Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2018 z dne 31. 8. 2018

Kazalo

2883. Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda, stran 8995.

  
Na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) izdaja ministrica za okolje in prostor
P R A V I L N I K 
o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda 
1. člen 
(vsebina in uporaba) 
(1) Ta pravilnik določa podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: meja vodnega zemljišča).
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za določanje meje vodnih zemljišč, ki v naravi predstavljajo:
– večje otoke, kjer so urbane površine, stavbe ali druga infrastruktura;
– obcestne in melioracijske jarke;
– vodne zbiralnike za zadrževanje padavinske vode s cestnih površin in
– industrijske in rekreacijske bazene.
2. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. brežina je zemljišče v naklonu, ki skupaj z osnovno strugo tekočih celinskih voda ali z dnom stoječih celinskih voda določa vodno zemljišče;
2. dno stoječih voda je območje, na katerem je voda stoječih celinskih voda stalno ali občasno prisotna;
3. izrazita geomorfološka sprememba je zaključek prehoda zemljišča v položnejši ali strmejši naklon ali do stabilnega izravnanega dela zemljišča, gledano z vodne smeri;
4. mokrotna površinaje slabo odtočno ali občasno poplavljeno območje, kjer je zemljišče nasičeno z vodo in kjer uspevajo rastline;
5. osnovna strugaje območje vodotoka skupaj s pripadajočimi sipinami in prodišči, po katerem se stalno ali občasno, zlasti v obdobju, ko ni poplav, giblje vodni tok in z njim plavine;
6. zaprt profil vodotoka je odsek vodotoka, ki je zacevljen ali prekrit. V zaprt profil vodotoka se uvršča tudi prepust, ki je krajša zacevitev ali prekritje vodotoka. Zacevitev je prekrit kanal za prosto prevajanje površinske vode. Prekrit vodotok je vodotok, ki ima prekrito strugo vodotoka.
3. člen 
(določitev meje vodnega zemljišča tekočih celinskih voda) 
(1) Meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda se določi na podlagi:
– stalne ali občasne prisotnosti tekočih celinskih voda in
– osnovne struge, vključno z brežino, ter na podlagi ugotovitve izrazite geomorfološke spremembe.
(2) Shematski prikaz določitve meje vodnega zemljišča iz prejšnjega odstavka je v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
4. člen 
(posebni primeri določitve meje vodnih zemljišč tekočih celinskih voda) 
(1) Če se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda ne more določiti v skladu s prejšnjim členom, se za določitev meje takšnega vodnega zemljišča uporabljajo določbe tega člena.
(2) Če se na območju vodotoka nahaja objekt vodne infrastrukture ali drug vodni objekt, naprava ali ureditev, ki je namenjena urejanju vodnega režima, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi na zunanjem robu tlorisnih gabaritov celotnega objekta, naprave ali ureditve, namenjene urejanju vodnega režima, gledano z vodne smeri.
(3) Če se na območju vodotoka nahaja objekt, ki ni objekt iz prejšnjega odstavka (npr. podporni zid cestišča vzdolž vodotoka), se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi na zaključku prehoda poševnega ali navpičnega dela objekta v izravnani del objekta, ki hkrati omogoča izvajanje urejanja voda, gledano z vodne smeri.
(4) Če gre za zaprte profile vodotokov, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi najmanj z zunanjimi tlorisnimi gabariti celotnega objekta, s katerimi je profil vodotoka zaprt.
(5) Če se na območju prehoda brežine struge v okoliško zemljišče nahaja podporna konstrukcija premostitve, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda na tem območju določi z ravno črto, ki je določena z mejo vodnega zemljišča pred in za premostitvijo.
(6) Če gre za gorske vodotoke in vodotoke v strmih dolinah, se pri določitvi meje vodnega zemljišča tekočih celinskih voda upošteva najbolj izrazita geomorfološka sprememba, ki se ugotavlja po naslednjem vrstnem redu:
– zaključek prehoda zemljišča v položnejši ali strmejši naklon;
– vodoravna preslikava meje vodnega zemljišča z nasprotnega brega;
– gornji rob sledi pogoste omočenosti na skalnatih površinah ali drugih površinah, na katerih je mogoče zaznati sledi omočenosti.
(7) Na območju globoko urezanih dolin (npr. tesen, soteska, kanjon) ali brežin struge, kjer se vodno zemljišče vzdolž vodotoka po širini močno spreminja, se meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda določi po zgornji geomorfološki ločnici, ki zagotavlja konsistentno vzdolžno obravnavo vodotoka.
5. člen 
(določitev meje vodnega zemljišča stoječih celinskih voda) 
(1) Meja vodnega zemljišča stoječih celinskih voda se določi na podlagi:
– stalne ali občasne prisotnosti stoječih celinskih voda,
– dna stoječih celinskih voda, vključno z brežino, in
– najvišjega zabeleženega vodostaja.
(2) Če se na območju stoječih celinskih voda nahaja objekt vodne infrastrukture ali drug vodni objekt, naprava ali ureditev, ki je namenjena urejanju vodnega režima, se meja vodnega zemljišča stoječih celinskih voda določi na zunanjem robu tlorisnih gabaritov celotnega objekta, naprave ali ureditve, namenjene urejanju vodnega režima, gledano z vodne smeri.
6. člen 
(drugi primeri določitve meje vodnega zemljišča celinskih voda) 
(1) Za določitev meje vodnega zemljišča opuščenih strug in prodišč, ki jih voda občasno še poplavlja, se uporabljajo določbe 3. člena tega pravilnika.
(2) Za določitev meje vodnega zemljišča močvirja se ob upoštevanju ugotovitve mokrotnih površin smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
7. člen 
(metode zajema podatkov, oblika in prikaz določitve meje vodnih zemljišč) 
(1) Meja vodnega zemljišča je poligon, ki je določen s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu z natančnostjo merila najmanj 1:5.000.
(2) Meja vodnega zemljišča se določi na podlagi:
– daljinskega zajema podatkov na osnovi izdelkov aeorfotografiranja Slovenije (AS), laserskega skeniranja Slovenije (LSS) ali drugega načina daljinskega zajema podatkov, ki omogoča določitev meje vodnega zemljišča v skladu s tem pravilnikom, ali
– opravljenega terenskega ogleda in terenskega zajema podatkov.
(3) Če meje vodnega zemljišča ni mogoče določiti na podlagi podatkov, pridobljenih z metodami iz prejšnjega odstavka (npr. zaprti profili vodotokov, močvirja), se lahko meja vodnega zemljišča določi na podlagi podatkov iz drugih uradnih evidenc, drugih zbirk podatkov, druge dokumentacije ali dodatnih raziskav, na podlagi katerih je mogoče določiti mejo vodnega zemljišča.
(4) Meja vodnega zemljišča se prikaže v digitalni obliki kot podatkovni sloj v vodnem katastru.
8. člen 
(spremembe meje vodnega zemljišča) 
(1) Meja vodnega zemljišča se lahko spremeni, če:
– je voda trajno zapustila vodno zemljišče, pa na njem ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje;
– je zemljišče prekrila voda, pa ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje in je na tem zemljišču voda še vedno prisotna, ali
– se ugotovi, da se podatek o meji vodnega zemljišča ne ujema z dejanskim stanjem v naravi.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka spremembo meje vodnega zemljišča določi Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija).
(3) Nosilec urejanja prostora ali lastnik zemljišča, katerega zemljišče oziroma del zemljišča je določeno kot vodno zemljišče ali neposredno meji na vodno zemljišče, ki je mnenja, da se meja vodnega zemljišča, kot izhaja iz vodnega katastra, ne ujema z dejanskim stanjem v naravi, lahko na direkcijo poda pisno pobudo za ugotovitev dejanskega stanja v naravi, ki mora vsebovati:
– ime in priimek oziroma naziv pobudnika ter naslov pobudnika,
– podatke o zemljišču, ki je določeno kot vodno zemljišče (parcelna številka in katastrska občina),
– utemeljitev pobude za ugotovitev dejanskega stanja meje vodnega zemljišča.
(4) Direkcija najmanj dvakrat letno vse prejete pobude iz prejšnjega odstavka pregleda, se do njih opredeli in pobudnikom odgovori.
(5) Sprememba meje vodnega zemljišča se vnese v vodni kataster.
9. člen 
(prva določitev meje vodnih zemljišč celinskih voda) 
(1) Ministrstvo, pristojno za vode, prvič določi meje vodnih zemljišč na podlagi podatkov daljinskega zajema vodnih zemljišč v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(2) Za potrebe prve določitve meje vodnih zemljišč se na odsekih tekočih celinskih voda, ki so na podlagi podatkov daljinskega zajema določeni linijsko z osjo vodotoka in katerih struga je:
– ožja od 1 m, šteje, da je zaključek izrazite geomorfološke spremembe 0,5 m na vsako stran osi vodotoka, gledano v smeri vodotoka;
– širša od 1 m in ožja od 2 m, šteje, da je zaključek izrazite geomorfološke spremembe 1 m na vsako stran od osi vodotoka, gledano v smeri vodotoka.
(3) Prva določitev vodnih zemljišč ne zajema zaprtih profilov vodotokov.
(4) Direkcija v 15 dneh po prvi določitvi meje vodnih zemljišč podatke o meji vodnega zemljišča vnese v vodni kataster.
10. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06).
11. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-20/2017
Ljubljana, dne 23. avgusta 2018
EVA 2017-2550-0006
Irena Majcen l.r.
Ministrica 
za okolje in prostor