Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018

Kazalo

2890. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami, stran 9002.

  
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16), 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10) in za izvrševanje sedmega odstavka 5.a člena in drugega odstavka 5.b člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. št. 49/16, 52/16 in 32/18), izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije naslednjo
O P E R A T I V N O - T E H N I Č N O 
zahtevo za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami 
I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta operativno-tehnična zahteva v skladu s sedmim odstavkom 5.a člena in drugim odstavkom 5.b člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 49/16, 52/16 in 32/18) določa tehnične zahteve za izvajanje del v zraku in uvodnih letov z ultralahkimi letalnimi napravami.
2. člen 
(opredelitev izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej operativno-tehnični zahtevi, imajo enak pomen, kot jih določata Zakon o letalstvu in Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah.
Ne glede na prejšnji odstavek, ima naslednji izraz sledeč pomen:
»strokovnjak za nalogo« pomeni osebo, ki jo določi operator ali tretja oseba ali ki deluje kot podjetje, ki izvaja naloge na tleh, ki so neposredno povezane s posameznim delom v zraku, ali izvaja dela v zraku na napravi ali z naprave.
II. POGLAVJE DELA V ZRAKU 
1. Podpoglavje Dovoljenje in nadzor agencije
3. člen 
(dovoljenje agencije) 
(1) Agencija izda dovoljenje za izvajanje posameznih del v zraku na podlagi vloge pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah.
(2) Agencija objavi obrazec vloge na svoji spletni strani.
(3) Dovoljenje za izvajanje uvodnih letov iz Priloge 1 je neprenosljivo in časovno omejeno v skladu s 76. členom Zakona o letalstvu, razen če se prekliče ali razveljavi.
(4) Organizacija je dolžna sporočati vse spremembe pri izvajanju del v zraku, kakor tudi prenehanje izvajanja teh del.
4. člen 
(nadzor) 
Če agencija pri izvajanju nadzora del v zraku ugotovi, da so pogoji iz te operativno-tehnične zahteve neustrezni in se izkaže potreba po dodatnih pogojih za zagotovitev letalske varnosti, agencija sprejme dodatne ali spremenjene pogoje.
2. Podpoglavje Splošne zahteve, operativni postopki, zmogljivost in operativne omejitve naprav
5. člen 
(omejitve) 
Dela v zraku, določena v 5.a členu Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah, se ne smejo izvajati z odstopanjem od določil Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2017/835 z dne 12. maja 2017 o popravku slovenske in švedske jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES) št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, kot na primer nad gosto naseljenimi območji velemest, mest ali naselij ali nad množico ljudi na prostem, če se leti izvajajo pod višino 1000 čevljev nad terenom nad naseljenimi območji oziroma pod višino 500 čevljev nad terenom na drugih območjih, predpisana vidljivost, oddaljenosti od oblakov in podobno.
6. člen 
(operativni priročnik) 
Operator izdela operativni priročnik za izvajanje del v zraku v skladu s 46. členom Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah. Operativni priročnik podpišeta zakoniti zastopnik operatorja in odgovorna oseba za izvajanje del v zraku. Če je zakoniti zastopnik operatorja ustrezno strokovno usposobljen, je lahko hkrati odgovorna oseba za izvajanje del v zraku.
7. člen 
(odgovornosti posadke) 
(1) Pilot naprave je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Naloge članov posadke so določene v standardnih operativnih postopkih (SOP) in, če je ustrezno, v operativnem priročniku.
(2) Člani posadke v ključnih fazah leta, ali če se pilotu naprave to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače.
(3) Člani posadke so med letom na svojem mestu vedno pripeti z varnostnimi pasovi.
(4) Med letom je pri krmilu naprave vedno najmanj en ustrezno usposobljen član posadke.
(5) Član posadke ne izvaja nalog na napravi:
1. če ve ali sumi, da je preutrujen, ali se sicer počuti nezmožnega za delo ali
2. če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola.
(6) Pilot naprave mora biti pozoren na:
1. vsako napako, odpoved, motnjo v delovanju ali okvaro, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno uporabo naprave, vključno s sistemi v sili, in
2. vsak incident, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije.
(7) V primerih iz prejšnjega odstavka pilot naprave leta ne izvede.
8. člen 
(odgovornosti strokovnjakov za nalogo) 
(1) Strokovnjak za nalogo je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog. Dolžnosti strokovnjakov za nalogo so določene v SOP.
(2) Strokovnjaki za nalogo v ključnih fazah leta, ali če se pilotu naprave to zdi potrebno zaradi varnosti, sedijo na svojem dodeljenem mestu, razen če v SOP ni določeno drugače.
(3) Strokovnjak za nalogo zagotovi, da med izvajanjem posameznih del v zraku, pri katerih so zunanja vrata odprta ali odstranjena, sedi pripet na svojem mestu.
(4) Strokovnjak za nalogo pilota naprave obvesti o:
1. vsaki napaki, odpovedi, motnji v delovanju ali okvari, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno delovanje naprave, vključno s sistemi v sili, in
2. vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije.
9. člen 
(odgovornosti in pristojnosti pilota naprave) 
(1) Pilot naprave je odgovoren:
1. za varnost naprave in vseh članov posadke, strokovnjakov za nalogo in tovora na napravi med operacijami naprave;
2. za začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti;
3. za zagotovitev, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami v skladu z ustreznim priročnikom;
4. da let začne samo, če se prepriča, da so upoštevane vse naslednje operativne omejitve:
(i) naprava je plovna;
(ii) naprava je ustrezno registrirana;
(iii) instrumenti in oprema, potrebni za izvedbo zadevnega leta, so vgrajeni v napravo in delujoči;
(iv) masa naprave in lega masnega središča sta taki, da omogočata izvajanje leta v okviru omejitev iz dokumentacije o plovnosti in priročnika za letenje naprave;
(v) vsa oprema in prtljaga je pravilno naložena in zavarovana;
(vi) operativne omejitve za napravo iz priročnika za letenje naprave med letom ne bodo nikoli presežene;
5. da ne začne leta, če sam ali kateri koli drug član posadke ali strokovnjak za nalogo ni sposoben opravljati nalog zaradi razlogov, kot so poškodba, bolezen, utrujenost ali ker je pod vplivom katere koli psihoaktivne snovi;
6. da let nadaljuje samo do najbližjega vremensko sprejemljivega letališča, vzletišča ali območja delovanja, če se njegova sposobnost za izvajanje nalog ali sposobnost za izvajanje nalog katerega koli drugega člana posadke ali strokovnjaka za nalogo bistveno zmanjša zaradi razlogov, kot so utrujenost, bolezen ali pomanjkanje kisika;
7. da zapisuje podatke o uporabi in vseh znanih ali domnevnih okvarah na napravi na koncu leta ali vrste letov v operativni dnevnik naprave ali dnevnik potovanja.
(2) Pilot naprave je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo ali tovor, ki lahko ogroža varnost naprave in vseh, ki so na njem.
(3) Pilot naprave v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno. V takih primerih zaradi varnosti lahko odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod.
10. člen 
(vožnja naprave po tleh) 
(1) Operator določi postopke za vožnjo naprave po tleh, da se zagotovi varno delovanje in izboljša varnost.
(2) Operator zagotovi, da se naprava vozi po tleh na območju gibanja na letališču ali vzletišču samo, če je oseba pri krmilu:
1. ustrezno usposobljen pilot naprave ali
2. jo je imenoval operator in:
(i) je usposobljena za vožnjo letala po tleh;
(ii) je usposobljena za uporabo radijske postaje, če se zahteva radijska komunikacija;
(iii) je bila seznanjena z navodili za uporabo letališča ali vzletišča ter
(iv) je sposobna upoštevati operativne standarde, ki se zahtevajo za varno gibanje naprave po letališču ali vzletišču.
11. člen 
(uporaba rotorja) 
Rotor helikopterja in giroplana se lahko vrti s pogonom za namene letenja samo, če je za krmilom ustrezno usposobljen pilot.
12. člen 
(informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi) 
Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom (RCCs).
13. člen 
(dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na krovu naprave) 
(1) Med vsakim letom so na krovu naprave izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij:
1. priročnik za letenje naprave ali enakovreden dokument;
2. izvirnik potrdila o vpisu v evidenco;
3. izvirnik dovoljenja za letenje;
4. spričevalo o hrupu, če je ustrezno;
5. kopije dovoljenja agencije za izvajanje del v zraku;
6. dovoljenja za radijsko postajo na napravi, če je ustrezno;
7. potrdilo o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;
8. dnevnik potovanja ali enakovreden dokument za napravo;
9. operativni dnevnik naprave;
10. podrobnosti iz oddanega načrta leta ATS, če je ustrezno;
11. najnovejše in ustrezne letalske navigacijskih kart za zračno pot/območje predlaganega leta in vseh zračnih poti, na katere bi bil let lahko preusmerjen;
12. informacije o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;
13. informacije o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta;
14. veljavni deli operativnega priročnika in priročnika za letenje naprave oziroma standardnih operativnih postopkov, ki se nanašajo na naloge članov posadke in strokovnjakov za nalogo in so članom posadke zlahka dosegljivi;
15. ustrezna obvestila pilotom (NOTAM-i) in dokumentacija o navodilih letalske informacijske službe (AIS);
16. ustrezne meteorološke informacije;
17. morebitna druga dokumentacija, ki se lahko nanaša na let.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dokumenti in informacije iz 2. do 10. točke ter 13., 15. in 16. točke lahko hranijo na letališču, vzletišču ali območju delovanja za lete, pri katerih sta vzlet in pristanek predvidena na istem letališču, vzletišču ali območju delovanja.
(3) V operativni dnevnik naprave iz 9. točke prvega odstavka tega člena je potrebno za vsak izveden let vpisati pod namen leta »dela v zraku« v skladu s to operativno-tehnično zahtevo.
14. člen 
(uporaba letališč, vzletišč in območij delovanja) 
Operator uporablja samo letališča, vzletišča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu naprave in vrsti operacije.
15. člen 
(zaloga goriva in olja – letala) 
Pilot naprave začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja, in sicer za let do letališča ali vzletišča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na običajni potovalni višini.
16. člen 
(zaloga goriva in olja – helikopterji) 
Pilot naprave začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja:
1. za letenje do letališča, vzletišča ali območja delovanja predvidenega pristanka in nato najmanj še za 20 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, ali
2. za rezervo goriva za 10 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, pod pogojem, da ostane znotraj 25 NM od odhodnega letališča, vzletišča ali območja delovanja.
17. člen 
(navodila o varnosti) 
(1) Operator pred vzletom zagotovi, da strokovnjaki za nalogo dobijo navodila v zvezi z:
1. reševalno opremo in postopki v sili;
2. operativnimi postopki, povezanimi s posameznim delom v zraku, pred vsakim letom ali vrsto letov.
(2) Navodila iz 2. točke prejšnjega odstavka se lahko nadomestijo s periodičnim usposabljanjem, ki se nanaša na posamezna dela v zraku s poudarkom na varnostnih zahtevah glede uporabljene opreme. V teh primerih operator določi tudi zahteve glede nedavnih izkušenj.
18. člen 
(kajenje) 
Pilot naprave ne dovoli kajenja na krovu ali med polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev za gorivo naprave.
19. člen 
(meteorološke razmere) 
Pilot naprave začne ali nadaljuje VFR let samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih VFR operativnih minimumov ali nad njimi.
20. člen 
(led in drugi kontaminati – postopki na tleh) 
Pilot naprave začne vzlet šele, ko je naprava brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost naprave, razen v skladu s priročnikom za letenje naprave.
21. člen 
(pogoji za vzlet – letala in helikopterji) 
Pilot naprave se pred začetkom vzleta prepriča, da:
1. po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču, vzletišču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter
2. bodo izpolnjeni pogoji iz navodila za uporabo letališče oziroma vzletišče.
22. člen 
(simulirane situacije med letom) 
Pilot naprave zagotovi, da se pri prevozu strokovnjakov za nalogo ne simulirajo situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali razmer v sili.
23. člen 
(upravljanje goriva med letom) 
Pilot naprave redno preverja načrtovane rezerve goriva in ali količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali vzletišča ali območja delovanja.
24. člen 
(uporaba dodatnega kisika) 
Operator zagotovi, da strokovnjaki za nalogo in člani posadke uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft, razen če pristojni organ določi drugače.
25. člen 
(standardni operativni postopki) 
(1) Operator pred začetkom posameznega dela v zraku opravi oceno tveganja, s katero oceni kompleksnost dejavnosti, da bi določil nevarnosti in povezana tveganja, značilna za operacijo, ter sprejel ukrepe za njihovo obvladovanje.
(2) Operator na podlagi ocene tveganja opredeli standardne operativne postopke (SOP), ki so primerni za posamezno vrsto del v zraku in uporabljeno napravo, ki so lahko del operativnega priročnika ali ločen dokument. SOP se redno pregleduje in posodablja, kot je ustrezno.
(3) Operator zagotovi, da se dela v zraku izvajajo v skladu s SOP.
26. člen 
(operativne omejitve – vse naprave) 
(1) Obremenitev, masa in lega masnega središča (CG) naprave so kateri koli fazi operacije v skladu z omejitvami iz ustreznega priročnika.
(2) Kontrolne liste, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz priročnika za letenje naprave za vizualno predstavitev, so prikazani v napravi.
27. člen 
(masa in ravnotežje) 
(1) Operator zagotovi, da se masa naprave in CG določita z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Navedene informacije se dajo na voljo pilotu naprave. Če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan, se naprava ponovno stehta.
(2) Tehtanje opravi proizvajalec naprave ali potrjena vzdrževalna organizacija vsakih pet let in ob vsaki spremembi naprave, katere posledica je sprememba v masi naprave za 1 kg ali več.
28. člen 
(podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju) 
(1) Operator pred vsakim letom ali vrsto letov določi podatke o masi in ravnotežju ter pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, v kateri sta navedena tovor in njegova porazdelitev, tako da omejitve naprave za maso in ravnotežje niso presežene. Dokumentacija o masi in ravnotežju vsebuje naslednje informacije:
1. registracijo in tip naprave;
2. identifikacijo, številko in datum leta, kot je ustrezno;
3. ime pilota naprave;
4. ime osebe, ki je pripravila dokument;
5. maso prazne naprave;
6. maso pilota in člana posadke oziroma strokovnjaka za nalogo ter morebitne dodatna opreme;
7. maso goriva;
8. lego CG naprave in
9. mejne vrednosti mase (MTOM) in mejne vrednosti CG.
(2) Če se dokumentacija o masi in ravnotežju pripravlja z računalniško podprtimi sistemi za maso in ravnotežje, operator preveri celovitost izhodnih podatkov.
29. člen 
(zmogljivost – splošno) 
Pilot naprave uporablja napravo samo, če zmogljivost naprave omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali letališča oziroma vzletišča ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.
30. člen 
(vzlet) 
Pri določitvi največje vzletne mase pilot naprave upošteva, da izračunana vzletna razdalja ne presega razpoložljive vzletne razdalje.
31. člen 
(pristanek) 
Pilot naprave zagotovi, da na vsakem letališču, vzletišču ali območju delovanja, potem ko pot prileta preleti na varni razdalji (višini) nad vsemi ovirami, naprava lahko pristane in se zaustavi. Upoštevajo se odstopanja zaradi pričakovanih razlik v tehnikah za prilet in pristanek, če niso bila upoštevana že pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti.
32. člen 
(zahteve za pilota naprave) 
(1) Dela v zraku lahko izvajajo imetniki veljavnega dovoljenja pilota naprave, pri čemer mora pilot naprave imeti:
1. vsaj 200 ur skupnega naleta na ultralahkih letalnih napravah kot vodja naprave, od tega vsaj 100 ur na vrsti naprave, na kateri se izvajajo dela v zraku in od tega vsaj 15 ur na tipu naprave, na katerem se izvajajo ta dela ter
2. v zadnjih 90 dneh opravljene vsaj tri vzlete in pristanke, in sicer kot vodja naprave.
(2) Starost pilota naprave je omejena na 68 let.
3. Podpoglavje Instrumenti, podatki in oprema – letala
33. člen 
(instrumenti in oprema – splošno) 
Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poglavju, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
1. jih uporablja letalska posadka za nadzor poti leta ali
2. so vgrajeni na letalu.
34. člen 
(minimalna oprema za let) 
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij naprave, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka.
35. člen 
(instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema) 
(1) Naprave so opremljene z napravami za merjenje in prikazovanje:
1. magnetne smeri;
2. časa v urah, minutah in sekundah;
3. tlačne višine;
4. indicirane hitrosti;
5. zdrsa.
(2) Naprave, ki se uporabljajo v pogojih, ko naprave ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, so poleg opreme iz prejšnjega odstavka opremljena še z napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz 4. točke prejšnjega odstavka, do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve.
36. člen 
(interfonski sistem za letalsko posadko) 
V napravi, kjer je poleg pilota naprave še član posadke ali strokovni pomočnik, so opremljena z interfonskim sistemom.
37. člen 
(sedeži, sedežni varnostni pasovi in zadrževalni sistemi) 
Naprave so opremljene:
(1) s sedeži ali mesti za vse člane posadke ali strokovnjake za nalogo na napravi;
(2) z varnostnim pasom na vsakem sedežu in zadrževalnimi napravami za vsako mesto;
(3) za letala: z varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa na vseh sedežih letalske posadke z enotočkovnim odpenjanjem.
38. člen 
(komplet za prvo pomoč) 
Letala so opremljena s kompleti za prvo pomoč, ki
1. so zlahka dostopni za uporabo in
2. se stalno obnavljajo.
39. člen 
(Dodatni kisik – naprave, v katerih kabina ni pod tlakom) 
(1) Naprava, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu z drugim odstavkom tega člena, so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.
(2) Na napravah, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
1. vseh članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft in
2. vseh oseb na letalu za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike nad 13 000 ft.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krajše poti določenega trajanja v višini med 13 000 ft in 16 000 ft opravljajo brez zalog kisika.
40. člen 
(leti nad vodo) 
(1) Naslednje naprave so opremljene z rešilnimi jopiči za vse osebe na napravi, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta:
1. enomotorna kopenska letala, če:
(i) letijo nad vodo na večji razdalji od kopnega, kot jo je mogoče prejadrati, ali
(ii) vzletajo ali pristajajo na letališču, vzletišču ali območju delovanja, na katerem sta po mnenju pilota naprave vzletna ali priletna pot razporejeni nad vodno gladino tako, da bi v primeru nesreče lahko prišlo do zasilnega pristanka na vodi;
2. vodne naprave, ki se uporabljajo nad vodo, in
3. naprave, ki se uporabljajo na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj.
(2) Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.
(3) Vodne naprave, ki se uporabljajo nad vodo, so opremljene z:
1. vodnim sidrom in drugo opremo, potrebno za lažji privez, sidranje ali manevriranje vodne naprave na vodni površini, ki ustreza njegovi velikosti, teži in značilnostim v zvezi z njegovim rokovanjem, in
2. opremo za ustvarjanje zvočnih signalov v skladu z Mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno.
41. člen 
(oprema za preživetje) 
Naprave, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena:
1. s signalno opremo za oddajanje signalov v sili ali
2. z najmanj enim oddajnikom ELT (ELT(S)) za preživele.
42. člen 
(individualna zaščitna oprema) 
Vsaka oseba na napravi nosi individualno zaščitno opremo, ki je primerna za vrsto operacije, ki se izvaja.
43. člen 
(navigacijska oprema) 
Naprave so opremljene z navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
1. načrtom leta ATS, če je ustrezno, in
2. veljavnimi zahtevami za zračni prostor.
44. člen 
(radarski odzivnik) 
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so naprave opremljene s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
4. Podpoglavje Instrumenti, podatki in oprema – helikopterji
45. člen 
(instrumenti in oprema – splošno) 
(1) Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poglavju, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
1. jih uporablja pilot naprave za nadzor poti leta ali
2. so vgrajeni na helikopterju.
(2) Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi pilot naprave, ki jih mora uporabljati.
(3) Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.
46. člen 
(minimalna oprema za let) 
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij helikopterja, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka.
47. člen 
(operacije VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema) 
Helikopterji, ki se uporabljajo podnevi po VFR, so opremljeni z napravami za merjenje in prikazovanje:
1. magnetne smeri;
2. časa v urah, minutah in sekundah;
3. tlačne višine;
4. indicirane hitrosti in
5. zdrsa.
48. člen 
(sedeži, sedežni varnostni pasovi in zadrževalni sistemi) 
(1) Helikopterji so opremljeni:
1. s sedeži ali mesti za člane posadke ali strokovnjake za nalogo na napravi;
2. z varnostnim pasom na vsakem sedežu in zadrževalnimi napravami za vsako mesto;
3. varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z vgrajeno napravo, ki pri hitrem zaviranju samodejno zadrži trup osebe, ki je s pasom pripeta, na vsakem sedežu letalske posadke.
(2) Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa ima enotočkovno odpenjanje.
49. člen 
(leti nad vodo) 
(1) Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta, če:
1. se uporabljajo pri letenju nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega avtorotacijsko razdaljo, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja ne more zadržati vodoravnega leta, ali
2. se uporabljajo pri letenju nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi kritičnega motorja lahko zadrži vodoravni let, ali
3. se uporabljajo pri vzletanju ali pristajanju na letališču ali vzletišču ali območju delovanja, kjer vzletna ali priletna pot poteka nad vodo.
(2) Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.
(3) Pilot naprave, ki se uporablja nad vodo na razdalji od kopnega, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na helikopterju:
1. oprema za oddajanje signalov v sili;
2. dovolj rešilnih čolnov, da lahko sprejmejo vse osebe na helikopterju, in ki so zloženi tako, da omogočajo takojšnjo uporabo v sili, in
3. reševalna oprema, ki zagotavlja sredstva za ohranjanje življenja, kot je ustrezno za predvideni let.
(4) Pilot naprave ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi pri odločanju, ali si morajo vse osebe na helikopterju nadeti rešilni jopič iz prvega odstavka tega člena.
50. člen 
(komplet za prvo pomoč) 
Helikopterji so opremljeni s kompletom za prvo pomoč, ki:
1. so zlahka dostopni za uporabo in
2. se stalno obnavljajo.
51. člen 
(ročni gasilni aparati) 
Helikopterji so opremljeni z najmanj enim ročnim gasilnim aparatom.
52. člen 
(oprema za preživetje) 
Helikopterji, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljeni s signalno opremo za oddajanje signalov v sili in najmanj enim ELT za preživele (ELT(S)).
53. člen 
(slušalke) 
Če se zahteva radiokomunikacijski in/ali radionavigacijski sistem, je helikopter opremljen s slušalkami z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo in gumbom za oddajanje na krmilu vsakega zahtevanega pilota, člana posadke in/ali strokovnjaka za nalogo na njegovem dodeljenem mestu.
54. člen 
(radiokomunikacijska oprema) 
Če tako zahtevajo pravila za zračni prostor, so helikopterji opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se v običajnih pogojih radijskega prenosa lahko:
1. izvaja dvosmerna komunikacija za namene letališke kontrole;
2. sprejemajo meteorološke informacije;
3. kadar koli med letom izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami in na frekvencah, ki jih določi ustrezni organ, ter
4. omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v sili.
55. člen 
(navigacijska oprema) 
Helikopterji so opremljeni z navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
1. načrtom leta ATS, če je ustrezno, in
2. veljavnimi zahtevami za zračni prostor.
56. člen 
(radarski odzivnik) 
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so helikopterji opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
III. POGLAVJE UVODNI LETI 
1. Podpoglavje Dovoljenje in nadzor agencije
57. člen 
(dovoljenje) 
(1) Agencija izda dovoljenje za izvajanje uvodnih letov na podlagi vloge organizaciji, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah.
(2) Agencija objavi obrazec vloge na svoji spletni strani.
(3) Dovoljenje za izvajanje uvodnih letov iz Priloge 2, ki je sestavni del te operativno-tehnične zahteve, je neprenosljivo in časovno omejeno v skladu s 76. členom Zakona o letalstvu, razen če se prekliče ali razveljavi.
(4) Organizacija je dolžna sporočati vse spremembe pri izvajanju uvodnih letov, kakor tudi prenehanje izvajanja uvodnih letov.
58. člen 
(nadzor) 
Če agencija pri izvajanju nadzora uvodnih letov ugotovi, da so pogoji iz te operativno-tehnične zahteve neustrezni in se izkaže potreba po dodatnih pogojih za zagotovitev letalske varnosti, agencija sprejme dodatne ali spremenjene pogoje.
2. Podpoglavje Splošne zahteve, operativni postopki, zmogljivost in operativne omejitve naprav
59. člen 
(odgovornosti in pristojnosti pilota naprave) 
(1) Pilot naprave je odgovoren za:
1. varnost naprave in vseh članov posadke, potnikov in tovora na napravi med operacijami naprave;
2. začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti;
3. zagotovitev, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami;
4. let začne samo, če se prepriča, da so upoštevane vse naslednje operativne omejitve:
(i) naprava je plovna;
(ii) naprava je ustrezno registrirana;
(iii) instrumenti in oprema, potrebni za izvedbo zadevnega leta, so vgrajeni v napravo in delujoči;
(iv) masa naprave in lega masnega središča sta taki, da omogočata izvajanje leta v okviru omejitev iz dokumentacije o plovnosti;
(v) vsa oprema, prtljaga in tovor so pravilno naloženi in zavarovani ter omogočajo evakuacijo v sili;
(vi) operativne omejitve za napravo iz priročnika za letenje naprave med letom ne bodo nikoli presežene, za kar pred letom izdela izračun TOM in preveri pravilno pozicijo masnega središča. Izračun se hrani eno leto;
5. ne začne leta, če ni sposoben opravljati nalog zaradi razlogov, kot so poškodba, bolezen, utrujenost, ali ker je pod vplivom katere koli psihoaktivne snovi;
6. let nadaljuje samo do najbližjega vremensko sprejemljivega letališča ali območja delovanja, če se njegova sposobnost za izvajanje nalog bistveno zmanjša zaradi razlogov, kot so utrujenost, bolezen ali pomanjkanje kisika;
7. zapis podatkov o uporabi in vseh znanih ali domnevnih okvarah na napravi na koncu leta ali vrste letov v tehnično knjigo naprave ali dnevnik potovanja za napravo.
(2) Pilot naprave zagotovi, da v ključnih fazah leta, ali če je to potrebno zaradi varnosti, vsi sedijo na svojem dodeljenem mestu in ne izvajajo nobenih dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za varno delovanje naprave.
(3) Pilot naprave je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo, prtljago ali tovor, ki lahko ogroža varnost naprave in vseh, ki so na njem.
(4) Pilot naprave čim prej poroča pristojni enoti služb zračnega prometa (ATS) o nevarnih vremenskih razmerah ali pogojih letenja, na katere je naletel in ki bi lahko vplivali na varnost drugih naprav.
(5) Pilot naprave v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno. V takih primerih lahko zaradi varnosti ne upošteva pravil, operativnih postopkov in metod.
(6) Pilot naprave je med letom:
1. na svojem mestu z zapetim varnostnim pasom in
2. ves čas ostane pri krmilu naprave.
(7) Pilot naprave obvesti najbližji ustrezni organ na najhitrejši razpoložljiv način o vsaki nesreči, v katero je bila vpletena naprava in ki je imela za posledico hudo poškodbo ali smrt katere koli osebe ali znatno poškodbo naprave ali materialno škodo.
60. člen 
(upoštevanje zakonov, drugih predpisov in postopkov) 
Pilot naprave se seznani z zakoni in drugimi predpisi ter postopki, ki se nanašajo na opravljanje njegovih nalog in so določeni za območja, čez katera naj bi se letelo, za letališča, vzletišča ali območja delovanja, ki naj bi se uporabila, ter povezane letalske navigacijske naprave.
61. člen 
(zahteve za pilota naprave) 
(1) Uvodne lete lahko izvajajo učitelji naprave, pri čemer morajo imeti:
1. vsaj 200 ur skupnega naleta na ultralahkih letalnih napravah kot vodja naprave, od tega vsaj 100 ur na vrsti naprave, na kateri se izvajajo dela v zraku in od tega vsaj 15 ur na tipu naprave, na kateri se izvajajo ta dela ter
2. v zadnjih 90 dneh opravljene vsaj tri vzlete in pristanke, in sicer kot vodja naprave.
(2) Starost pilota naprave je omejena na 68 let.
62. člen 
(vožnja letal po tleh) 
Naprava se vozi po tleh na območju letališča, predvidenem za gibanje, samo če je oseba za krmilom:
(1) ustrezno usposobljen pilot ali
(2) jo je imenoval operator in:
(i) je usposobljena za vožnjo letala po tleh;
(ii) je usposobljena za uporabo radijske postaje, če se zahteva radijska komunikacija;
(iii) je bila seznanjena z načrtom letališča, potmi, znaki, označbami, lučmi, signali in navodili kontrole zračnega prometa (ATC), frazeologijo in postopki ter
(iv) je sposobna upoštevati operativne standarde, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču.
63. člen 
(informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi) 
Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na napravi za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom, razen za naprave, ki vzletijo in pristanejo na istem letališču/območju delovanja.
64. člen 
(dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na napravi) 
(1) Med vsakim letom so na krovu naprave izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij:
1. priročnik za letenje naprave ali enakovrednih dokumentov;
2. izvirnega potrdila o vpisu v evidenco;
3. izvirnik dovoljenja za letenje;
4. spričevala o hrupu, če je ustrezno;
5. kopije dovoljenja agencije za izvajanje del v zraku;
6. dovoljenja za radijsko postajo na napravi, če je ustrezno;
7. potrdila o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;
8. dnevnika potovanja ali enakovrednega dokumenta za napravo;
9. operativni dnevnik naprave;
10. podrobnosti iz oddanega načrta leta ATS, če je ustrezno;
11. najnovejših in ustreznih letalskih navigacijskih kart za zračno pot/območje predlaganega leta in vseh zračnih poti, na katere bi bil let lahko preusmerjen;
12. informacij o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;
13. informacij o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta;
14. veljavnih delov operativnega priročnika in priročnika za letenje naprave oziroma standardnih operativnih postopkov, ki se nanašajo na naloge članov posadke in strokovnjakov za nalogo in so članom posadke zlahka dosegljivi;
15. ustreznih obvestil pilotom (NOTAM-ov) in dokumentacije o navodilih letalske informacijske službe (AIS);
16. ustreznih meteoroloških informacij;
17. morebitna druga dokumentacija, ki se lahko nanaša na let.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dokumenti in informacije iz 2. do 10. točke ter 13., 15. in 16. točke lahko hranijo na letališču, vzletišču ali območju delovanja za lete, pri katerih sta vzlet in pristanek predvidena na istem letališču, vzletišču ali območju delovanja.
(3) V operativni dnevnik naprave iz 9. točke prvega odstavka tega člena je potrebno za vsak izveden let vpisati pod namen leta »uvodni let« v skladu s to operativno-tehnično zahtevo.
65. člen 
(dnevnik potovanja) 
Podatki o napravi, njegovi posadki in posameznem potovanju se hranijo za vsak let ali vrsto letov v obliki dnevnika potovanj ali enakovrednega dokumenta.
66. člen 
(vpisi) 
(1) Za vsak uvodni let je potrebno, da na tleh ostane nalog za let, iz katerega mora biti razvidno:
1. zaporedna številka naloga za let,
2. datum,
3. tip in registracija naprave,
4. podatki o kraju in času vzleta,
5. predvidena ruta naprave,
6. predviden čas pristanka,
7. ime in priimek ter podpis pilota naprave,
8. imena in priimki ter kontaktni podatki potnikov,
9. ime in priimek ter podpis odgovorne osebe.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je možno pridobiti tudi s kombinacijo obstoječih dokumentov, ki se uporabljajo v organizaciji, pri čemer je treba zagotoviti jasno sledljivost dokumentov ter da so vsi podatki urejeni in dosegljivi za namen nadzora agencije.
67. člen 
(operativne omejitve – vse naprave) 
(1) Obremenitev, masa in lega masnega središča naprave so v kateri koli fazi operacije v skladu z omejitvami iz letalskega priročnika naprave ali enakovrednega dokumenta.
(2) Plakati, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz letalskega priročnika naprave za vizualno predstavitev, so prikazani na napravi.
68. člen 
(tehtanje) 
(1) Operator zagotovi, da se masa naprave in masno središče določita z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Navedene informacije se dajo na voljo pilotu naprave. Naprava se znova stehta, če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan.
(2) Tehtanje opravi proizvajalec naprave ali potrjena organizacija za vzdrževanje vsakih pet let in ob vsaki spremembi naprave, katere posledica je sprememba v masi naprave za 1 kg ali več.
69. člen 
(zmogljivost – splošno) 
Pilot naprave upravlja napravo samo, če zmogljivost naprave omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali letališča, vzletišča ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.
70. člen 
(uporaba letališč, vzletišč in območij delovanja) 
Operator uporablja samo letališča, vzletišča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu naprave in vrsti operacije.
71. člen 
(zaloga goriva in olja – letala) 
Pilot naprave začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja, in sicer za let do letališča ali vzletišča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na običajni potovalni višini.
72. člen 
(zaloga goriva in olja – helikopterji) 
Pilot naprave začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja:
1. za letenje do letališča, vzletišča ali območja delovanja predvidenega pristanka in nato najmanj še za 20 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, ali
2. za rezervo goriva za 10 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, pod pogojem, da ostane znotraj 25 NM od odhodnega letališča, vzletišča ali območja delovanja.
73. člen 
(dajanje navodil potnikom) 
Pilot naprave zagotovi, da pred ali, če je ustrezno, med letom potniki dobijo navodila v zvezi z reševalno opremo in postopki v sili.
74. člen 
(prevoz potnikov) 
Pilot naprave zagotovi, da so pred in med vožnjo po tleh, vzletom in pristankom ter ko je to potrebno zaradi varnosti, vsi potniki na napravi na svojem sedežu s pravilno zapetim varnostnim pasom ali zadrževalno napravo.
75. člen 
(kajenje) 
Pilot naprave ne dovoli kajenja na napravi:
1. če meni, da je to potrebno zaradi varnosti, in
2. med polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev naprave.
76. člen 
(meteorološke razmere) 
Pilot naprave začne ali nadaljuje let samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih VFR operativnih minimumov ali nad njimi.
77. člen 
(led in drugi kontaminati – postopki na tleh) 
Pilot naprave začne vzlet šele, ko je naprava brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost naprave, razen v skladu s priročnikom za letenje naprave.
78. člen 
(pogoji za vzlet) 
Pilot naprave se pred začetkom vzleta prepriča, da:
1. po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču, vzletišču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter
2. bodo izpolnjeni pogoji iz navodila za uporabo letališče oziroma vzletišče.
79. člen 
(simulirane situacije med letom) 
Pilot naprave zagotovi, da se pri prevozu strokovnjakov za nalogo ne simulirajo situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali razmer v sili.
80. člen 
(upravljanje goriva med letom) 
Pilot naprave redno preverja načrtovane rezerve goriva in ali količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali vzletišča ali območja delovanja.
81. člen 
(uporaba dodatnega kisika) 
Operator zagotovi, da strokovnjaki za nalogo in člani posadke uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft, razen če pristojni organ določi drugače.
82. člen 
(instrumenti in oprema – splošno) 
Instrumenti in oprema iz tega poglavja se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:
1. jih uporablja letalska posadka za nadzor poti leta ali
2. so vgrajeni na letalu.
83. člen 
(minimalna oprema za let) 
Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij naprave, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka.
84. člen 
(instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema) 
(1) Naprave so opremljene z napravami za merjenje in prikazovanje:
1. magnetne smeri;
2. časa v urah, minutah in sekundah;
3. tlačne višine;
4. indicirane hitrosti;
5. zdrsa.
(2) Naprave, ki se uporabljajo v pogojih, ko naprave ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, so poleg opreme iz prejšnjega odstavka opremljene še z napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz 4. točke prejšnjega odstavka, do katerih bi lahko prišlo zaradi kondenzacije ali zaledenitve.
85. člen 
(interfonski sistem za letalsko posadko) 
V napravi, kjer je poleg pilota naprave še član posadke ali strokovni pomočnik, so opremljena z interfonskim sistemom.
86. člen 
(dodatni kisik – letala, v katerih kabina ni pod tlakom) 
(1) Letala, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo, ko se zahteva oskrba s kisikom, so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.
(2) Na letalih, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:
1. vseh članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft, ter
2. vseh oseb na letalu za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike nad 13 000 ft.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko krajše poti določenega trajanja v višini med 13 000 ft in 16 000 ft opravljajo brez zalog kisika.
87. člen 
(sedeži, sedežni varnostni pasovi in zadrževalni sistemi) 
Naprave so opremljene:
(1) s sedeži ali mesti za vse člane posadke ali strokovnjake za nalogo na napravi;
(2) z varnostnim pasom na vsakem sedežu in zadrževalnimi napravami za vsako mesto;
(3) z varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa na vseh sedežih letalske posadke z enotočkovnim odpenjanjem.
88. člen 
(komplet za prvo pomoč) 
Letala so opremljena s kompleti za prvo pomoč, ki:
1. so zlahka dostopni za uporabo in
2. se stalno obnavljajo.
89. člen 
(leti nad vodo) 
(1) Naslednje naprave so opremljene z rešilnimi jopiči za vse osebe na napravi, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali mesta:
1. enomotorna kopenska letala, če:
(i) letijo nad vodo na večji razdalji od kopnega, kot jo je mogoče prejadrati, ali
(ii) vzletajo ali pristajajo na letališču, vzletišču ali območju delovanja, na katerem sta po mnenju pilota naprave vzletna ali priletna pot razporejeni nad vodno gladino tako, da bi v primeru nesreče lahko prišlo do zasilnega pristanka na vodi;
2. vodne naprave, ki se uporabljajo nad vodo, in
3. naprave, ki se uporabljajo na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj.
(2) Vsak rešilni jopič je opremljen z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.
(3) Vodne naprave, ki se uporabljajo nad vodo, so opremljene z:
1. vodnim sidrom in drugo opremo, potrebno za lažji privez, sidranje ali manevriranje vodne naprave na vodni površini, ki ustreza njegovi velikosti, teži in značilnostim v zvezi z njegovim rokovanjem, in
2. opremo za ustvarjanje zvočnih signalov v skladu z Mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno.
90. člen 
(oprema za preživetje) 
Naprave, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena:
1. s signalno opremo za oddajanje signalov v sili ali
2. z najmanj enim oddajnikom ELT (ELT(S)) za preživele.
91. člen 
(navigacijska oprema) 
Naprave so opremljene z navigacijsko opremo, ki jim omogoča izvedbo leta v skladu z:
1. načrtom leta ATS, če je ustrezno, in
2. veljavnimi zahtevami za zračni prostor.
92. člen 
(radarski odzivnik) 
Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so naprave opremljene s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.
IV. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
93. člen 
(veljavnost izdanih dovoljenj) 
Dovoljenja za izvajanje del v zraku, izdana pred uveljavitvijo te operativno-tehnične zahteve, veljajo do izteka njihove veljavnosti.
94. člen 
(pričetek veljave) 
Ta operativno-tehnična zahteva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 30. avgusta 2018
Rok Marolt l.r.
Direktor 
Javne agencije za civilno letalstvo 
Republike Slovenije