Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2018 z dne 13. 7. 2018

Kazalo

2519. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, stran 8140.

  
Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13, 56/15, 105/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) v zrak pri zgorevanju goriva, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(2) Ta uredba v skladu z 2., 14. in 17. členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 100), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/96/ES) določa tudi pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjšanje plačila.
(3) Ta uredba v skladu s 27. členom Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 63) določa tudi enakovredne ukrepe za izključitev malih naprav iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
(4) Ta uredba se ne uporablja za:
– gorivo, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije,
– gorivo, ki se uporablja za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje,
– pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu ter za pogon ribiških plovil, razen v primeru uporabe letala oziroma plovila za zasebne namene,
– gorivo, ki se porabi za dvojno rabo, na primer kot gorivo za ogrevanje in hkrati za namen, ki ni pogon ali ogrevanje (poraba goriva za kemijsko redukcijo, poraba v elektrolitičnih in metalurških procesih) in
– gorivo, ki se uporablja v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. CER je enota potrjenega zmanjšanja emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
2. dodeljena količina je količina emisij toplogrednih plinov, dodeljena v posameznem letu upravljavcu male naprave, vključenemu na seznam upravljavcev in naprav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3. ERU je enota zmanjšanja emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
4. gorivo je organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za ogrevanje ali pogon motorjev ali turbin;
5. mala naprava je naprava, katere emisije toplogrednih plinov, ugotovljene in preverjene v poročilu o emisijah toplogrednih plinov v vsakem letu iz obdobja 2008 do 2010, so manjše od 25 000 ton ekvivalenta CO2, in ima med opravljanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase, njen upravljavec pa je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
6. najnižja raven obdavčitve v Skupnosti je delež okoljske dajatve, ki je enak najnižji ravni obdavčitve Skupnosti, določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe v skladu s prilogo 1 Direktive Sveta 2003/96/ES;
7. naprava je premična ali nepremična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka en ali več tehnoloških procesov in na istem kraju z njimi neposredno povezanih tehnoloških procesov, ki lahko povzročajo obremenitev okolja;
8. naprava za soproizvodnjo toplote in električne energije je naprava, ki obratuje po postopku soproizvodnje;
9. ogrevanje je proces, pri katerem gorivo zgoreva in se sprošča toplotna energija ne glede na namen porabe sproščene toplotne energije;
10. polet v zasebne namene ali uporaba plovila v zasebne namene je lastnikova uporaba letala oziroma plovila ali uporaba na podlagi najema oziroma drugega naslova, ki se ne more opredeliti kot pridobitna dejavnost oziroma v primerih, ko se ne uporablja za prevoz potnikov ali blaga oziroma ko ne gre za opravljanje prevoznih storitev oziroma v primeru, ko letala oziroma plovila uporabljajo državni organi;
11. pridobitelj goriva je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, samostojni podjetnik posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji ali posameznik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi gorivo v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in ga vnese v Republiko Slovenijo;
12. proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov pomeni dejavnost, ki se uvršča v poglavje »proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov«, v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti;
13. seznam je seznam oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva, in oseb, ki jim je bila izdana pravnomočna odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve, in je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
14. soproizvodnja je sočasna proizvodnja toplotne in električne ali mehanske energije;
15. toplota je toplota v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;
16. trgovalno obdobje je obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020;
17. uvoz goriva je vsak vnos goriva v EU iz tretjih držav oziroma s tretjih ozemelj, če ni s to uredbo določeno drugače;
18. upravljavec naprave je upravljavec naprave v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
19. upravljavec male naprave je upravljavec male naprave v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
3. člen 
(okoljska dajatev) 
(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO2 pri zgorevanju goriva.
(2) Okoljska dajatev se obračunava v določenem znesku na enoto obremenitve zraka z emisijo CO2.
(3) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve in je enaka emisiji 1 tone CO2.
(4) Seštevek enot obremenitve, za katerega je treba plačati okoljsko dajatev, se ugotavlja na podlagi količine goriva, za katerega je nastala obveznost za obračun.
(5) Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na vrsto goriva iz priloge 1 te uredbe.
(6) Znesek na enoto obremenitve iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
(8) Količina goriva, ki je bila porabljena za soproizvodnjo električne energije v napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije, se določi po enačbi iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Količina goriva v energijskih enotah, porabljena za soproizvodnjo električne energije v napravi za soproizvodnjo toplote in električne energije, za plinasta goriva, trda goriva in utekočinjen zemeljski plin, je enaka proizvedeni električni energiji, izraženi v ustrezni energijski enoti. Proizvedena električna energija se določi na podlagi odčitkov merilnih naprav za električno energijo.
