lastnik kamnoloma izvesti sanacijo prestrme brežine tako, da bo cesta varno prehodna. Ceste morajo biti širine najmanj 4,0 metre. Znotraj enot EU/1 in EU/2 so dopustne tudi gradnje vlak ter ostalih potrebnih cest za potrebe pridobivanja mineralnih surovin.
(2) Mirujoči promet
Za potrebe dejavnosti je za vsako stavbo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Vsa parkirna mesta se morajo zagotoviti znotraj parcele namenjene gradnji.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) V območju EU/1, EU/2 in EU/4 ni obstoječih elektro energetskih vodov in naprav Elektra Celje d.d.. V območju EU/3 se nahaja obstoječi nadzemni elektro energetski vod, ki služi za napajanje obstoječega objekta. V primeru kakršnihkoli posegov v tem območju je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1.5 metra od osi.
(2) Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na električno omrežje oziroma povečanja priključnih moči. Za napajanje tehnologije v kamnolomu se bo uporabljal agregat.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na telekomunikacijsko infrastrukturo.
11. člen 
(meteorna in fekalna kanalizacija) 
(1) Ob južnem robu obravnavanega OPPN poteka potok Lučnik. Pod občinsko cesto do potoka Lučnik potekajo trije neimenovani levi pritoki potka Lučnik. Celotno območje se preko levih pritokov odvodnjava v potok Lučnik saj celotno območje OPPN gravitira proti potoku Lučnik. Pod občinsko cesto potekajo obstoječi prepusti iz AB DN500. Obstoječ del kamnoloma ima urejeno odvodnjavanje tako, da se padavinske vode zbirajo na najnižjem delu kjer je usedalnik, ki hkrati služni kot ponikovalni jarek, viški vode pa odtekajo preko prepusta pod občinsko cesto v neimenovani levi pritok potoka Lučnik.
(2) Za namen odvodnjavanja je bilo izdelano geološko-geomehansko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje Blan d.o.o., Špeglova ulica 47, 3320 Velenje, št. elaborata GM-45/2018, februar 2018.
(3) Odvod padavinskih vod je predviden tako, da se nadgradi obstoječi sitem odvajanja padavinskih vod, in sicer se na območju kamnoloma izvedeta dva ponikovalna jarka, ki hkrati služita kot usedalnika.
(4) Na območju OPPN ni zgrajena niti ni predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja, zato se za odvod fekalnih vod iz objektov uredijo male komunalne čistilne naprave.
12. člen 
(vodovod) 
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na javno vodovodno omrežje oziroma povečanje odjema. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz lastnih virov pitne vode.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
13. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
14. člen 
(varstvo voda) 
(1) Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega zemljišča, ki segajo 5 m od meje vodnega zemljišča na vodah 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1. Na območju OPPN so vodotok 2. reda Lučnik in trije neimenovani levi pritoki Ličnika. V grafičnem delu je prikazan potok Lučnik in trije njegovi neimenovani levi pritoki. Vsi vodotoki so bili za namen OPPN geodetsko posneti. V grafičnem delu je prikazan tudi 5 m priobalni pas vodotoka. Predvideni posegi niso predvideni na območju vodotokov ali njihovih priobalnih pasovih.
(2) Skladno z 38. in 39. členom Zakona o vodah ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
(3) Na skrajnem severnem delu izven ureditvenega območja in izven območja OPPN se nahaja varstveni pas virov pitne vode ''Župnekovo žrelo'' in ''Žegnani studenec'', ki se ureja z Odlokom o varstvenih pasovih vodnega vira ''Župnekovo žrelo'' in ''Žegnani studenec'' (Uradni list SRS, št. 13/87). Posegi v varstveni pas niso predvideni.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
15. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne nočne / mejne dnevne vrednosti kazalcev hrupa:
– IV. območje varstva pred hrupom na območju, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko moteč zaradi povzročanja hrupa: območje proizvodnih dejavnosti in območje mineralnih surovin (65/75 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Upravljavec naprave mora zagotoviti izvajanje prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa hrupa v stanju njene največje zmogljivosti obratovanja. Lastnik vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prva in občasne meritve ravni hrupa. Upoštevati se morajo naslednji omejitveni ukrepi za varstvo pred hrupom:
– vsi stroji in vozila morajo biti tehnično ustrezni,
– ob miniranju je potrebno:
– pred pričetkom detonacij o tem pisno ali ustno obvestiti prebivalce bližnjih stanovanjskih objektov, 
– detonacije naj se izvajajo ob primernem dnevnem času, 
– izvedba občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih,
– izvedba morebitnih potrebnih zaščitnih ukrepov.
Nosilec izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas izvajanja plana, uspešnost spremljata rudarski inšpektor in investitor
16. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. Za preprečevanje prašenja na dovoznih cestah se le-te uredijo protiprašno. Začasne dovozne poti v kamnolomu se po potrebi vlažijo.
17. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) V enotah EU/1 in EU/2 je prepovedano odlaganje smeti, komunalnih odpadkov in kakršnih koli drugih snovi, ki bi utegnile onesnažiti podtalnico. Pri eventualnem razstreljevanju ostane kot odpadek le kartonska embalaža. Po določilih Pravilnika o razstreljevanju se to embalažo mora uničiti. Kartonsko embalažo razstreliva ni dovoljeno oddati zbiralcu odpadkov. Za nevarne odpadke iz skupine 15 je potrebno namestiti dva zabojnika, in sicer:
– zabojnik za čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitna sredstva onesnažena z nevarnimi snovmi, klasifikacijska šifra odpadka 15 02 02,
– zabojnik za zaoljeno embalažo, ki vsebuje nevarne snovi, klasifikacijska šifra odpadka 15 01 10.
Vse nevarne odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov.
18. člen 
(varstvo tal) 
Na začetku eksploatacije bo potrebno odstraniti humus in površinsko jalovino na celotni površini predvidenega pridobivalnega prostora. Humusni in prepereli material je relativno majhne debeline povprečno 0,50 m. Debelina prekritja dolomita s plastjo humusa in preperine je bila ugotovljena ob geološki prospekciji. V skupni količini predstavlja relativno majhne količine. Na cit. površini znaša količina humusa in preperine (1,0 ha x 0,5 m) okoli 5.000 m³ v celotnem predvidenem pridobivalnem prostoru kamnoloma. Humus je potrebno odstraniti preko robova odkopa in ga deponirati na prostoru predvidenem za deponije. Deponirani material bo uporabljen za sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih delov nahajališča. Z humusom je potrebno ravnati skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost in sicer v kupih, ki naj ne presegajo višine 3–4 m z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno zatravitvijo površine s travnimi mešanicami in deteljo. Odstranjevanje humusne odkrivke se bo opravljalo z težko gradbeno mehanizacijo – bagrom. Deponija humusa je začasna. Humus se bo deponiral na obstoječem pridobivalnem prostoru in se bo uporabil za sprotno sanacijo ob sedanjem izkoriščanju mineralne surovine. Za začasno deponijo je možno uporabiti lokacijo v kamnolomu.
19. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne dediščine.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
20. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
21. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
22. člen 
(požarna varnost) 
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13 in 49/13). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13).
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
23. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE
Kamniško-Savinjske Alpe
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
2
VOD_SKUP1
Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko do visoko izdatni vodonosniki
VDOON_1
Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma dobro skraseli
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
>400
LITO_OPIS1
Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit / Mezozoik
VOD_SKUP2
Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko do srednje izdatni
VDOON_2
Vodonosniki v produ, grušču in morenah
HIDRODIN2
Odprt
SRED_DEB2
20
LITO_OPIS2
Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar
24. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) 
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
25. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen 
(parcelacija) 
(1) Vsaka enota urejanja lahko zajema eno ali več parcel namenjenih gradnji. Za enoto EU/2 se določi samostojna in enovita parcela, namenjena gradnji. Za enoto EU/4 se določi ena ali več parcel namenjenih gradnji in sicer tako, da omogoča izvedbo javne ceste.
(2) Pred pričetkom eksploatacije znotraj enote EU/2 je potrebno izdelati elaborat predvidenega pridobivalnega prostora.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
27. člen 
(etapnost) 
(1) Prva etapa izvajanja OPPN zajema ureditve znotraj EU/1 in traja najkasneje do konca trajanja rudarske pravice oziroma koncesije. Sanacija območja EU/1 se zaključi najkasneje 1 leto po končanem izkoriščanju.
(2) Druga etapa izvajanja OPPN zajema ureditve znotraj EU/2 in se lahko prične po zaključeni eksploataciji v enoti EU/1. Eksploatacija in sanacija v EU/2 se zaključita do konca leta 2032. Pripravljalna dela znotraj enote EU/2 se lahko začnejo največ 2 leti pred začetkom izkoriščanja v enoti EU/2.
(3) Po zaključeni eksploataciji in po zaključeni sanaciji znotraj enot EU/1 in EU/2 ter s tem po prenehanju delovanja kamnoloma je znotraj enote EU/3 dopustna sprememba namembnosti stavb v druge namene, in sicer kot so stanovanjski, turistični ali poslovni.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
28. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
29. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Rečica ob Savinji. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
30. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.
31. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
32. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0005/2016-23
Rečica ob Savinji, dne 27. septembra 2018
Župan 
Občine Rečica ob Savinji 
Vincenc Jeraj l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti