Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2018 z dne 14. 9. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2018 z dne 14. 9. 2018

Kazalo

2980. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek, stran 9349.

  
Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popravek, 33/86 in Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVM, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 91/15) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – UPB) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 24. redni seji dne 23. 8. 2018 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek 
I. SPOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se v Občini Podčetrtek ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila, merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila in kazenske določbe.
2. člen 
Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.
Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
– če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
– če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;
– če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.
3. člen 
V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njegovo legalizacijo oziroma na izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, ter novo stanje evidentira na Geodetski upravi. Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka.
Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Za poslovno dejavnost se po tem odloku štejejo objekti in prostori, v katerih se opravlja kakršna koli poslovna, storitvena, proizvodna ali kaka druga gospodarska dejavnost, apartmajski počitniški objekti in prostori ter prostori v družinskih in kmečkih hišah, ki so namenjeni drugim dejavnostim.
Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, odprte avtopralnice, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti (spremljevalni objekti in površine). Za poslovno površino se šteje njihova dejanska površina.
Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov s strani GURS, občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izpelje skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi prijave zavezanca oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd.
4. člen 
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka oziroma izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom 2. člena tega odloka.
5. člen 
Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.
Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).
Pravico uporabe fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.
6. člen 
Merila za določitev višine nadomestila so:
– lega stavbnega zemljišča
– dejanska raba zemljišča
– opremljenosti zemljišča s komunalno infrastrukturo.
II. OBMOČJE, NA KATEREM SE PLAČUJE NADOMESTILO 
7. člen 
Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju Občine Podčetrtek.
Z upoštevanjem lokacijskih ugodnosti, ki jih predstavljajo gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi, opremljenost s komunalno infrastrukturo, namenska raba po občinskih prostorskih aktih in oddaljenost od občinskega središča, je območje občine razdeljeno na tri kakovostna območja:
I. območje: 
PODČETRTEK: Trška cesta, Zdraviliška cesta, Slake od hiš. št. 1–16
II. območje:
PODČETRTEK: Cesta na grad, Škofja Gora,
IMENO
PRISTAVA PRI MESTINJU hiš. št. 2, 3, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 7a, 7b, 8, 9, 10, 11, 11a, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 21a, 21b, 21c, 21d, 22, 22a, 23, 24, 25, 26, 26a, 26c, 26d, 26e, 27, 27b, 27c, 27a, 28, 28a,28b, 28c, 29, 30, 30a, 40, 40a, 40b, 40c,40d, 41, 41a, 41b, 41c, 42, 43, 44
OLIMJE hiš. št.: 5, 6, 19, 20, 20 a, 24, 58, 60, 61, 62, 82, 84,
SEDLARJEVO, hiš. št. 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 6, 8, 9, 14, 17a, 19, 22, 23, 24,
NEZBIŠE hiš. št. 44a, 45, 46
III. območje:
PRISTAVA PRI MESTINJU ostale hiš. št., OLIMJE ostale hiš. št., SEDLARJEVO ostale hiš. št., NEZBIŠE ostale hiš. št. in vsa ostala naselja.
Osnova za določitev območij je program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Podčetrtek.
V primeru zgrajenih novih objektov, se le-ti vključijo v posamezno območje glede na lego.
Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so grajene stavbe, ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in elektroenergetskim omrežjem.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA – STAVBE 
8. člen 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.
9. člen 
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter rabe oziroma možnosti priključka na te objekte in naprave, se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. makadamska cesta 
5 točk
2. asfaltna cesta 
15 točk
3. hodnik za pešce ob cesti
20 točk
4. javna razsvetljava
10 točk
5. kanalizacija 
15 točk
10. člen 
Namembnost stavbnega zemljišča se vrednoti glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe z upoštevanjem lege v posamezni kakovostni skupini z naslednjim številom točk:
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča – stavbe 
Lega stavbnega zemljišča – I. kakovostno območje:
1. Stanovanjski objekti
– Stanovanjske površine v individualnih hišah
20 točk
– Stanovanjske površine v objektih z 2–4 stanovanji
15 točk
– Stanovanjske površine v objektih z več kot 4 stanovanji
10 točk
2. Stanovanjske površine v objektih za začasno bivanje
100 točk
3. Poslovne in proizvodne dejavnosti – poslovne površine
240 točk
4. Spremljevalni objekti in površine 
50 točk
Za II. kakovostno skupino se seštevek točk iz 7. in 8. člena tega odloka, razen za stanovanjske površine v objektih za začasno bivanje, pomnoži s faktorjem 0,75, za III. kakovostno območje pa s faktorjem 0,50.
IV. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
11. člen 
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v kakovostnem območju po naslednji tabeli:
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča 
I. kakovostno območje
II. kakovostno območje
III. kakovostno območje
Območje stanovanj in površine razpršene poselitve
30
22,50
15
Območje centralnih in proizvodnih dejavnosti
200
150
100
Pri izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.
12. člen 
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz petega odstavka 2. člena tega odloka se točkuje s 70 točk/m2.
Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in ustreza pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka.
Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče. Nadomestilo za njih se odmeri na način, ki je s tem odlokom določen za zazidana stavbna zemljišča – stavbe.
V. IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA 
13. člen 
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem izračuna skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
14. člen 
Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2018 znaša 0,0607 centa, za naslednja leta pa jo določi župan z ugotovitvenim sklepom.
Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena.
Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnih objavah Občine Podčetrtek.
V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Podčetrtek, na predlog župana.
VI. ODMERA NADOMESTILA 
15. člen 
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik), od katere se plačuje nadomestilo.
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oziroma uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski upravi Občine Podčetrtek podatke o uporabniku.
16. člen 
Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad).
Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Podčetrtek.
Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.
S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov.
Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Podčetrtek vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer najkasneje v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe.
Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je obveznost ali sprememba nastala.
VII. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA 
17. člen 
Nadomestilo se ne plačuje:
– za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe;
– za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva;
– za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje.
Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče leto pri občinski upravi Občine Podčetrtek.
Oprostitev plačevanja nadomestila iz drugega odstavka tega člena traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo.
VIII. VZDRŽEVANJE PODATKOV ZA NUSZ 
18. člen 
Podatke za odmero nadomestila vzdržuje občinska uprava Občine Podčetrtek na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc.
Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določevanje odmere nadomestila, morajo zavezanci sporočiti Občini Podčetrtek najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 31. januarja tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
19. člen 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 108/03 in 69/09).
20. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.
Št. 032-0180/2018
Podčetrtek, dne 24. avgusta 2018
Župan 
Občine Podčetrtek 
Peter Misja l.r.

AAA Zlata odličnost