(9) Vrste goriva, za katera se plačuje okoljska dajatev, so določene v prilogi 1 te uredbe.
4. člen 
(državne pomoči) 
Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo prava Evropske unije, zlasti za ukrepe pomoči, pri katerih je pogoj za dodelitev pomoči obveznost upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je ob plačilu pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč.
5. člen 
(prijava dejavnosti zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve in prijava zavezancev oziroma plačnikov najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti)
(1) Oseba iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena in oseba iz 11. člena te uredbe mora Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: finančna uprava) prijaviti začetek, spremembo ali prenehanje opravljanja dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, oziroma prijaviti začetek ali prenehanje obveznosti plačila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve oziroma plačnik najnižje ravni obdavčitve Skupnosti, mora pri finančni upravi vložiti prijavo za evidentiranje dejavnosti pred začetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, oziroma pred začetkom plačevanja najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti.
(3) Imetniki dovoljenja za oproščeno rabo energentov, ki gorivo nabavijo v režimu odloga plačila okoljske dajatve, morajo prijaviti dejavnost v 15 dneh od prve nabave goriva brez plačila okoljske dajatve.
(4) Prenehanje opravljanja dejavnosti ali prenehanje obveznosti plačila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti zaradi nepredvidenih razlogov je treba prijaviti v treh delovnih dneh po nastanku razlogov.
(5) Obrazec za prijavo, spremembo oziroma odjavo dejavnosti ali prijavo začetka oziroma prenehanja obveznosti plačila najnižje ravni obdavčitve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave, vsebuje podatke o:
– prijavitelju,
– vrsti prijave,
– vrsti vpisa in
– dejavnosti in obveznosti prijavitelja.
(6) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati, preneha opravljati dejavnost, oziroma zanjo preneha obveznost plačevanja najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti, jo finančna uprava izbriše iz evidence na njeno zahtevo ali po uradni dolžnosti, pri tem pa hkrati odloči tudi o zapadlih obveznostih plačila okoljske dajatve oziroma najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti.
6. člen 
(seznam) 
(1) Ministrstvo z dnem pravnomočnosti odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve na seznam vpiše naslednje podatke:
– firma, sedež upravljavca, davčna številka upravljavca,
– številka in datum izdaje dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov,
– številka in datum izdaje odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve.
(2) Ministrstvo z dnem pravnomočnosti ugotovitvene odločbe o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve na seznam iz prejšnjega odstavka vpiše številko in datum izdaje ugotovitvene odločbe o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve.
7. člen 
(nastanek obveznosti za obračun in plačilo okoljske dajatve) 
(1) Obveznost obračuna in plačila okoljske dajatve nastane, ko je gorivo prvič dano v promet na območju Republike Slovenije, če je to proizvodnja goriva, ob pridobitvi goriva iz druge države članice EU ali ob uvozu goriva, razen če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo. Pri uvozu goriva nastane obveznost obračuna in plačila okoljske dajatve s sprostitvijo goriva v prosti promet ali kateri koli drug carinski postopek ali ravnanje, pri katerem nastane carinski dolg v skladu s carinsko zakonodajo oziroma bi nastal carinski dolg, če ne bi bila predpisana oprostitev carine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nastane obveznost za obračun okoljske dajatve za zemeljski plin takrat, ko:
– je zemeljski plin iz prenosnega ali distribucijskega omrežja dobavljen končnemu odjemalcu na odjemno mesto, razen če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo, ali
– končni odjemalec pridobi ali uvozi zemeljski plin v Republiko Slovenijo, ali mu ga na odjemno mesto dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, ali
– proizvajalec goriva (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) proizveden zemeljski plin porabi za pokrivanje lastnih potreb ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
8. člen 
(odlog plačila) 
(1) Plačilo okoljske dajatve se odloži za:
1. gorivo, ki se obravnava v režimu odloga plačila trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, ali
2. gorivo, ki ga nabavi pravna oseba ali se dobavlja pravni osebi, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, ali
3. zemeljski plin, ki ga dobavi oseba iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe imetniku dovoljenja za oproščeno rabo energentov, ki je izdano v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, in ga ta porabi za namene, opredeljene v dovoljenju za oproščeno rabo energentov.
(2) Okoljska dajatev, plačilo katere je odloženo v skladu s prejšnjim odstavkom, zapade v plačilo:
1. ko za gorivo iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane obveznost za obračun trošarine ali bi zanj nastala obveznost za obračun trošarine, če ne bi bila predpisana oprostitev plačila trošarine,
2. ko je gorivo iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka uporabljeno ali
3. za gorivo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki je na zalogi ali uporabljeno od datuma, ko so nastali razlogi za prenehanje upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve v skladu z določbami 24. člena te uredbe.
9. člen 
(oprostitev plačila) 
(1) Plačilo okoljske dajatve se oprosti za gorivo, ki se izvozi ali iznese iz Republike Slovenije, ne glede na to, ali je proizvedeno v Republiki Sloveniji, pridobljeno iz drugih držav članic EU ali uvoženo.
(2) Plačilo okoljske dajatve se oprosti za gorivo, ki se rabi v napravi in mali napravi, za katero ima upravljavec pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve.
(3) Oprostitev plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka se nanaša na količino goriva, ki je izkazana v poročilu o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(4) Plačilo okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena se oprosti pod pogojem, da upravljavec naprave ali male naprave plača za predmetno rabo goriva najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti, določeno v prilogi 1 te uredbe. Pogoj o plačilu najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti velja tudi v primeru vračila že plačane okoljske dajatve v skladu s tretjo alinejo 15. člena te uredbe.
(5) Če se gorivo uporablja v soproizvodnji, velja pogoj glede plačila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti le za količino goriva, ki se uporabi za proizvodnjo toplote.
(6) Šteje se, da je pogoj o plačilu najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti iz četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če je zavezanec za gorivo, porabljeno v napravi in mali napravi, na katero se nanaša pravnomočna odločba o oprostitvi plačila okoljske dajatve, plačal delež okoljske dajatve ali trošarine v višini najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti, določene v prilogi 1 te uredbe.
(7) Upravljavec naprave in male naprave, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, vodi evidenco o vrsti in porabi goriva.
10. člen 
(zavezanec za plačilo in plačnik okoljske dajatve) 
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji rabi gorivo.
(2) Zavezancu okoljsko dajatev zaračunava in vplačuje v proračun plačnik okoljske dajatve, ki daje gorivo v promet in je:
– proizvajalec ali
– pridobitelj goriva.
(3) Zavezanec sam obračunava in plačuje v proračun okoljsko dajatev za gorivo, ki ga sam pridobi iz druge države članice EU za gorivo, ki ga sam proizvede, in za gorivo, ki ga je nabavil v odlogu plačila okoljske dajatve v skladu s to uredbo.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je zavezanec za plačilo okoljske dajatve za zemeljski plin:
– dobavitelj zemeljskega plina s sedežem v Republiki Sloveniji, ki dobavi zemeljski plin iz prenosnega ali distribucijskega omrežja končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji, ali
– končni odjemalec, ki v okviru opravljanja dejavnosti zemeljski plin iz omrežja za svojo končno rabo pridobi v državah članicah EU ali ga uvozi ali mu ga dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ali
– proizvajalec, ki proizvedeni zemeljski plin porabi za lastne potrebe ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo, ali
– imetnik dovoljenja za oproščeno rabo energentov, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, če prejme zemeljski plin od osebe iz prve ali tretje alineje tega odstavka.
11. člen 
(zavezanec za plačilo in plačnik najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti) 
(1) Zavezanec za plačilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti je upravljavec naprave ali male naprave iz četrtega odstavka 9. člena te uredbe, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve in je hkrati v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, oproščen plačila trošarine za predmetno rabo goriva.
(2) Zavezanec sam obračunava in plačuje v proračun najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti za gorivo, za katerega mora obračunati in plačati najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti.
12. člen 
(nastanek obveznosti za obračun in plačilo okoljske dajatve pri uvozu goriva) 
(1) Okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva pri uvozu goriva obračunava finančna uprava. Okoljska dajatev se obračunava in plačuje v skladu s carinsko zakonodajo, kot da bi bila uvozna dajatev, razen v primerih, ko je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
(2) Finančna uprava obračuna okoljsko dajatev pri ponovnem uvozu goriva, če ta dajatev ni bila plačana pred izvozom goriva ali pa je bila plačana in je zanjo uveljavljeno vračilo v skladu s prvo alinejo 15. člena te uredbe.
13. člen 
(obveznosti plačnika okoljske dajatve) 
(1) Zavezanec iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži mesečni obračun okoljske dajatve za davčno obdobje, ki je koledarski mesec.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka v svojih evidencah vodi podatke po vrstah goriva, na podlagi katerih obračunava okoljsko dajatev.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi mesečni obračun okoljske dajatve na obrazcu za mesečni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave, in ki ga predloži finančni upravi do 25. dne v mesecu po poteku davčnega obdobja.
(4) Mesečni obračun iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– identifikacijske podatke zavezanca za obračun okoljske dajatve,
– davčno obdobje,
– količino in vrsto goriva, za katero je nastala obveznost za obračun,
– količino in vrsto goriva, ki ga je oseba iz prejšnjega odstavka prodala pravni osebi, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, ali imetniku dovoljenja za oproščeno rabo energentov in za to količino ne obračuna okoljske dajatve, ali ga zavezanec iz prvega odstavka 10. člena te uredbe uporabi v napravi, za katero ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve,
– količino in vrsto goriva, ki je bila pridobljena ali proizvedena in v davčnem obdobju iznesena ali izvožena iz območja EU,
– količino goriva, ki ga je zavezanec iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki je hkrati plačnik okoljske dajatve, porabil za namene iz četrtega odstavka 1. člena te uredbe, in
– končni znesek obračunane okoljske dajatve.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena finančni upravi predloži mesečni obračun okoljske dajatve iz tretjega odstavka tega člena ne glede na to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali ne.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena obračunano okoljsko dajatev plača do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(7) Zavezanec iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena te uredbe, ki gorivo proda osebam, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, ali imetniku dovoljenja za oproščeno rabo energentov, ali ga uporabi sam, če gre za osebo, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali dovoljenje za oproščeno rabo energentov, finančni upravi poleg obračuna iz četrtega odstavka tega člena predloži tudi mesečni pregled prodaje goriva osebam, ki imajo odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali dovoljenje za oproščeno rabo energentov. Obrazec mesečnega pregleda prodaje goriva je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(8) Mesečni pregled prodaje goriva osebam, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi ali dovoljenje za oproščeno rabo energentov iz prejšnjega odstavka, vsebuje:
– podatke o osebi, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali dovoljenje za oproščeno rabo energentov, in
– vrsto in količino goriva, ki je bila dobavljena osebi s pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali imetniku dovoljenja za oproščeno rabo energentov, brez obračunane okoljske dajatve.
(9) Dobavitelj zemeljskega plina obračuna okoljsko dajatev za dobavljeno količino zemeljskega plina končnim odjemalcem v davčnem obdobju, ki je koledarski mesec. Dobavitelj zemeljskega plina lahko za odjemalce, ki jim merilne naprave dobave ne odčitavajo v davčnem obdobju, obračunava okoljsko dajatev na podlagi predvidene mesečne dobave. Za naknadno ugotovljene dejansko dobavljene količine zemeljskega plina, ki se nanašajo na pretekla davčna obdobja, dobavitelj zemeljskega plina opravi poračun okoljske dajatve v mesečnem obračunu okoljske dajatve za mesec, v katerem ugotovi dejansko dobavljene količine zemeljskega plina.
14. člen 
(obveznosti zavezanca za plačilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti) 
(1) Zavezanec iz 11. člena te uredbe predloži mesečni obračun okoljske dajatve za davčno obdobje, ki je koledarski mesec.
(2) Obveznost obračuna in plačila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti za gorivo, ki se uporablja v napravi ali mali napravi, nastane ob nabavi goriva.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena v svojih evidencah vodi podatke po vrstah goriva, na podlagi katerih obračunava najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi mesečni obračun najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti na obrazcu za mesečni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave, in ga predloži finančni upravi do 25. dne v mesecu po poteku davčnega obdobja.
(5) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena mesečni obračun iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– identifikacijske podatke zavezanca za obračun najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti,
– davčno obdobje,
– količino in vrsto goriva, za katerega je bila obračunana najnižja raven obdavčitve v Skupnosti in
– končni znesek obračunane najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena predloži finančni upravi mesečni obračun najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti iz četrtega odstavka tega člena ne glede na to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti ali ne.
(7) Oseba iz prvega odstavka tega člena plača obračunano najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(8) Za izračun količine goriva, ki je bilo uporabljeno za proizvodnjo toplote v soproizvodnji, se uporabi metodologija iz priloge 2 te uredbe ali podatek, ki ga je upravljavec naprave ali male naprave na podlagi predpisa, ki ureja sporočanje podatkov in dokumentov izvajalcev energetske dejavnosti, poslal Agenciji za energijo.
(9) Če zavezanec iz 11. člena te uredbe količine goriva, za katero bo v davčnem obdobju upravičen do vračila trošarine, ne pozna, v davčnem obdobju obračuna najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti na podlagi predvidene količine goriva, do katere bo upravičen do vračila trošarine, ali na podlagi zadnjih znanih podatkov o deležu goriva, do katerega je bil zavezanec upravičen v preteklem koledarskem letu. Za naknadno ugotovljene dejanske trošarine oproščene količine goriva zavezanec opravi poračun najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti v mesečnem obračunu za mesec, v katerem ugotovi dejanske količine goriva, oproščene plačila trošarine.
15. člen 
(vračilo okoljske dajatve) 
Pravico do vračila plačane okoljske dajatve ima:
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za gorivo, ki ga iznese v druge države članice EU ali izvozi, če dokaže, da je bila okoljska dajatev plačana in je bilo gorivo izneseno z območja Republike Slovenije ali izvoženo z območja EU,
– zavezanec iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki je gorivo, za katero je bila okoljska dajatev plačana, porabil za namene, za katere se okoljska dajatev ne plačuje,
– pravna oseba, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za gorivo, ki ga je v obdobju, ko je imela pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve, nabavila in porabila s plačano okoljsko dajatvijo.
16. člen 
(uveljavljanje vračila okoljske dajatve) 
(1) Upravičenec za vračilo plačane okoljske dajatve iz prejšnjega člena vloži pri finančni upravi zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(2) Zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– vlagatelju zahtevka,
– količini, vrsti goriva in datumu plačila okoljske dajatve za gorivo, za katero se uveljavlja vračilo okoljske dajatve.
(3) Pravico do vračila plačane okoljske dajatve lahko upravičenec iz prejšnega člena uveljavlja še tri mesece po poteku koledarskega leta, v katerem je nastal razlog za vračilo okoljske dajatve.
(4) Pri izračunu zneska za vračilo okoljske dajatve se uporabi znesek okoljske dajatve, veljaven na dan, ko je bila okoljska dajatev obračunana, oziroma znesek okoljske dajatve na dan nabave goriva, naveden na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je gorivo nabavil s plačano okoljsko dajatvijo.
17. člen 
(vračilo plačane najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti) 
(1) Pravico do vračila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti ima oseba iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki je za gorivo, za katero je plačala najnižjo raven obdavčitve v Skupnosti, plačala okoljsko dajatev.
(2) Upravičenec do vračila najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti iz prejšnjega odstavka vloži pri finančni upravi zahtevek za vračilo plačane najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(3) Zahtevek za vračilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– zavezancu za plačilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti, ki je vložil zahtevek,
– količini, vrsti goriva in datumu plačila okoljske dajatve za gorivo, za katero se uveljavlja vračilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti,
– dokazilo o plačilu okoljske dajatve za gorivo, za katero se uveljavlja vračilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti in
– izjavo, da za gorivo vlagatelj ni in ne bo zahteval vračila okoljske dajatve.
(4) Pravico do vračila plačane najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti lahko upravičenec iz prvega odstavka tega člena uveljavlja še tri mesece po poteku koledarskega leta, v katerem je nastal vzrok za vračilo plačane najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti.
18. člen 
(letni obračun okoljske dajatve za osebe s seznama oseb, ki so upravičene do oprostitve plačila okoljske dajatve) 
(1) Pravna oseba, ki je na seznamu iz 6. člena te uredbe, vodi v svojih evidencah podatke o vrsti in količini porabljenega goriva in finančni upravi predloži letni obračun okoljske dajatve.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi letni obračun okoljske dajatve na obrazcu za letni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletnih straneh finančne uprave, in ga predloži finančni upravi do 25. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Letni obračun okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve,
– letni obračun okoljske dajatve za gorivo, porabljeno zunaj naprav in malih naprav,
– letni obračun okoljske dajatve za obveznosti male naprave, ugotovljene v poročilu o emisijah toplogrednih plinov,
– znesek prejetih javnih sredstev iz občinskih, državnih, mednarodnih ali drugih javnih virov, prejetih za iste namene, kot je oprostitev plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva.
(4) Evidenco iz prvega odstavka tega člena hrani zavezanec iz prvega odstavka tega člena deset let od dneva zadnjega nakupa goriva.
(5) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena obračunano okoljsko dajatev plača do zadnjega delovnega dne meseca, v katerem predloži letni obračun okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo pošlje finančni upravi podatke iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena do 20. aprila tekočega leta.
19. člen 
(oprostitev plačila okoljske dajatve za rabo goriva v mali napravi) 
(1) Upravljavec male naprave, ki mu je Evropska komisija odobrila izključitev iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je upravičen do oprostitve plačila okoljske dajatve za enote obremenitve do višine dodeljene količine.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka plača za vsako enoto obremenitve, ki presegajo dodeljene količine, okoljsko dajatev po tej uredbi. Obveznost plačila lahko poravna tudi s predajo ustrezne količine emisijskih kuponov, ERU ali CER na državni račun Republike Slovenije v registru EU v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Predane emisijske kupone, ERU, CER nacionalni administrator razveljavi v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec male naprave, katere vhodna toplotna moč je na dan 31. decembra 2012 presegala 20 MW, za izpolnitev obveznosti plačila ne sme uporabiti več kot 11 odstotkov ERU ali CER glede na celotno dodeljeno količino v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 550/2011 z dne 7. junija 2011 o določanju nekaterih omejitev glede uporabe mednarodnih dobropisov iz projektov v zvezi z industrijskimi plini, skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne 8. 6. 2011, str. 1).
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko obveznost iz drugega odstavka tega člena preloži na naslednje leto, če skupna razlika med emisijami toplogrednih plinov, ugotovljenimi iz poročila o emisijah toplogrednih plinov, in dodeljenimi količinami od leta 2013 dalje ne presega 20 odstotkov dodeljene količine iz leta 2013, pri čemer mora biti celotna obveznost iz drugega odstavka tega člena izpolnjena najpozneje do 30. aprila tekočega leta, ki sledi zadnjemu letu trgovalnega obdobja.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena obveznost iz drugega odstavka tega člena poravna s plačilom okoljske dajatve in če povprečna cena emisijskih kuponov na trgu ogljika presega ceno za eno enoto obremenitve za več kot 30 odstotkov, plača oseba iz prvega odstavka tega člena okoljsko dajatev v višini povprečne cene emisijskih kuponov, ki jo izračuna in objavi ministrstvo na svoji spletni strani do 28. februarja tekočega leta. Ministrstvo povprečno ceno izračuna kot količnik med zneskom prilivov iz prodaje emisijskih kuponov na dražbi v državni proračun, ki so bili v preteklem letu doseženi s prodajo emisijskih kuponov, in količino teh emisijskih kuponov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena sestavi obračun obveznosti iz drugega odstavka tega člena na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(7) Obračun obveznosti iz prejšnjega odstavka in način izpolnitve obveznosti sta del poročila o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(8) Oseba iz prvega odstavka tega člena plača okoljsko dajatev iz drugega odstavka tega člena ali preda emisijske kupone, ERU ali CER najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
20. člen 
(letni obračun okoljske dajatve za obveznosti male naprave, ugotovljene v poročilu o emisijah toplogrednih plinov) 
(1) Upravljavec male naprave, pri katerem iz poročila o emisijah toplogrednih plinov izhaja obveznost plačila okoljske dajatve za preteklo leto, finančni upravi do 25. aprila tekočega leta predloži letni obračun okoljske dajatve za uporabo goriva v mali napravi na obrazcu za letni obračun okoljske dajatve, ki je objavljen na spletni strani finančne uprave.
(2) Če oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena ne izpolni obveznosti iz drugega in petega odstavka prejšnjega člena do roka iz osmega odstavka prejšnjega člena, plača okoljsko dajatev za celotno količino emisij toplogrednih plinov, ugotovljeno v poročilu iz šestega odstavka prejšnjega člena. Letni obračun okoljske dajatve predloži na obrazcu iz prejšnjega odstavka finančni upravi do 10. maja tekočega leta za preteklo leto in plača okoljsko dajatev do 20. maja tekočega leta.
(3) Letni obračun okoljske dajatve iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve,
– enote obremenitve, za katere se obračuna okoljska dajatev, in
– znesek okoljske dajatve za plačilo.
(4) Podatke za letni obračun okoljske dajatve na podlagi prvega odstavka tega člena ministrstvo pošlje finančni upravi do 20. aprila tekočega leta za preteklo leto in do 10. maja tekočega leta za obračun okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena.
(5) Finančna uprava do 30. junija tekočega leta obvesti ministrstvo o plačani okoljski dajatvi, če je bila poravnava obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena opravljena s plačilom okoljske dajatve.
21. člen 
(oprostitev plačila okoljske dajatve in predpisi o državnih pomočeh) 
(1) Oprostitev plačila okoljske dajatve iz drugega odstavka 9. člena te uredbe in vračilo iz tretje alineje 15. člena se dodeljujeta v skladu s 44. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. junija 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(2) Do oprostitve plačila ali vračila že plačane okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka je upravičen upravljavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni podjetje iz tretjega odstavka tega člena,
– ni prejemnik preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči, kar mora izhajati iz uradne evidence ministrstva, pristojnega za finance, v času izdaje odločbe,
– na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, če vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne presega 50 eurov, kar mora izhajati iz uradne evidence finančne uprave, v času izdaje odločbe,
– je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji dve leti do dneva vložitve vloge, kar mora izhajati iz uradne evidence finančne uprave,
– v zvezi s stroški za porabo goriva, ki je predmet oprostitve plačila okoljske dajatve po tej uredbi, do dneva vložitve vloge ni prejel nobenih drugih javnih sredstev iz občinskih, državnih, mednarodnih ali drugih javnih virov, in
– ima pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov.
(3) Do oprostitve plačila ali vračila že plačane okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena ni upravičeno:
– podjetje iz sektorja ribištva in ribogojstva,
– podjetje, ki bi oprostitev plačila okoljske dajatve namenilo za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo določa Sklep Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24),
– podjetje v težavah v skladu z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU ali
– podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.
(4) Upravljavec iz drugega odstavka 9. člena in tretje alineje 15. člena te uredbe mora spremljati višino državne pomoči tako, da vodi evidenco o oprostitvi plačila okoljske dajatve v spletni aplikaciji ministrstva, s katero izračuna višino državne pomoči v eurih. Višino državne pomoči sporoči ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
22. člen 
(vloga za odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve) 
(1) Vloga za oprostitev plačila okoljske dajatve se vloži pisno na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, in vsebuje naslednje podatke:
– naslov in firmo upravljavca naprave ter lokacijo naprave,
– izjavo upravljavca o izpolnjevanju pogojev iz druge in tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena in pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena, ki ne sme biti starejša od 30 dni, in
– dokazilo o plačilu, oprostitvi plačila ali neplačilu trošarine za rabo goriva v napravi ali mali napravi v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine.
(2) Upravljavec, ki ima pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, vloži vlogo za oprostitev plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po pravnomočnosti tega dovoljenja.
(3) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi upravljavec v primeru pridobitve pravnomočne odločbe o spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe upravljavca.
(4) Upravljavec vloži vlogo za spremembo odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve najmanj 60 dni pred nameravano spremembo uporabe goriva v napravi. Vloga za spremembo odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve vsebuje podatke iz prvega odstavka tega člena.
23. člen 
(odločba o oprostitvi plačila okoljske dajatve) 
(1) Ministrstvo na podlagi vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena in ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 21. člena te uredbe izda odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za obdobje do 31. decembra 2020.
(2) Ministrstvo v odločbi upravljavcu določi obveznost plačila vsaj najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti v skladu s četrtim in petim odstavkom 9. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo upravljavca v odločbi tudi seznani, da je prejemnik državne pomoči v višini oprostitve plačila okoljske dajatve na podlagi sheme državne pomoči v skladu s 44. členom Uredbe 651/2014/EU.
(4) Upravljavec o vsaki spremembi dejstev v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz drugega odstavka 21. člena te uredbe nemudoma pisno obvesti ministrstvo, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec vsako leto preveri upravičenost do oprostitve plačila glede izpolnjevanja vseh pogojev za oprostitev plačila okoljske dajatve in do konca februarja tekočega leta o tem pisno obvesti ministrstvo, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.
24. člen 
(prenehanje upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve) 
(1) Upravljavec iz drugega odstavka 21. člena te uredbe ni več upravičen do oprostitve plačila okoljske dajatve, če:
– ne vodi evidence iz sedmega odstavka 9. člena in četrtega odstavka 21. člena te uredbe,
– gorivo, ki ga je nabavil brez plačila okoljske dajatve, proda tretji osebi in v predpisanem roku ne predloži obračuna okoljske dajatve,
– v izjavah o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 22. člena te uredbe navede nepopolne, netočne ali napačne podatke, ali
– ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 21. člena te uredbe ali obveznosti iz petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, kdaj so nastopili razlogi za prenehanje upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve.
(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena od pravnomočnosti odločbe o prenehanju oprostitve plačila okoljske dajatve ni več upravičen do oprostitve plačila okoljske dajatve.
(4) Upravljavec, ki mu je odločba o oprostitvi plačila okoljske dajatve prenehala veljati na podlagi prvega odstavka tega člena, ima v primeru ponovnega izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 21. člena te uredbe pravico do pridobitve odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve v naslednjem koledarskem letu, razen, če je bilo ugotovljeno, da je v izjavah o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 22. člena navajal nepopolne, netočne ali napačne podatke.
25. člen 
(odmera okoljske dajatve v primeru prenehanja upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve) 
(1) Upravljavcu naprave, ki mu je bila izdana ugotovitvena odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve iz drugega odstavka prejšnjega člena, nastane obveznost za obračun in plačilo okoljske dajatve z dnem pravnomočnosti te odločbe.
(2) Finančna uprava odmeri obveznost za plačilo okoljske dajatve za gorivo, ki je bilo nabavljeno ali uporabljeno v obdobju, ko nastopi razlog, na podlagi katerega upravičenost do oprostitve plačila okoljske dajatve preneha, pa vse do dneva pravnomočnosti ugotovitvene odločbe o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve, oziroma za gorivo na zalogi na dan izdaje odločbe.
(3) Okoljska dajatev se odmeri v znesku na enoto obremenitve zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki je veljala na dan pravnomočnosti odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve.
II. NADZOR 
26. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja finančna uprava, razen določb 19., 21., 22., 23. in 24. člena te uredbe, nadzor katerih opravlja ministrstvo.
III. KAZENSKE DOLOČBE 
27. člen 
(prekrški) 
(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– kot oseba iz drugega, tretjega, četrtega odstavka 10. člena in 11. člena te uredbe ne prijavi finančni upravi, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni ali preneha (5. člen);
– kot zavezanec iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 10. člena te uredbe ne predloži obračuna okoljske dajatve finančni upravi do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve (tretji odstavek 13. člena);
– kot zavezanec iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 10. člena te uredbe v mesečnem obračunu okoljske dajatve ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, ali če predloži neresnične podatke (četrti odstavek 13. člena);
– kot zavezanec iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 10. člena te uredbe ne plača okoljske dajatve oziroma je ne plača v predpisanem roku (šesti odstavek 13. člena);
– kot zavezanec iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka 10. člena te uredbe, gorivo proda osebam, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali imetniku dovoljenja za oproščeno rabo energentov, oziroma ga uporabi sam, če gre za osebo, ki ima pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve ali dovoljenje za oproščeno rabo energentov in finančni upravi ne predloži mesečnega pregleda prodaje goriva do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je gorivo prodal (sedmi odstavek 13. člena);
– kot zavezanec iz 11. člena te uredbe ne predloži obračuna najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti finančni upravi do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za plačilo najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti (četrti odstavek 14. člena);
– kot zavezanec iz 11. člena te uredbe ne plača najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti oziroma je ne plača v predpisanem roku (sedmi odstavek 14. člena);
– kot oseba iz 15. člena ali prvega odstavka 17. člena te uredbe na zahtevku za vračilo okoljske dajatve ali najnižje ravni obdavčitve v Skupnosti predloži neresnične podatke.
– kot oseba iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki je na seznamu iz 6. člena te uredbe, do 25. aprila tekočega leta za preteklo leto ne predloži letnega obračuna okoljske dajatve, ali če predloži neresnične podatke (drugi in tretji odstavek 18. člena);
– kot oseba iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki je na seznamu iz 6. člena te uredbe ne plača okoljske dajatve, oziroma je ne plača v predpisanem roku (peti odstavek 18. člena);
– kot oseba iz prvega odstavka 10. ćlena te uredbe, ki je na seznamu iz 6. člena te uredbe, ne hrani evidence za letni obračun okoljske dajatve deset let od dneva zadnjega nakupa goriva (četrti odstavek 18. člena);
– kot oseba s seznama iz 6. člena te uredbe ne sestavi letnega obračuna okoljske dajatve iz tretjega odstavka 20. člena te uredbe na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov in ga do 10. maja tekočega leta za preteklo leto ne pošlje finančni upravi, ali če predloži neresnične podatke (drugi odstavek 20. člena);
– kot upravljevec ne vodi evidence iz sedmega odstavka 9. člena in četrtega odstavka 21. člena te uredbe;
– kot upravljavec za pridobitev odločbe o oprostitvi plačila okoljske dajatve v vlogi navede nepopolne, netočne ali napačne podatke (prvi odstavek 22. člena);
– kot upravljavec ne obvesti ministrstva o vsaki spremembi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za oprostitev plačila okoljske dajatve (četrti odstavek 23. člena).
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
28. člen 
(znesek na enoto obremenitve) 
Do uveljavitve sklepa iz šestega odstavka 3. člena te uredbe je znesek na enoto obremenitve zraka z emisijo CO2 17,3 eura.
29. člen 
(dokončanje že začetih postopkov) 
Postopki, začeti v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16), se dokončajo v skladu s to uredbo.
30. člen 
(prenehanje veljavnosti uredbe) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 22/16).
31. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2018.
Št. 00719-40/2018
Ljubljana, dne 11. julija 2018
EVA 2016-2550-0094
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik