Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2018 z dne 6. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2018 z dne 6. 7. 2018

Kazalo

2334. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, stran 7507.

  
Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo
A K T 
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) S tem aktom se določata:
– metodologija za določitev regulativnega okvira in
– metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.
(2) Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.
(3) Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:
– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in
– zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
- aktivni odjemalec:
pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo, shranjujejo ali prodajajo električno energijo, proizvedeno v svojih objektih, tudi preko agregatorjev, ali sodelujejo v prilagajanju odjema ali programih energijske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;
- agregator:
pomeni udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije;
- čezmejna izmenjava električne energije:
pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije;
- dinamična pilotna kritična konična tarifa:
je poskusna dinamična omrežninska tarifa za odjemalce, priključene na distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za prevzeto delovno energijo, ki odstopa od tarifne postavke, določene s splošno tarifo. Tarifa velja v času s strani distribucijskega operaterja vnaprej napovedanega trajanja konične obremenitve omrežja oziroma v času konične proizvodnje v omrežju s ciljem zagotoviti čim bolj ustrezno prilagajanje odjema oziroma proizvodnje aktivnih odjemalcev za zagotavljanje zanesljivega ter učinkovitega obratovanja omrežja. Za izvajanje te tarife
je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja o nastopu kritičnih dogodkov;
- distribucijsko podjetje:
je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;
- elektroenergetska infrastruktura:
so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture;
– hranilnik energije
je naprava, ki shrani določen del proizvedene električne energije do trenutka uporabe v elektroenergetskem sistemu kot končno energijo ali pretvorjeno v drug nosilec energije;
- lastni vod:
je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;
- minimalni standardi kakovosti oskrbe:
so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe;
- netransakcijska metoda:
je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij;
- območje distribucijskega sistema:
pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja;
- odjemna skupina:
je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema;
- omrežnina:
je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);
- ostala sredstva:
so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture;
- pametna energetska infrastruktura:
je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z
majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;
- pametno omrežje:
pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje, prenosa, transformacije, distribucije in porabe s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem;
- prezasedenost:
je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti;
- prihodki iz upravljanja prezasedenosti:
so prihodki iz upravljanja prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009);
- priznani upravičeni stroški:
so dejanski upravičeni stroški iz 120. člena EZ-1 oziroma stroški, ki jih agencija na podlagi določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj prizna kot upravičene;
- skupina končnih odjemalcev:
je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč;
- sistemski standard:
določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti;
- sredstva:
so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater;
- stroški raziskav in inovacij:
so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja;
- stroški razvijanja:
so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo;
- tarifa:
je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem;
- vodi:
so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;
- zajamčeni standard:
določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.
3. člen 
(regulativno obdobje) 
Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA 
1. Splošno
4. člen 
(vsebina) 
S tem aktom se določajo:
1. trajanje regulativnega obdobja;
2. elementi regulativnega okvira;
3. kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;
4. način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;
5. vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom in kriteriji za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;
6. pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;
7. parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
8. pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;
9. minimalni standardi kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in
10. višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev zajamčenih standardov kakovosti.
2. Regulativni okvir
5. člen 
(regulativni okvir) 
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.
(2) Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom so kot stroški in prihodki opredeljene tudi kategorije, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavane kot stroški in prihodki.
(3) Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega sistema, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.
(4) Z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja agencija izvede izravnavo tarifnih postavk, ki zagotavlja enakomerno spreminjanje tarifnih postavk v posameznem letu regulativnega obdobja glede na predhodno leto.
(5) Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja je tudi razkritje prihodkov iz upravljanja prezasedenosti.
6. člen 
(cilji regulativnega okvira) 
Cilji določanja regulativnega okvira so:
1. zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
2. spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
3. spodbujati učinkovito uporabo in razvoj sistema;
4. trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
5. izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;
6. elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
7. zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
7. člen 
(elementi regulativnega okvira) 
(1) Elementi regulativnega okvira so:
1. upravičeni stroški;
2. omrežnina;
3. drugi prihodki;
4. odstopanje od regulativnega okvira preteklih let (presežek ali primanjkljaj omrežnine) in
5. izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Priznani elementi regulativnega okvira so ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.
(3) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 16. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja.
(4) Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč iz III. poglavja tega akta. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(5) Zaračunane omrežnine za sistem in drugi prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja, so v skladu s tem aktom reguliran letni prihodek.
(6) Reguliran letni prihodek in odstopanje od regulativnega okvira preteklih let sta v skladu s tem aktom vira za pokrivanje upravičenih stroškov.
(7) Izravnava tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, pred in po izravnavi enake, razen razlike zaradi zaokroževanja tarifnih postavk na pet decimalk. Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v načrtovanem presežku ali primanjkljaju omrežnine.
8. člen 
(metoda reguliranja) 
(1) Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.
(2) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih, oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.
(3) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in upoštevaje ugotovljeni kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let pokrije načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.
(4) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah in doseženi ravni kakovosti oskrbe.
9. člen 
(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem) 
Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz četrtega odstavka 5. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
OMRt = UStOPMtOČPJEtDPt + ΔROt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
OMRt
načrtovani znesek omrežnine;
USt
načrtovani upravičeni stroški;
OPMt
načrtovani znesek omrežnine za priključno moč;
OČPJEt
načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo;
DPt
načrtovani drugi prihodki;
ΔROt
odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu z 99. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
t
leto regulativnega obdobja.
10. člen 
(določitev regulativnega okvira) 
Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnine. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na posamezna območja distribucijskega sistema.
11. člen 
(sprememba regulativnega okvira) 
(1) Agencija spremeni regulativni okvir zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v obsegu, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja.
(2) Če agencija ugotovi, da so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali druge nepričakovane okoliščine, spremeni regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja na postavki načrtovanih prihodkov iz omrežnin tako, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v odstotku, ki bo zagotavljal, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.
12. člen 
(spremljanje poslovanja elektrooperaterjev) 
(1) Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
(2) Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.
3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira
3.1. Splošno
13. člen 
(podatki za določitev regulativnega okvira) 
(1) Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.
(2) Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.
(3) Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. pododdelkom II. poglavja tega akta.
(5) Podatki, ki jih agenciji posredujejo elektrooperaterji in distribucijska podjetja morajo biti pravilni, popolni in nezavajajoči.
(6) Spremembe računovodskih usmeritev med regulativnim obdobjem ne vplivajo na določitev upravičenih stroškov.
14. člen 
(količinski letni načrti porabe električne energije) 
(1) Za določitev upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je elektrooperater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.
(2) Elektrooperater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu regulativnega obdobja. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega sistema.
(3) Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetskih bilanc.
(4) Elektrooperater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.
(5) V skladu z drugim odstavkom tega člena distribucijski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijski sistem po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega sistema in
– količine električne energije po posameznem območju distribucijskega sistema, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijski sistem.
(6) V skladu s četrtim odstavkom tega člena sistemski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta in
– količine električne energije, predane na prenosnem sistemu distribucijskemu operaterju po posameznem območju distribucijskega sistema, ki so usklajene z distribucijskim operaterjem.
15. člen 
(faktor načrtovane inflacije) 
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja ter drugih prihodkov za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije, ki se izračuna na naslednji način:
NIt
=
nit
100
kjer oznake pomenijo:
NIt
faktor načrtovane inflacije;
nit
načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
3.2. Upravičeni stroški
3.2.1. Določanje upravičenih stroškov 
16. člen 
(določitev upravičenih stroškov) 
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2) Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.
(3) Upravičeni stroški območja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota stroškov distribucijskega podjetja in stroškov distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema. Upravičeni stroški distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema, se razdelijo za:
– elektroenergetsko infrastrukturo glede na to, kje se sredstvo nahaja;
– spodbude in kakovost oskrbe glede na uspešnost delovanja posameznega distribucijskega podjetja;
– stroške električne energije za izgube v omrežju glede na odstotek priznanih izgub za posamezno območje distribucijskega sistema in
– ostale upravičene stroške glede na število območij distribucijskega sistema.
(4) Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
USt = SDVt + SEEIt + AMt + RDSt + SSt + ΔS(Q)t + RIt + St [EUR],
kjer oznake pomenijo:
USt
upravičeni stroški;
SDVt
stroški delovanja in vzdrževanja;
SEEIt
stroški električne energije za izgube v omrežju;
AMt
stroški amortizacije;
RDSt
reguliran donos na sredstva;
SSt
stroški sistemskih storitev;
ΔS(Q)t
kakovost oskrbe;
RIt
stroški raziskav in inovacij;
St
spodbude;
t
leto regulativnega obdobja.
(5) Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– namenska raba sredstev;
– gospodarna in učinkovita raba sredstev;
– zagotavljanje kakovosti oskrbe in
– upoštevanje zgolj tistih upravičenih stroškov, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladni z običajno poslovno prakso.
(6) Kriterija »značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso« iz prejšnjega odstavka se presojata po davčni zakonodaji.
(7) V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve iz 134. člena tega akta.
3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja 
3.2.2.1. Splošno 
17. člen 
(vrste stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDVt) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva elektrooperaterja na višino stroškov, in sicer se delijo na:
– nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in
– nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.
(3) Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
SDVt = NSDVt + NNSDVt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
SDVt
stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NNSDVt
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
t
leto regulativnega obdobja.
(4) Stroški delovanja in vzdrževanja so:
1. stroški materiala;
2. stroški storitev;
3. stroški dela;
4. drugi poslovni odhodki in
5. drugi odhodki.
3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja 
18. člen 
(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) so tisti stroški, na katere lahko elektrooperater vpliva s svojim delovanjem in so odvisni tudi od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov.
(2) Kot upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se ne upoštevajo nepriznani stroški, ki so:
1. stroški reklam in sponzorstev;
2. stroški donacij;
3. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4. stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo;
5. stroški in odhodki iz četrtega odstavka 17. člena tega akta, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
6. stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
7. stroški nagrad članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;
8. stroški, ki se nanašajo na plačila članom organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
9. stroški regresa za letni dopust, če je obračunan v višini, ki je višja od minimalne plače v Republiki Sloveniji;
10. izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;
11. stroški in odhodki, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi;
12. stroški raziskav in inovacij iz 3.2.8 odseka II. poglavja tega akta;
13. stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;
14. stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje;
15. prevrednotovalni poslovni odhodki za ostala sredstva in
16. stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov.
(3) Stroški, ki se ne upoštevajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke. Za potrebe tega akta so stroški iz 4. točke prejšnjega odstavka:
1. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
2. odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
3. odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
4. odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;
5. odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi in
6. odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.
(4) Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora iz 6. in 8. točke drugega odstavka tega člena, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora so vsa plačila, ki jih zraven plače le-ti prejmejo in so določena z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
(5) Nepriznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.
19. člen 
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja) 
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVt = NSDVvzdt + NSDVmdt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzdt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema;
NSDVmdt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVvzdt = ((dvzdNSDVpt) • (1 – Ut + NIt)) + ((ΔNSDVvodit + ΔNSDVpostajet) • 0,3) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVvzdt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema;
dvzd
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema;
NSDVpt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt);
Ut
faktor učinkovitosti;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVvodit
povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov;
ΔNSDVpostajet
povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj;
pt
predhodno leto;
t
leto regulativnega obdobja.
(3) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov (ΔNSDVvodit) iz prejšnjega odstavka se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov (ivodi).
(4) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj (ΔNSDVpostajet) iz drugega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje) in odstotkom spremembe števila postaj (ipostaje).
(5) Odstotek spremembe dolžine vodov (ivodi) iz tretjega odstavka tega člena in odstotek spremembe števila postaj (ipostaje) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
(6) Postaje iz drugega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja izračunajo kot vsota visokonapetostnih (VN) polj v razdelilno-transformatorskih postajah (RTP), razdelilnih postajah (v nadaljnjem besedilu: RP), elektronapajalnih postajah (v nadaljnjem besedilu: ENP) in stikališčih. Visokonapetostna (VN) polja so: daljnovodna in kablovodna, transformatorska, zvezna, merilna in ozemljilna.
(7) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVmdt = dmdNSDVpt • (1 – Ut + NIt) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVmdt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja;
dmd
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj;
NSDVpt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
Ut
faktor učinkovitosti;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
pt
predhodno leto;
t
leto regulativnega obdobja.
20. člen 
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja) 
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVt = NSDVvzdt + NSDVstrt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzdt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema;
NSDVstrt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzdt) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega akta.
(3) Postaje iz drugega odstavka 19. člena tega akta se za distribucijskega operaterja izračunajo kot vsota:
– VN polj v RTP, ENP in stikališčih,
– srednjenapetostnih (SN) celic v RTP-jih in RP-jih in
– transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP).
(4) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVstrt = (dstrNSDVpt • (1 – Ut + NIt)) + (ΔNSDVuporabnikit0,3) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVstrt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
dstr
delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike;
NSDVpt
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
Ut
faktor učinkovitosti;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVuporabnikit
povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila uporabnikov;
pt
predhodno leto;
t
leto regulativnega obdobja.
(5) Uporabniki iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota končnih odjemalcev in proizvajalcev.
(6) Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota:
– prevzemno-predajnih mest brez proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom v notranji instalaciji in
– prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(7) Proizvajalci iz petega odstavka tega člena se določijo kot vsota:
– prevzemno–predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom in
– prevzemno-predajnih mest, na katerih so direktno na omrežje priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, brez lastnega odjema.
(8) Povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila uporabnikov ΔNSDVuporabnikit iz četrtega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstrt korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila uporabnikov (iuporabniki).
(9) Odstotek spremembe števila uporabnikov (iuporabniki) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
21. člen 
(osnova za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja se za elektrooperaterja upoštevajo načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt). To so načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja. Če agencija pri določitvi regulativnega okvira upošteva tretji odstavek 40. člena tega akta, se (NSDVpt) za prvo leto regualtivnega obdobja ustrezno znižajo.
(2) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja izračunata na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja izračunata deleža dvodi in dpostaje v celotnih NSDVvzdt in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.
(3) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike izračunata deleža NSDVvzdt, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzdt. Deleži se izračunajo na podlagi povprečnih podatkov o finančni realizaciji let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.
(4) Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.
22. člen 
(opredelitev faktorja učinkovitosti) 
(1) Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
Ut
=
USplt
+
UIndt,
100
 
kjer oznake pomenijo:
Ut
faktor učinkovitosti;
USplt
načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
UIndt
faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja;
t
leto regulativnega obdobja.
(3) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(4) Faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja se na podlagi rezultatov primerjalnih analiz za vsako regulativno obdobje določi v I poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti agencija upošteva tudi premik mejnega področja.
3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja 
23. člen 
(vrste nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so tisti stroški, na katerih višino elektrooperater s svojim delovanjem ne more vplivati, in sicer:
1. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;
2. prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine vključno s pripadajočimi dajatvami v zvezi z oskrbo z električno energijo;
3. prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, razen prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali kot posledica odprave škod na sredstvih;
4. nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;
5. rente in odškodnine, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev elektrooperaterja;
6. članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
7. vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);
8. stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;
9. stroški škod;
10. stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo, ki se kupuje skladno s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;
11. stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s 6. točko 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 in
12. stroški za čezmerno prevzeto jalovo energijo distribucijskega operaterja, če je zaračunana omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo iz tretjega odstavka 138. člena tega akta nižja kot omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki pripada sistemskemu operaterju na podlagi četrtega odstavka 138. člena tega akta.
(2) Med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja se uvrstijo tudi stroški, na višino katerih lahko elektrooperater s svojim delovanjem vpliva. Med te stroške spadajo stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja iz prvega odstavka 26. člena tega akta ter stroški in odhodki pametnih omrežij iz 27. člena tega akta.
24. člen 
(določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
NNSDVt = NNSDVpt • (1 + NIt) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NNSDVt
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja;
NNSDVpt
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
pt
predhodno leto;
t
leto regulativnega obdobja.
25. člen 
(stroški škod) 
(1) Upravičeni stroški škod iz 9. točke prvega odstavka 23. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Stroški škod so naslednji:
– tekoči stroški za popravila, če gre za poškodbe, pri katerih se s popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo) in
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.
(2) Nesreča iz prejšnjega odstavka je dogodek, ki ima za posledico nastanek škode na elektroenergetski infrastrukturi in ostalih sredstvih in jih povzročijo:
1. tretje osebe ali uporabniki;
2. lastni kadri elektrooperaterja oziroma podizvajalci elektrooperaterja pri izvajanju del;
3. divje ali domače živali;
4. naravni pojavi in vplivi vremena ter
5. druge nesreče, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Med stroške škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.
(4) Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.
(5) Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz reguliranega donosa na sredstva.
26. člen 
(nove naloge v regulativnem obdobju) 
(1) Nove naloge, ki jih mora elektrooperater začeti izvajati na podlagi veljavne zakonodaje znotraj regulativnega obdobja, so dodatne naloge, ki jih elektrooperater še ni izvajal. V nove naloge ne spadata nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječe naloge na podlagi veljavne zakonodaje.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4,…) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.
27. člen 
(stroški in odhodki pametnih omrežij) 
(1) Stroški in odhodki pametnih omrežij so stroški, ki nastanejo zaradi vzdrževanja in obratovanja sredstev iz 79. člena tega akta.
(2) Stroški, ki se nanašajo na posamezno sredstvo iz 79. člena tega akta, so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4 …) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.
28. člen 
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Ne glede na določbe 24. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz II. poglavja tega akta, se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDVpt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije se za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi načrta agencije, sprejetega skladno z energetsko zakonodajo, v naslednjih letih pa v skladu s 24. členom tega akta.
(3) Stroški škod se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.
(4) Stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s 6. točko 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom iz 91. člena tega akta.
(5) Stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja, ter stroški in odhodki pametnih omrežij se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.
3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju 
29. člen 
(postopek določitve stroška nakupa električne energije za izgube v omrežju) 
(1) Stroški nakupa električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se določijo na podlagi določenih količin izgub električne energije iz tretjega in petega odstavka tega člena in ob upoštevanju načrtovane cene električne energije iz šestega odstavka tega člena.
(2) Količine izgub na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) na območju distribucijskega sistema in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega sistema distribucijskega operaterja. Količine izgub na distribucijskem sistemu se izračunajo na naslednji način:
Wizg_dis = Wpren + Wpro ± Wizm_disWko [kWh],
kjer oznake pomenijo:
Wizg_dis
količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu;
Wpren
količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
Wpro
oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu;
Wizm_dis
količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev;
Wko
količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu.
(3) Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na sistemu distribucijskega operaterja v obdobju, ki zajema leta t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta na naslednji način:
Wnačrt_izg_dis
=
WprevzWodd
Wko_dis [kWh],
Wodd
kjer oznake pomenijo:
Wnačrt_izg_dis
načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja;
Wprevz
skupne, v distribucijski sistem prevzete količine, ki zajemajo:
– evidentirane količine električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom,
– proizvedene količine, oddane na distribucijskem sistemu in
– količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev;
Wodd
skupne, iz distribucijskega sistema oddane količine, ki zajemajo:
– količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev in
– količine izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu;
Wko_dis
količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na območju distribucijskega sistema.
(4) Količine izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih in na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:
Wizg_pren = Wpro ± Wtranz – WdisWko_pren [kWh],
kjer oznake pomenijo:
Wizg_pren
količine izgub električne energije na prenosnem sistemu;
Wpro
oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu;
Wdis
količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
Wko_pren
količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu;
Wtranz
količine izgub električne energije na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov.
(5) Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu v obdobju, ki zajema leta t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta ter zajema količine izgub na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:
Wnačrt_izg_pren
=
WprevzWodd
Wko [kWh],
Wodd
kjer oznake pomenijo:
Wnačrt_izg_pren
načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na prenosnem sistemu;
Wprevz
skupne, v prenosni sistem prevzete količine, ki zajemajo:
– proizvedene količine, oddane na prenosni sistem in
– količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih;
Wodd
skupne, iz prenosnega sistema oddane količine, ki zajemajo:
– količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom,
– količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih in
– količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu;
Wko
količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih.
(6) Za posamezno leto regulativnega obdobja se načrtovana cena električne energije za izgube določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije v obdobju prvih štirih mesecev leta pred regulativnim obdobjem, doseženih na madžarski energetski borzi. V načrtovani letni ceni je upoštevan 70-odstotni delež cene za pasovno energijo in 30-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Republiki Sloveniji.
3.2.4. Stroški sistemskih storitev 
30. člen 
(zagotavljanje sistemskih storitev) 
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje sistema, je odgovoren sistemski operater. Ponudniki sistemskih storitev zagotavljajo izvajanje teh storitev iz proizvodnih objektov in od končnih odjemalcev na območju sinhronega obratovanja. Ponudniki so lahko proizvajalci, končni odjemalci, trgovci, dobavitelji in agregatorji.
31. člen 
(zbiranje ponudb) 
(1) Za zagotavljanje dejanskega potrebnega obsega sistemskih storitev iz naslednjega odstavka, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih ločeno za posamezne sistemske storitve. Sistemski operater pridobi ponudbe za obdobje do enega leta ali za več let.
(2) V povabilu za zbiranje ponudb mora sistemski operater določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem oziroma Uredba Komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL L št. 220 z dne 25. 8. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2017/1485) in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve:
– za avtomatski proces povrnitve frekvence oziroma sekundarno regulacijo frekvence in moči, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol;
– za ročni proces povrnitve frekvence oziroma minutno rezervo za terciarno regulacijo, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol;
– za regulacijo napetosti in jalove moči in
– za zagon agregatov brez zunanjega napajanja.
(3) Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno. Postopek zakupa sistemskih storitev iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se izvaja čim kratkoročneje, kadar je to gospodarsko učinkovito.
(4) Pri zagotavljanju sistemskih storitev iz drugega odstavka tega člena lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na prilagajanju odjema, vključevanju razpršenih virov proizvodnje in hranilnikov energije, pri čemer so manjši viri lahko agregirani v regulacijske portfelje, s katerimi upravljajo agregatorji in katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v sistemu.
32. člen 
(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev) 
(1) Sistemski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednja tri leta, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za posamezno leto, ki se deli na:
– posamezne vrste sistemskih storitev, potrebne skladno z veljavnimi predpisi;
– že zakupljene posamezne vrste sistemskih storitev, ki vključujejo tudi pogodbe o deljenju rezerv in medsebojni pomoči s sosednjimi sistemskimi operaterji;
– dodatno potrebne posamezne vrste sistemskih storitev.
(2) V oceni iz prejšnjega odstavka mora sistemski operater navesti tudi načrtovane postopke in časovnico izvedbe zakupa dodatno potrebnih posameznih vrst sistemskih storitev.
(3) Najkasneje do 31. januarja sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v preteklem letu, ki mora vsebovati:
– količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za preteklo leto, strukturirano skladno s prvim odstavkom tega člena;
– odmike od načrtovanega obsega posameznih sistemskih storitev, ki jih je sistemski operater načrtoval v poročilu iz prvega odstavka tega člena, in utemeljitev razlogov za nastale odmike;
– dokumentacijo o izvedenih postopkih zakupa posameznih sistemskih storitev (povabila za zbiranje ponudb, prejete ponudbe, sklenjene pogodbe, sporazume in drugo).
33. člen 
(določitev stroškov sistemskih storitev) 
Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev v skladu z določbami 31. in 32. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom ter upošteva najugodnejšo ceno in kakovost posameznih storitev.
3.2.5. Strošek amortizacije 
34. člen 
(določitev stroška amortizacije) 
(1) Strošek amortizacije (AMt) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
AMt = Ʃ (NVtast) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
AMt
strošek amortizacije;
NVt
nabavna vrednost posameznega sredstva;
ast
amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota stroška amortizacije elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.
35. člen 
(kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije) 
(1) Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 36. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije se upoštevajo amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih, mora za obračunan strošek amortizacije, ki presega davčno priznano amortizacijsko stopnjo, voditi posebne računovodske evidence.
(3) Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.
(5) V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost tega sredstva ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.
(6) Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičeni strošek. Od 1. januarja 2013 se služnostne pravice na trasah vodov vodijo po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.
(7) Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. januarju 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.
(8) Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.
(9) Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 39. člena tega akta, se ne priznava.
36. člen 
(osnove za izračun stroška amortizacije) 
(1) Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva zaleto t-2 in t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leti t-2 in t-1, in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določene v skladu s 40. členom tega aktaza posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 35-letne dobe koristnosti sredstev.
(3) Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 20-letne dobe koristnosti sredstev.
(4) Za načrtovane naložbe iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena se v prvem letu amortiziranja upošteva 50 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.
(5) Strošek amortizacije vključuje tudi strošek amortizacije brezplačno prevzetih sredstev, sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti.
3.2.6. Reguliran donos na sredstva 
37. člen 
(določitev reguliranega donosa na sredstva) 
(1) Reguliran donos na sredstva (RDSt) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
RDSt = PVRBtTPSK [EUR],
kjer oznake pomenijo:
RDSt
reguliran donos na sredstva;
PVRBt
povprečna vrednost regulativne baze sredstev;
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Reguliran donos na sredstva posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota reguliranega donosa na sredstva elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 39. člena tega akta.
38. člen 
(povprečna vrednost regulativne baze sredstev) 
(1) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev (PVRBt) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
PVRBt
=
OVSt + ZVSt
[EUR],
2
kjer oznake pomenijo:
PVRBt
povprečna vrednost regulativne baze sredstev;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev;
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna ločeno za:
– elektroenergetsko infrastrukturo in
– ostala sredstva.
39. člen 
(določitev otvoritvene in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev) 
(1) V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista sredstva, ki predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja.
(2) Kot sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja, se v skladu s tem aktom štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti s pripadajočo opremo in zemljišči, polnilnice za električna vozila (razen javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu), umetniška dela in elektrarne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter podobna sredstva.
(3) V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s tretjim odstavkom 37. člena tega akta na prvi dan posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
ZVSt = OVSt + NNt – AMt – ISt – BPSt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na zadnji dan leta t;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na prvi dan leta t, zmanjšani za vrednost sredstev, na katere se ne priznava donos;
NNt
vrednost novih naložb v sredstva v letu t, potrebnih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen sredstev, potrebnih za izvajanje pilotnih projektov;
AMt
strošek amortizacije za leto t regulativnega obdobja, zmanjšana za strošek amortizacije BPSt;
ISt
neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t regulativnega obdobja;
BPSt
vrednost novih naložb v sredstva v letu t regulativnega obdobja, na katera se ne priznava donos v skladu s tretjim odstavkom 37. člena tega akta;
t
leto regulativnega obdobja.
(5) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev leta t+1.
(6) V izračunu regulativne baze sredstev se upošteva neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo ter naknadna vlaganja v sredstvo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja.
40. člen 
(načrtovane naložbe v sredstva) 
(1) Pri določitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz naložbenih načrtov elektrooperaterjev.
(2) Pri oceni vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja, ki so vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev leta t-2 in t-1, agencija upošteva vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leti t-2 in t-1.
(3) Če agencija ugotovi, da so bile posamezne načrtovane naložbe v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja izvedene le v višini 50 odstotkov oziroma so bile v celoti neizvedene in elektrooperater načrtuje izvedbo le-teh v novem regulativnem obdobju, agencija za vrednost teh naložb ustrezno zniža oceno višine naložb iz prejšnjega odstavka.
(4) Agencija določa upravičene stroške elektrooperaterja, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva na podlagi ocene in presoje naložbenega načrta skladno z EZ-1 in aktom, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja. Elektrooperater je dolžan na podlagi akta, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja, izdelati naložbeni načrt za naslednje regulativno obdobje in ga do 31. januarja v letu, ko agencija odloča o regulativnem okviru, posredovati agenciji.
(5) Če agencija pri oceni in presoji naložbenega načrta ugotovi, da bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta imelo prevelik vpliv na omrežnino, lahko pri določitvi upravičenih stroškov elektrooperaterja, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta elektrooperaterja.
(6) Načrtovane naložbe v sredstva se v regulativno bazo sredstev vključujejo v višini 100 odstotkov v letu načrtovane naložbe.
41. člen 
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala) 
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) določi agencija na naslednji način:
TPSK
=
DLKSLK
+
DDKSDK [%],
1 – EDS
kjer oznake pomenijo:
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
DLK
delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku;
SLK
strošek lastniškega kapitala, v odstotku;
EDS
efektivna davčna stopnja v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu;
DDK
delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku;
SDK
strošek dolžniškega kapitala, v odstotku.
(2) Višino tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) za potrebe izračuna reguliranega donosa na sredstva določa II. poglavje Priloge 1.
3.2.7. Kakovost oskrbe 
3.2.7.1. Splošno 
42. člen 
(spremljanje dimenzij kakovosti oskrbe) 
Agencija spremlja za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe naslednje dimenzije:
– neprekinjenost napajanja;
– komercialno kakovost in
– kakovost napetosti.
43. člen 
(namen reguliranja s kakovostjo oskrbe) 
Nameni reguliranja s kakovostjo oskrbe so:
1. doseči tako neprekinjenost napajanja, da bodo prekinitve napajanja čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti oskrbe;
2. pri udeležencih na trgu z električno energijo vzpostaviti takšne razmere, ki bodo spodbujale izboljšanje neprekinjenosti napajanja uporabnikov;
3. uvesti ukrepe in postopke v skladu s stanjem tehnike za optimalno raven neprekinjenosti napajanja glede na trenutna in načrtovana obratovalna stanja;
4. zajamčiti ustrezno raven netehnične oziroma komercialne kakovosti, ki se odraža pri izvajanju posameznih storitev;
5. zagotavljati raven kakovosti napetosti, kot jo opredeljuje standard SIST EN 50160, in
6. spodbuditi vlaganje v infrastrukturo ter ustrezno podpreti procese delovanja in vzdrževanja, da bodo trajno doseženi cilji, opisani v prejšnjih točkah.
44. člen 
(načini reguliranja s kakovostjo oskrbe) 
(1) Načini reguliranja s kakovostjo oskrbe, ki jih agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti oskrbe, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe;
– funkcijska povezava med neprekinjenostjo napajanja in upravičenimi stroški distribucijskega operaterja in
– določitev minimalnih standardov kakovosti oskrbe.
(2) Pri javni objavi rezultatov analiz stanja kakovosti napetosti iz prve alineje prejšnjega odstavka agencija upošteva minimalno raven kakovosti napetosti, ki je določena z veljavnimi tehničnimi standardi v 5. točki 43. člena tega akta.
(3) Reguliranje s kakovostjo oskrbe na območju sistemskega operaterja se izvaja le na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
45. člen 
(neprekinjenost napajanja) 
(1) Neprekinjenost napajanja se spremlja s parametri na podlagi števila in trajanja prekinitev ter s količinami nedobavljene energije zaradi prekinitev napajanja. Elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo register podatkov o prekinitvah napajanja za celoten sistem in za vsa prevzemno-predajna mesta.
(2) Za neprekinjenost napajanja se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
46. člen 
(komercialna kakovost) 
(1) Komercialna kakovost označuje vidike kakovosti storitev, ki izhajajo iz odnosov med distribucijskim operaterjem ali distribucijskimi podjetji in uporabniki.
(2) Za komercialno kakovost se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
47. člen 
(kakovost napetosti) 
(1) Kakovost napetosti zajema tehnične karakteristike napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika, ki so predpisane v tehničnih standardih. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni uporabnikom zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z veljavno zakonodajo in stanjem tehnike.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni zagotavljati stalno spremljanje in periodično preverjanje stanja kakovosti napetosti, in sicer na zbiralkah VN/VN in VN/SN RTP, na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom in na točkah povezav prenosnega sistema s sosednjimi sistemi. Na zahtevo uporabnika oziroma po potrebi elektrooperater in distribucijska podjetja preverjajo kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.
(3) Za preverjanje kakovosti napetosti iz prejšnjega odstavka elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odkloni napajalne napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, hitre spremembe napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, signalne napetosti, odstopanje omrežne frekvence, upadi in porasti napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti). Za ocenjevanje ustreznosti kakovosti napetosti uporabljajo elektrooperater in distribucijska podjetja standard SIST EN 50160.
48. člen 
(javna objava podatkov o kakovosti oskrbe) 
Agencija javno objavi podatke o vrednostih parametrov kakovosti oskrbe glede na koristnost in učinke objave podatkov ter upoštevaje pravila poslovne etike. Za javno objavo se šteje objava na spletnih straneh agencije, v letnih poročilih agencije ali v okviru elektronskih in tiskanih publikacij.
49. člen 
(reguliranje s kakovostjo oskrbe) 
(1) V regulativnem obdobju se reguliranje s kakovostjo oskrbe izvaja po posameznih območjih distribucijskega sistema glede na vrednost parametra povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIDI) in parametra povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIFI), ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov.
(2) Vrednosti parametrov se izračunajo za posamezno območje distribucijskega sistema, in sicer posebej za njegovo urbano območje, ki vključuje mestne in mešane srednjenapetostne (SN) izvode in ruralno območje, kot so podeželski srednjenapetostni (SN) izvodi.
(3) Agencija z reguliranjem s kakovostjo oskrbe spodbuja vlaganja v razvoj sistema, ki prinašajo največje koristi, in zagotavlja racionalno vodenje, obratovanje in vzdrževanje sistema. Reguliranje s kakovostjo oskrbe je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces tako, da se raven kakovosti oskrbe, ki jo regulira, čim bolj ujema z želenimi (referenčnimi) veličinami, ne glede na motnje, ki jim je sistem izpostavljen.
(4) Temelj ekonomskega reguliranja s kakovostjo oskrbe so informacije, ki jih agencija pridobiva iz procesa nadzora kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih in obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun parametrov kakovosti oskrbe, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje.
50. člen 
(spremljanje kakovosti oskrbe) 
(1) Spremljanje kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih obsega:
– zajem in obdelavo podatkov o kakovosti oskrbe, ki obsega zajem in shranjevanje podatkov ter izračun parametrov neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti;
– merjenje in spremljanje veličin, potrebnih za izračun parametrov kakovosti napetosti, ki obsegajo stalni in občasni monitoring kakovosti napetosti ter beleženje časa nastanka dogodkov v omrežju in beleženje stanj poslovnih procesov pri izvajanju storitev;
– poročanje o kakovosti oskrbe in izdajanje potrdil, ki obsegata pripravo poročil in posredovanje le-teh upravi, ministrstvu, pristojnemu za energijo, agenciji in uporabnikom ter pripravo izjav o skladnosti oziroma neskladnosti kakovosti napetosti.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko prenesejo izvajanje nalog, povezanih s spremljanjem kakovosti oskrbe, na tretjo osebo. V tem primeru morajo v pogodbi, s katero prenesejo izvajanje teh nalog, zagotoviti, da bo ta oseba na območju distribucijskega sistema, na katerem izvaja te naloge, izvajala spremljanje in omogočila presoje kakovosti oskrbe v skladu z določbami akta, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
51. člen 
(posredovanje podatkov) 
Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni agenciji posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti oskrbe ter način in dinamika poročanja so določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
52. člen 
(presoja podatkov o kakovosti oskrbe) 
(1) Agencija pred določitvijo načrtovanih upravičenih stroškov novega regulativnega obdobja ali med trajanjem regulativnega obdobja presodi podatke o kakovosti oskrbe let t-4, t-3, t-2 ali t-1, ki so jih posredovali elektrooperater ali distribucijska podjetja. Presoja se izvede za izbrano preteklo leto za enega ali več distribucijskih podjetij.
(2) Presoja podatkov o kakovosti oskrbe se izvede po postopku, ki je določen v aktu, ki ureja pravila monitoringa s kakovostjo oskrbe z električno energijo.
3.2.7.2. Minimalni standardi kakovosti oskrbe 
53. člen 
(minimalni standardi kakovosti oskrbe) 
(1) Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe.
(2) Minimalne standarde kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe določajo 2. in 6. oddelek I. poglavja ter 1. in 2. oddelek II. poglavja Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
54. člen 
(zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja) 
(1) Zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja, ki jih morata zagotavljati elektrooperater ali distribucijsko podjetje, so določeni z:
– maksimalnim dopustnim skupnim trajanjem in številom dolgotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so daljše od treh minut) in so posledica lastnih vzrokov elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim trajanjem posamezne nenačrtovane dolgotrajne prekinitve zaradi lastnih vzrokov;
– maksimalnim trajanjem posamezne načrtovane dolgotrajne prekinitve.
(2) Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do izplačila nadomestila.
(3) Zajamčene standarde neprekinjenosti napajanja določa 6. oddelek I. poglavja Priloge 2.
55. člen 
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja) 
(1) Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja s strani distribucijskega operaterja upravičen do izplačila nadomestila na podlagi utemeljene zahteve, ki jo uporabnik lahko poda do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Pogoj za zahtevo je, da uporabnik z vzdrževanjem svojega notranjega omrežja in napeljav ter s svojim delovanjem zagotavlja skladnost napetosti s tehničnimi standardi na svojem prevzemno-predajnem mestu v obdobju opazovanja (koledarsko leto) in da ima vgrajeno merilno napravo, ki zagotavlja registracijo in prenos podatkov o prekinitvah v informacijski sistem distribucijskega operaterja. Prizadeti uporabnik prejme nadomestilo od distribucijskega operaterja na pisno zahtevo.
(2) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja presoditi v 30 dneh od prejema zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila.
(3) Če distribucijski operater ugotovi, da je zahteva uporabnika utemeljena, mu je nadomestilo dolžan plačati najkasneje v naslednjem mesecu po potrditvi zahteve uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil. Višino nadomestila določa 7. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(5) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda neprekinjenosti napajanja, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta.
56. člen 
(posamezne dolgotrajne prekinitve) 
(1) Najdaljše dopustno trajanje posamezne dolgotrajne prekinitve napajanja je časovno omejeno, kot sledi:
– normalna situacija (brez izrednih dogodkov): devet ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov in za načrtovane prekinitve;
– izredni dogodki: 18 ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov.
(2) Izredni dogodek iz druge alineje prejšnjega odstavka je dogodek, ki je posledica lastnega vzroka ali pri katerem je za vzpostavitev napajanja potrebno daljše časovno obdobje iz drugih upravičenih razlogov, pri čemer se izvzamejo dogodki, ki so posledica prekinitev napajanja zaradi delovanja višje sile in tujih vzrokov, kot jih opredeljuje akt, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(3) Uporabnik ima pravico do nadomestila, če trajanje posamezne prekinitve preseže mejne vrednosti osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Pogoj za zahtevo je vgrajena merilna naprava pri uporabniku, ki zagotavlja registracijo in hranjenje podatkov o prekinitvah.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil.
(5) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100-odstotno prekoračitev osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom njegove osnovne višine. Višino nadomestila določa 8. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(6) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda komercialne kakovosti, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta.
57. člen 
(sistemski standardi neprekinjenosti napajanja) 
(1) Parametra neprekinjenosti napajanja, ki se uporabljata za sistemske standarde neprekinjenosti napajanja, sta:
– SAIDI in
– SAIFI.
(2) Obdobje, v katerem se zahteva zagotavljanje sistemskih standardov, ne more biti krajše od enega koledarskega leta, obenem pa ne sme biti daljše od regulativnega obdobja, skrajšanega za eno koledarsko leto.
(3) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja določajo:
– referenčno raven kakovosti oskrbe, ki jo mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje zagotoviti v vnaprej določenem obdobju v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu s ciljem postopnega približevanja dosežene ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti ali
– referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, v okviru katere mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje v vnaprej določenem obdobju zagotavljati raven kakovosti oskrbe v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema ali v prenosnem sistemu za ohranitev ravni neprekinjenosti napajanja v okviru referenčnega območja.
(4) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se kot referenčna vrednost oziroma območje določijo:
– z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali
– z zahtevano absolutno ravnijo neprekinjenosti napajanja, določeno glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja, ali
– z zahtevo po ohranitvi ravni neprekinjenosti napajanja znotraj referenčnega območja, določenega z vrednostmi parametrov neprekinjenosti napajanja.
(5) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja so določeni s stopnjami izboljšanja kakovosti oskrbe glede na izhodiščno raven neprekinjenosti napajanja za posamezno območje distribucijskega sistema za vsako posamezno leto regulativnega obdobja.
(6) Izhodiščna raven kakovosti oskrbe je enaka doseženi ravni neprekinjenosti napajanja v preteklem obdobju. V kolikor podatki o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za preteklo obdobje niso na voljo, agencija kot izhodiščno raven kakovosti oskrbe upošteva podatke o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za zadnje obdobje, ki je na voljo.
(7) Zahtevano izboljšanje ravni neprekinjenosti napajanja v obliki sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja določa referenčno gibanje ravni kakovosti oskrbe proti ciljni ravni. Ko elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ukrepi doseže predpisane ciljne ravni kakovosti oskrbe, se zahteva le še ohranitev ravni kakovosti oskrbe. Obdobje, v katerem agencija od elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja pričakuje dosego ciljnih ravni kakovosti oskrbe, je posredno odvisno od sheme zahtevanega izboljšanja posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja. Če sistemski standardi kakovosti oskrbe določajo referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, je le-to konstantno za čas trajanja regulativnega obdobja.
(8) Pri oblikovanju sheme zahtevanega izboljšanja agencija upošteva tudi značilnosti omrežja in okoljske, geografske ter demografske značilnosti posameznega območja distribucijskega sistema.
(9) Sistemske standarde neprekinjenosti napajanja v distribucijskem sistemu, posameznih območjih distribucijskega sistema in v prenosnem sistemu določa 2. oddelek I. poglavja Priloge 2.
58. člen 
(zajamčeni standardi komercialne kakovosti) 
(1) Zajamčeni standardi komercialne kakovosti se nanašajo na minimalne ravni kakovosti storitev, ki jih je distribucijski operater ali distribucijsko podjetje dolžna zagotavljati vsem uporabnikom.
(2) Uporabnik ima pravico do izplačila nadomestila, če distribucijski operater ali distribucijsko podjetje ob izvajanju storitve dokazano kršita določeni zajamčeni standard komercialne kakovosti.
(3) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov komercialne kakovosti presoditi v osmih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do izplačila nadomestila.
(4) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(5) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov komercialne kakovosti, ki jih je potrdil, in evidenco izplačanih nadomestil.
(6) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100 odstotno prekoračitev osnovne omejitve zajamčenega standarda. Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika. Če distribucijski operater tega ne stori, se višina nadomestila poveča za 100 odstotkov. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom osnovne višine. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2.
59. člen 
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti) 
(1) Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti s strani distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja, upravičen do izplačila nadomestila na podlagi upravičene zahteve.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena je distribucijski operater dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti, presoditi v roku 30 dni od prejema pisne zahteve uporabnika. V ta čas se štejejo aktivnosti distribucijskega operaterja iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. V nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila v naslednjem mesecu po preteku tega roka.
(3) Distribucijski operater na podlagi prejete pisne zahteve glede neustrezne kakovosti napetosti izvede meritve kakovosti napetosti v skladu s stanjem tehnike, ki morajo biti izvedene v času normalnega obratovalnega stanja.
(4) Če rezultati meritev ne pokažejo odstopanj odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater pisno zahtevo zavrne. V primeru skladnosti vseh parametrov kakovosti napetosti s standardom SIST EN 50160 krije stroške izvedenih meritev uporabnik, ki je vložil pisno prijavo.
(5) Če rezultati meritev potrdijo odstopanja odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater te ugotovitve opredeli v pisni izjavi o skladnosti kakovosti napetosti. Hkrati distribucijski operater v pisni zavezi, ki jo poda uporabniku, opredeli vrsto posega glede na zahtevnost izvedbe ukrepa in določi rok za odpravo tega neskladja, ki pa ne sme presegati zajamčenega standarda iz zaporedne številke 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2.
(6) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po preteku roka za odpravo neskladja iz zajamčenega standarda pod zaporedno številko 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2 glede na zahtevnost ukrepa iz prejšnjega odstavka.
(7) Višina nadomestila je navzgor omejena s 50 odstotki uporabnikove mesečne omrežnine za distribucijski sistem. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2.
(8) Pravica do nadomestila preneha, ko distribucijski operater s ponovnimi meritvami dokaže, da je neskladje odklonov napajalne napetosti odpravil.
(9) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti, predmet izvzetja iz 65. člena tega akta.
60. člen 
(sistemski standardi komercialne kakovosti) 
(1) Sistemski standardi komercialne kakovosti se nanašajo na vnaprej določeno minimalno raven kakovosti izvajanja storitev, ki jo uporabniki lahko pričakujejo od distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja z določenim deležem odstopanja.
(2) Sistemske standarde določa 1. oddelek II. poglavja Priloge 2.
3.2.7.3. Funkcijska povezava med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in priznanimi upravičenimi stroški distribucijskega operaterja 
61. člen 
(ciljna raven neprekinjenosti napajanja) 
(1) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja določa optimalno raven neprekinjenosti napajanja za vrsto oziroma obseg sistema, na katerega se nanaša. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je sistemska raven kakovosti oskrbe distribucijskega sistema, posameznega območja distribucijskega sistema ali prenosnega sistema, ki ga elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ustreznimi ukrepi postopoma doseže v predvidenem obdobju, ki lahko presega časovni okvir regulativnega obdobja.
(2) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja se izraža s parametri neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI, ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov ter za določeno vrsto ali območje sistema (mestno, mešano, podeželsko, urbano ali ruralno območje ali območje distribucijskega sistema oziroma celotni sistem).
(3) Agencija za posamezno regulativno obdobje postavi ciljne ravni neprekinjenosti napajanja na podlagi izsledkov analiz dosežene ravni neprekinjenosti napajanja, načrtov razvoja sistema, učinkov realiziranih investicij ter drugih ukrepov. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je opredeljena v 1. oddelku I. poglavja Priloge 2.
62. člen 
(vpliv kakovosti oskrbe na upravičene stroške distribucijskega operaterja) 
(1) Kakovost oskrbe (ΔS(Q)t) se za posamezno leto regulativnega obdobja t izračuna na podlagi sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja, priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja NSDV(Q)t ter vrednosti v tem letu predane opreme in nadomestnih delov elektroenergetske infrastrukture v uporabo NS(Q)t.
(2) Vpliv ΔS(Q)t se v obliki spodbude za boljšo kakovost oziroma sankcije za slabšo kakovost za posamezno leto regulativnega obdobja t ugotavlja na podlagi faktorjev upravičenosti qt, NSDV(Q)t in NS(Q)t za distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i ter se določi na naslednji način:
ΔS(Q)t = Ʃi(qt • (NSDV(Q)t + NS(Q)t)) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
ΔS(Q)t
kakovost oskrbe;
qt
faktor upravičenosti NSDV(Q)t in NS(Q)t distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i za posamezno leto regulativnega obdobja t;
NSDV(Q)t
priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja t za distribucijski sistem oziroma za območje distribucijskega sistema i;
NS(Q)t
vrednost v tem letu predane opreme in nadomestnih delov infrastrukture v uporabo;
i
distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema;
t
posamezno leto regulativnega obdobja, za katerega se ugotavlja vpliv neprekinjenosti napajanja na NSDV(Q)t in NS(Q)t.
(3) Distribucijski operater določi faktorje upravičenosti qt za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i na podlagi določb 5. oddelka I. poglavja Priloge 2.
(4) Nabor sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja iz prvega odstavka tega člena je določen v 45. členu tega akta.
63. člen 
(faktor upravičenosti) 
(1) Faktor upravičenosti qt je odvisen od faktorja qK, ki je določen kot funkcija odstopanj izbranega parametra neprekinjenosti napajanja K od referenčne vrednosti. Faktor upravičenosti qt je lahko pozitiven ali negativen. Na podlagi sheme upravičenosti se za distribucijski sistem oziroma posamezno območje distribucijskega sistema i in za posamezno leto regulativnega obdobja t faktor upravičenosti qt določi na naslednji način:
qt = ƩVOƩK(pKqK),
kjer oznake pomenijo:
qt
faktor upravičenosti;
pK
ponder vpliva parametra neprekinjenosti napajanja K;
qK
Faktor qK, izračunan za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K;
VO
vrsta območja, po katerem potekajo SN-izvodi distribucijskega sistema in za katerega je opredeljena shema upravičenosti.
(2) Ponderja pK za posamezni parameter K in vrsto območja VO sta določena v 5. oddelku I. poglavja Priloge 2.
(3) Faktor qK se izračuna glede na odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe ΔK, ki je izraženo z odstopanjem dosežene vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja Kdos od referenčne vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja Kref in se izračunava za vsak reguliran parameter neprekinjenosti napajanja posebej. Določi se na naslednji način:
qK = fK),
ΔK
=
Kref–Kdos
100 (%),
Kref
kjer oznake pomenijo:
qK
faktor qK;
fK)
funkcijska odvisnost faktorja qK od odstopanja dosežene ravni kakovosti oskrbe;
ΔK
odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe;
Kref
referenčna vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja, določena na podlagi sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja;
Kdos
dosežena vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja v obdobju opazovanja.
(4) Faktor qK se izračunava za distribucijski sistem oziroma območje distribucijskega sistema i za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K na koncu vsakega leta t regulativnega obdobja za nazaj s pomočjo sheme upravičenosti iz naslednjega člena.
64. člen 
(shema upravičenosti) 
(1) Shema upravičenosti (qKK)) je matematično določena s kosoma linearno funkcijo, ki je izražena z matematičnim modelom »metode razredov kakovosti z interpolacijo na robu« in je navzgor in navzdol omejena ter se določi na naslednji način:
Slika 1
kjer oznake pomenijo:
Parametri qs
določajo stopnje upravičenosti oziroma neupravičenosti NSDV(Q)t in NS(Q)t in so izraženi z njihovim deležem;
Parametri ks
določajo meje posameznih razredov neprekinjenosti napajanja. Izražajo se z relativnim odstopanjem od zahtevane referenčne ravni neprekinjenosti napajanja;
Parameter d
določa odzivnost sheme upravičenosti na spremembe ravni neprekinjenosti napajanja v območju med dvema razredoma oziroma širino robov kakovostnega razreda. Na robu predvidene debeline se vrednost funkcije linearno interpolira.
(2) Parametri qs in ks za s = {1, 2, 3, 4} ter parameter d so določeni v 5. oddelku I. poglavja Priloge 2.
65. člen 
(izvzetje obdobja iz reguliranja s kakovostjo oskrbe) 
(1) Če agencija v postopku presoje podatkov o kakovosti oskrbe ugotovi, da bi zaradi izjemnega dogodka, ki je v presojanem letu zajel vsa območja distribucijskega sistema in pri distribucijskih podjetjih pomembno vplival na njihov proces nadzora kakovosti oskrbe, upoštevanje posredovanih podatkov pomenilo preveliko tveganje z vidika vpliva na upravičene stroške distribucijskega operaterja, agencija zadevno leto izvzame iz reguliranja s kakovostjo za vsa območja distribucijskega sistema.
(2) Pomemben vpliv na proces nadzora kakovosti oskrbe iz prejšnjega odstavka je takšen vpliv, ko podjetja upravičeno dalj časa niso bila v stanju zagotavljati ustrezne ravni učinkovitosti procesov nadzora kakovosti oskrbe in posledično zahtevane kakovosti ter celovitosti posredovanih podatkov o kakovosti oskrbe, zaradi česar agencija ne more z gotovostjo ugotavljati pravilnosti razvrščanja dogodkov po vzroku.
66. člen 
(korekcija podatkov) 
Če izjemni dogodek iz prvega odstavka prejšnjega člena ne zajame vseh območij distribucijskega sistema, agencija izvede validacijo poročanih podatkov za prizadeta območja z uporabo statistične metode za razvrščanje po vzrokih prekinitev ob upoštevanju razpoložljivih podatkov. Če postopek izkaže bistvena odstopanja, agencija pri določitvi upravičenih stroškov distribucijskega operaterja upošteva rezultate statistične metode.
3.2.8. Raziskave in inovacije 
3.2.8.1. Splošno 
67. člen 
(namen in cilji) 
Stroški raziskav in inovacij so upravičeni stroški projektov, če se z njimi:
– zagotavlja financiranje raziskovalnih in demonstracijskih projektov elektrooperaterjev, ki izpolnjujejo kriterije tega akta in omogočajo koristi za elektrooperaterje, odjemalce oziroma širše družbene koristi;
– spodbuja raziskave oziroma demonstracije inovativnih prijemov pametnih omrežij za boljše izkoriščanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture in obnovljivih virov energije kot tudi nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih rešitev z uporabo koncepta odprtih inovacij in
– razširjajo znanja, pridobljena z izvajanjem projektov za zagotavljanje koristi in prihrankov pri uporabi omrežja končnega odjemalca, ter zagotavljajo učinkovitejše naložbe v omrežje na podlagi rezultatov projektov.
68. člen 
(kvalifikacija projektov) 
(1) Postopek in pogoje kvalificiranja projektov na področju raziskav in inovacij določa Priloga 3, ki je sestavni del tega akta.
(2) Elektrooperater mora agenciji prijaviti vsak projekt iz prejšnjega člena pred začetkom izvajanja projekta, razen za projekte iz 3.2.8.2 pododseka II. poglavja tega akta, ki jih je treba prijaviti najkasneje do 31. januarja leta regulativnega obdobja, v katerem začne izvajati projekt oziroma najkasneje 30 dni od uveljavitve tega akta. Postopek prijave podrobneje določa Priloga 3.
(3) Za projekte iz 72. člena tega akta mora elektrooperater dodatno predložiti še dokazila za vsako področje ocenjevanja.
(4) Agencija najkasneje v 60 dneh po prijavi projekta elektrooperaterja pisno obvesti o kvalifikaciji projekta.
69. člen 
(opredelitev upravičenih stroškov) 
(1) Stroški raziskav in inovacij so stroški, ki so posledica kvalificiranih inovativnih projektov na področju raziskav, eksperimentalnega razvoja in demonstracij in lahko vključujejo vse vrste inovacij, vključno s poslovnimi, tehnološkimi in operativnimi, ter so nastali v času od začetka zasnove projekta pred prijavo do zaključka projekta.
(2) Upravičenost teh stroškov iz prejšnjega odstavka ni osredotočena izključno na inovativne projekte z morebitnimi direktnimi nizkoogljičnimi in okoljskimi koristmi, tovrstne koristi projektov so lahko tudi posredne.
(3) Stroški razvijanja niso upravičeni stroški raziskav in inovacij.
70. člen 
(določitev stroškov raziskav in inovacij) 
(1) Stroški raziskav in inovacij so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, drugi poslovni odhodki in drugi odhodki in niso upoštevani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja.
(2) Načrtovani stroški raziskav in inovacij za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
RIt = 0,0025 • NVzl [EUR],
kjer oznake pomenijo:
RIt
stroški raziskav in inovacij;
NVzl
načrtovani viri za pokrivanje upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja;
zl
zadnje leto regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja;
t
leto regulativnega obdobja.
(3) Če je regulativni okvir za distribucijskega operaterja razdeljen na območja distribucijskega sistema, se načrtovani stroški raziskav in inovacij določijo ločeno za distribucijska podjetja in distribucijskega operaterja skladno s prejšnjim odstavkom.
71. člen 
(spremljanje izvajanja projektov) 
(1) Elektrooperater mora agenciji poročati o izvajanju projektov na način, ki ga določa Priloga 3.
(2) Če agencija ugotovi kakršno koli neskladnost pri izvajanju projekta z zahtevami tega akta, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater neskladnosti pravočasno in v celoti ne odpravi, stroški, nastali z izvajanjem tega projekta, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.
(3) Elektrooperater mora za projekte iz 67. člena tega akta voditi posebne evidence stroškov teh projektov.
3.2.8.2. Posebne določbe za projekte, ki uporabljajo pilotne mehanizme obračuna omrežnine 
72. člen 
(opredelitev pilotnih projektov na področju dinamičnega tarifiranja) 
(1) Kvalificirani pilotni oziroma demonstracijski projekti, ki temeljijo na dinamičnem tarifiranju, morajo biti izvajani s ciljem odgovoriti na ključna razvojna vprašanja glede aktivnega sodelovanja odjemalcev na trgu, uporabnosti novih tehnologij in storitev na področju pametnih omrežij in z njimi povezanih tržnih mehanizmov, kot je npr. uporaba prožnosti končnih odjemalcev. Elektrooperater lahko za spodbujanje prilagajanja odjema in upravljanja s porabo električne energije uporabi pilotne mehanizme obračuna omrežnine iz 135. in 137. člena tega akta oziroma vključi aktivne odjemalce k sodelovanju v sistemskih storitvah na podlagi 136. člena tega akta s ciljem zagotavljati prihranek energije pri končni porabi, izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, prenosa in distribucije energije oziroma zanesljivo in stabilno delovanje sistema.
(2) Elektrooperater izvaja dinamično tarifiranje v okviru preizkušanja pilotnih mehanizmov obračuna omrežnine izključno na podlagi predhodnega soglasja končnega odjemalca.
(3) Elektrooperater mora v okviru posameznega projekta uporabiti vsaj enega izmed mehanizmov obračuna omrežnine oziroma ukrepa spodbujanja sodelovanja aktivnih odjemalcev v sistemskih storitvah iz prvega odstavka tega člena. Projekti iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo tudi druge ukrepe elektrooperaterja, ki jih le-ta izvaja za zagotavljanje ali izboljševanje ravni kakovosti oskrbe, doseganje energetske učinkovitosti oziroma uravnavanja odjema ali porazdeljene proizvodnje, s katerimi nadgradnja ali nadomeščanje elektroenergetskih zmogljivosti ne bi bila potrebna ali bi se lahko časovno zamaknila.
(4) Elektrooperater oziroma agregator ali druga pooblaščena oseba (v kolikor končni odjemalec sodeluje preko nje) v fazi vključevanja odjemalcev v projekt v soglasju z aktivnim odjemalcem pridobi informacije o napravah končnih odjemalcev, ki lahko prispevajo k prilagajanju odjema (npr. električna vozila in polnilnice, hranilniki energije, toplotne črpalke, proizvodni viri, ipd.) in so koristne za interpretacijo rezultatov oziroma vrednotenje učinkov projektov. Oseba iz prvega stavka pridobi in vodi te informacije ločeno za vsakega končnega odjemalca za čas trajanja projekta.
73. člen 
(dodatni pogoji za kvalifikacijo) 
(1) Projekti iz prejšnjega člena morajo poleg pogojev iz 68. člena tega akta izpolnjevati tudi naslednje:
– vključevanje uporabnikov v projekt mora biti izvedeno na podlagi preglednega in nediskriminatornega načina izbire;
– posamezen uporabnik je lahko istočasno vključen v več pilotnih projektov pod pogojem, da vsak od teh projektov naslavlja različne pilotne mehanizme obračuna omrežnine iz 135. in 137. člena tega akta oziroma, da le en izmed zadevnih projektov vključuje uporabnika k sodelovanju v sistemskih storitvah na podlagi 136. člena tega akta;
– maksimalno število vključenih uporabnikov v posamezni kvalificirani pilotni projekt je omejeno na 3000 končnih odjemalcev z obračunsko močjo do vključno 43 kW, ki se jim na prevzemno-predajnem mestu z obstoječo merilno opremo že ugotavlja prevzem oziroma oddaja električne energije iz omrežja na 15-minutni ravni;
– število vključenih odjemalcev v posameznem projektu ne sme biti manjše od 10 odstotkov vseh odjemalcev, ki so priključeni na sistem za točkami v omrežju, v katerih se ugotavlja učinek teh ukrepov in izpolnjujejo tehnične zahteve projekta, in obenem ne manj kot 5 odstotkov vseh priključenih odjemalcev za navedenimi točkami v omrežju.
(2) Elektrooperater mora v okviru izvajanja posameznega projekta zagotoviti koordinirano izvajanje aktivacij prožnosti s ciljem dosegati maksimalne učinke programov prilagajanja odjema ob zagotavljanju zanesljivega obratovanja sistema.
(3) Elektrooperater mora omogočiti vsakemu aktivnemu odjemalcu učinkovit dostop do primerjalnega obračuna po sistemski tarifi iz 131. člena tega akta za posamezno obračunsko obdobje.
(4) Morebitne spodbude oziroma nagrade za udeležbo v projektu, za katere se elektrooperater dogovori z uporabniki, morajo biti sorazmerne direktnim in indirektnim stroškom, ki jih ima uporabnik zaradi vključitve v projekt (zagotavljanje celovitosti rezultatov projekta). Tovrstni stroški niso upravičeni stroški elektrooperaterja, razen nadomestilo iz 136. člena tega akta.
(5) Elektrooperater mora vsakemu aktivnemu odjemalcu, ki sodeluje v projektu, brezplačno zagotoviti merilno komunikacijsko opremo na prevzemno-predajnem mestu, ki omogoča aktivnemu odjemalcu oziroma njegovim upravičencem učinkovit lokalni dostop do merilnih podatkov v realnem času z intervalom, kar zagotavlja sodelovanje aktivnega odjemalca v sistemskih storitvah. Če ni druge možnosti, se navedeno zagotavlja z zamenjavo obstoječe merilno komunikacijske opreme na prevzemno-predajnem mestu.
(6) Če ima aktivni odjemalec na prevzemno-predajnem mestu že vgrajen sistemski števec, ki omogoča lokalni dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka, njegova merilna naprava pa ni integrirana v merilni center distribucijskega operaterja, zaradi česar niso zagotovljeni pogoji za daljinsko odčitavanje merilnih podatkov, lahko za potrebe izvajanja projektov iz 72. člena tega akta distribucijski operater sklene z uporabnikom oziroma agregatorjem pogodbo, na podlagi katere mu lokalno pridobljene merilne podatke zagotavlja uporabnik oziroma agregator na ravni obračunskega intervala. Zagotavljanje podatkov po tej pogodbi je brezplačno. V pogodbi mora biti opredeljena raven kakovosti in razpoložljivosti podatkov, ki mora biti skladna z zahtevami procesa obračuna in zahtevami posameznega projekta iz 72. člena tega akta.
(7) Elektrooperater mora vsakega uporabnika, ki sodeluje v projektu iz 72. člena tega akta in je njegova merilna komunikacijska oprema integrirana v napredni sistem merjenja, v procesu bilančnega obračuna uvrstiti v merjeni odjem z obračunskim intervalom največ 1 uro.
74. člen 
(postopek kvalifikacije projektov) 
(1) Agencija v shemo spodbud kvalificira največ pet najbolje ocenjenih projektov v posameznem letu regulativnega obdobja. Agencija izvede kvalifikacijo prijavljenih pilotnih projektov v posameznem letu regulativnega obdobja na podlagi ocene posameznega projekta. Projekte klasificira na podlagi indeksa prioritete:
Slika 2
kjer oznake pomenijo:
I_pi
indeks prioritete projekta i;
Si
načrtovani stroški projekta i v 1 000 EUR, ki upoštevajo tudi brezplačno prevzeta sredstva;
Oi,j
ocena projekta i (število točk) na področju ocenjevanja j;
i
identifikator projekta;
j
identifikator področja ocenjevanja;
N
število področij ocenjevanja.
(2) Področja ocenjevanja so:
1. prepoznavnost projekta;
2. dimenzija projekta;
3. raven inovacije;
4. izvedljivost projekta;
5. ponovljivost projekta.
(3) Agencija izvede ocenjevanje vseh prispelih vlog. Če na podlagi predložene dokumentacije ni mogoče opraviti ocene projekta, se projekt ne kvalificira. Sistem ocenjevanja opredeljuje Priloga 4, ki je sestavni del tega akta.
3.2.9. Spodbude 
75. člen 
(učinkovitost poslovanja elektrooperaterja) 
(1) Če elektrooperater realizira nižje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži.
(2) Če elektrooperater realizira višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko pokriva iz reguliranega donosa na sredstva.
(3) Če sistemski operater zagotovi eno ali več sistemskih storitev na brezplačen način, ki ni posledica zakonodajne zahteve, se mu prizna spodbuda v višini 10 odstotkov vrednosti prihranka, ki je enak vrednosti, ki bi jo sistemski operater plačal za nakup te sistemske storitve.
(4) Če elektrooperater v posameznem letu regulativnega obdobja doseže nižjo letno povprečno priznano ceno električne energije za izgube od referenčne cene iz petega odstavka tega člena, se mu prizna spodbuda v višini 20 odstotkov od realiziranega letnega prihranka. Realiziran letni prihranek se izračuna kot produkt razlike, med referenčno ceno in letno povprečno priznano ceno električne energije, in priznanih količin električne energije za izgube, ki so za distribucijskega operaterja določene skladno z 12. točko 94. člena tega akta in za sistemskega operaterja skladno s 13. točko 94. člena tega akta. Letna povprečna priznana cena električne energije za izgube se izračuna kot kvocient priznanih stroškov električne energije za izgube in priznanih količin električne energije za izgube, kar je za distribucijskega operaterja določeno v 12. točki 94. člena tega akta in za sistemskega operaterja v 13. točki 94. člena tega akta.
(5) Referenčna cena električne energije iz četrtega odstavka tega člena se za posamezno leto regulativnega obdobja določi na podlagi povprečja cen doseženih pri trgovanju z letnimi produkti na terminskih trgih za posamezno leto regulativnega obdobja, in sicer v letu pred tem letom regulativnega obdobja ter povprečjem doseženih urnih cen na dnevnem trgu iz trgovanj za dan vnaprej za to leto regulativnega obdobja. Povprečna cena na terminskem trgu in dnevnem trgu se izračuna z upoštevanjem 70-odstotnega deleža doseženih cen za pasovno energijo in 30-odstotnega deleža cen za vršno energijo. Za določitev cen iz terminskega trga se upoštevajo podatki z madžarske energetske borze, za dosežene cene na dnevnem trgu pa se upoštevajo podatki s slovenske energetske borze.
76. člen 
(brezplačno prevzeta evropska sredstva) 
(1) Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta evropska sredstva vključno z denarnimi sredstvi za naložbe, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 0,5 odstotka od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. december v letu, ko je bilo sredstvo predano v uporabo.
(2) Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta evropska denarna sredstva za pokrivanje stroškov raziskav in inovacij, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 0,5 odstotka teh sredstev.
(3) Če mora elektrooperater iz kakršnega koli razloga vrniti brezplačno prevzeta evropska sredstva, prejeta stimulacija zmanjšuje upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, ko je izvedeno vračilo teh sredstev. Vsi stroški in odhodki, nastali iz naslova vračila brezplačno prevzetih evropskih sredstev, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.
77. člen 
(spodbude za prihranke pri nabavi sistemskih števcev električne energije s komunikacijskim modulom) 
V primeru doseganja nižje letne povprečne nabavne cene od zamejene cene iz 95. člena tega akta agencija prizna enkratno spodbudo v višini 50 odstotkov od realiziranega letnega prihranka pri nabavi sistemskih števcev. Letni prihranek je razlika med vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po realizirani povprečni nabavni ceni in vrednostjo nabavljenih sistemskih števcev po zamejeni ceni iz 95. člena tega akta.
78. člen 
(spodbujanje naložb v pametna omrežja) 
(1) Za dosego cilja iz 2. in 3. točke 6. člena tega akta agencija spodbuja naložbe elektrooperaterja v pametna omrežja s ciljem omogočiti uvajanje uveljavljenih novih tehnologij za učinkovitejše izkoriščanje obstoječega elektroenergetskega sistema, za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na elektroenergetski sistem, zlasti proizvajanja električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter prilagajanja odjema odjemalcev.
(2) Shema spodbud obsega finančne spodbude za naložbe v pametna omrežja, in sicer:
– časovno omejene finančne spodbude in
– enkratne spodbude za uspešnost projekta.
(3) Vsota spodbud je navzgor zamejena z vrednostjo 10 odstotkov izkazanih neto koristi celotnega projekta.
(4) V shemo spodbud agencija uvršča naložbe v pametna omrežja, ki spodbujajo najbolj učinkovit razvoj omrežij, katerih skupna vrednost presega 100.000,00 eurov.
(5) Agencija spremlja izvajanje projektov, uvrščenih v shemo spodbud.
(6) Za uvrstitev posamezne naložbe v pametna omrežja v shemo spodbud morajo biti izpolnjeni kriteriji, ki so določeni s tem aktom.
79. člen 
(osnovni kriteriji sheme spodbud) 
(1) Projekti oziroma sredstva, ki so vgrajena za nadgradnjo obstoječega omrežja s komunikacijsko, merilno, nadzorno, regulacijsko tehnologijo in tehnologijo za avtomatizacijo ter ustreznimi rešitvami na področju informacijskih tehnologij, morajo biti skladna z definicijo pametnih omrežij oziroma pametne energetske infrastrukture.
(2) Naložbe iz prejšnjega člena morajo biti usmerjene v reševanje problematike na vsaj enem izmed naslednjih področij:
1. izboljšanje izkoriščenosti obstoječega elektroenergetskega sistema;
2. zagotavljanje prenosne zmogljivosti v smislu obvladovanja lokalnih preobremenitev;
3. povečanje prenosne zmogljivosti sistema;
4. učinkovita integracija proizvodnje iz obnovljivih virov ter soproizvodnje elektrike in toplote z visokim izkoristkom v omrežje in drugo;
5. postavitev obratovalnih zahtev proizvodnim enotam, koordinirano omejevanje delovanja proizvodnih enot in drugo;
6. zagotavljanje otočnega obratovanja (mikro omrežja) ob uporabi proizvodnje iz obnovljivih virov;
7. uvajanje naprednih tržnih mehanizmov v smislu zagotavljanja aktivnega sodelovanja uporabnikov v ukrepih elektrooperaterja kot na primer v programih prilagajanja odjema na področju frekvenčnih in nefrekvenčnih sistemskih storitev;
8. spodbujanje energetske učinkovitosti v smislu zmanjšanja porabe elektrike, priključne moči, konične moči, izgub v omrežju in drugo;
9. učinkovita integracija polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil v omrežje z vključevanjem pametne polnilne infrastrukture v programe prilagajanja odjema s ciljem spodbujanja povečevanja rabe električne energije v prometu ali
10. izboljševanje oziroma ohranjanje ravni neprekinjenost napajanja in kakovosti napetosti.
(3) Komponente za izvajanje tržnih mehanizmov, ki se uvajajo v okviru projektov iz prejšnjega člena in ne služijo omrežju, niso predmet upravičenih stroškov in te sheme spodbud.
80. člen 
(časovno omejena finančna spodbuda) 
(1) Naložbam v pametna omrežja, ki izpolnjujejo osnovne kriterije iz prejšnjega člena, agencija v primeru izpolnjevanja zahtevanih pogojev iz tega člena prizna spodbudo iz prve alineje drugega odstavka 78. člena tega akta v višini 2 odstotkov od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. decembra za čas trajanja treh let od dneva aktiviranja.
(2) Če elektrooperater za projekte iz 78. člena tega akta delno ali v celoti pridobi brezplačno prevzeta sredstva ali druga nepovratna sredstva, se spodbuda iz prejšnjega odstavka za tako pridobljena sredstva ne prizna.
(3) Elektrooperater mora za kvalifikacijo za spodbudo iz prvega odstavka tega člena z dokumentacijo dokazati, da bo določena naložba v razvoj pametnih omrežij namenjena reševanju problematike omrežja na področjih iz drugega odstavka prejšnjega člena. Elektrooperater v vlogi za odobritev spodbud iz prvega odstavka tega člena agenciji predloži:
1. opis projekta in uporabljenih ukrepov uvajanja pametnih omrežij z navedbo reference na posamezen ukrep iz študije agencije o reguliranju na področju pametnih omrežij, ki je objavljena na spletni strani agencije. Če je uporabljen ukrep, ki ni obravnavan v študiji, je treba podrobno opisati ukrep in argumentirati njegovo uporabo;
2. analizo stroškov in koristi projekta po priporočilih Evropske komisije (»Guidelines for conducting a cost-benefit analysis of Smart Grid projects«, Report EUR 25246 EN), s katero dokazuje upravičenost posamezne naložbe glede na zgoraj naštete kriterije. Učinke oziroma uspešnost uvajanja projekta mora prikazati na podlagi standardiziranih kazalnikov uspešnosti iz tretje alineje šestega odstavka tega člena, ki jih mora v analizi stroškov in koristi ustrezno povezati s storitvami in funkcionalnostmi. Izbiro kazalnikov mora argumentirati;
3. tehnično poročilo oziroma izvleček iz tehničnega poročila (raven PGD, PZI);
4. dokument, iz katerega je razviden terminski načrt izvajanja projekta;
5. tehnično poročilo oziroma izvleček iz tehničnega poročila, iz katerega je razvidna dejanska izvedba (raven PID);
6. dokumentacijo, iz katere je razvidna dejanska časovna izvedba projekta (statusna poročila ipd.);
7. evidenco aktiviranih sredstev.
(4) Elektrooperater mora zagotoviti korelacijo identifikatorja vsakega posameznega sredstva iz projektne dokumentacije z identifikatorjem istega sredstva v registru sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja. Če agencija iz predložene dokumentacije ne more učinkovito preveriti vrste sredstva ter povezanosti sredstva z naložbo, za katero elektrooperater uveljavlja spodbudo, se spodbuda ne prizna.
(5) Elektrooperaterju, ki prijavlja določeno naložbo v shemo spodbud v vlogi sodelujočega partnerja v projektu, mora elektrooperater, ki je nosilec oziroma prijavitelj projekta, formalno potrditi aktivirana sredstva.
(6) Agencija v okviru ugotavljanja odstopanj na podlagi posredovanih podatkov in dokumentacije pri odločitvi, ali je posamezen projekt upravičen do spodbude, presoja:
– izpolnjevanje osnovnih kriterijev;
– analizo stroškov in koristi po priporočilih Evropske komisije;
– kazalnike uspešnosti, ki so določeni v Prilogi IV priporočil Evropske komisije iz tretjega odstavka tega člena;
– odstopanja dejanske izvedbe projekta od terminskega načrta izvedbe projekta.
(7) Projekti skupnega interesa na področju pametnih omrežij (PCI Smart Grids), ki jih je dokončno potrdila Evropska komisija, so do spodbude iz prvega odstavka tega člena upravičeni brez presoje iz prejšnjega odstavka.
(8) Agencija po opravljenem ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira na spletnih straneh objavi na standardiziran način osnovne informacije o investicijskih projektih, za katere so elektrooperaterji pridobili spodbudo iz tega člena.
81. člen 
(finančna spodbuda na podlagi uspešnosti projekta) 
(1) Za naložbe v pametna sredstva, ki so pridobila časovno omejeno spodbudo iz prejšnjega člena, se pod pogoji iz naslednjega odstavka elektrooperaterju prizna tudi enkratna spodbuda za uspešnost projekta iz druge alineje drugega odstavka 78. člena tega akta v višini 5 odstotkov od nabavne vrednosti sredstev, izključno potrebnih za doseganje ključnih kazalnikov uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: KPI), ki jih opredeljuje Priloga 5, ki je sestavni del tega akta.
(2) Elektrooperater mora dokazati dejansko uspešnost projekta na podlagi kazalnikov uspešnosti, na vsaj enem izmed treh prioritetnih področjih:
– učinkovitost integracije razpršene proizvodnje iz OVE;
– zmanjšanje lokalne konične obremenitve in
– povečanje prenosnih zmogljivosti.
(3) Elektrooperater mora zagotoviti korelacijo identifikatorja vsakega posameznega sredstva s KPI z identifikatorjem istega sredstva v registru sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja. Če agencija iz predložene dokumentacije ne more učinkovito preveriti vrste sredstva ter povezanosti sredstva s KPI, za katero elektrooperater uveljavlja spodbudo, se spodbuda ne prizna.
82. člen 
(kvalifikacija projekta) 
(1) Elektrooperater mora agenciji posredovati skupaj z vlogo iz tretjega odstavka 80. člena tega akta dokumentacijo, s katero dokazuje upravičenost izvajanja posameznega ukrepa, in sicer:
1. analizo začetnega stanja;
2. podroben opis predvidenega ukrepa za izboljšanje KPI z uporabo novih tehnologij (pametna omrežja);
3. podroben opis primerljivega ukrepa za izboljšanje KPI na podlagi klasičnega razvoja omrežja;
4. rezultate simulacij stanja po izvedbi klasičnega ukrepa in ukrepa pametnih omrežij;
5. izračun KPI skladno z metodologijo, ki jo opredeljuje Priloga 5, ki vključuje:
a) izračun KPI za začetno stanje (KPIzačetno stanje);
b) predviden KPI za obe vrsti ukrepov, klasičnega (KPIklasičen ukrep) in pametnih omrežij (KPIukrep pametnih omrežij);
c) izračun faktorja razmerja KPI (fKPIpredviden).
(2) Agencija na podlagi validacije informacij, pridobljenih na podlagi tretjega odstavka 80. člena tega akta ter prejšnjega odstavka, kvalificira projekt za odobritev spodbude, pri čemer je investicija v ukrep pametnih omrežij upravičena, če je vrednost fKPIpredviden > 1. O kvalifikaciji projekta za odobritev spodbude, agencija obvesti elektrooperaterja.
(3) Če agencija v postopku iz tega člena ugotovi, da izračuni temeljijo na metodologiji, ki ni skladna s predpisano, ali na nepreverljivih podatkih, podatkih slabe kakovosti oziroma izkrivljenih informacijah, projekta ne kvalificira, o čemer obvesti elektrooperaterja.
83. člen 
(odobritev spodbude) 
(1) Elektrooperater mora agenciji najkasneje v enem letu po zaključku kvalificiranega projekta predložiti dokumentacijo, iz katere je razviden dejanski učinek projekta na podlagi KPI, ki jih opredeljuje Priloga 5. Dokumentacija mora vsebovati:
– primerjalno analizo začetnega in doseženega stanja;
– izračun KPI za stanje po aktivaciji ukrepa (KPIkončno stanje);
– izračun dejanskega doseženega izboljšanja KPI (ΔKPIdejanski).
(2) Če je dejanski ΔKPIdejanski > 0, agencija elektrooperaterju prizna dodatno finančno spodbudo iz 81. člena tega akta.
(3) Če agencija v postopku iz tega člena ugotovi, da izračuni temeljijo na metodologiji, ki ni skladna s predpisano, ali na nepreverljivih podatkih, podatkih slabe kakovosti oziroma izkrivljenih informacijah, spodbude elektrooperaterju ne odobri.
84. člen 
(poročanje o izvajanju naložb v pametna omrežja) 
(1) Elektrooperater poroča letno o izvajanju projekta po uspešni kvalifikaciji projekta, in sicer najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Strukturo in obliko poročila ter navodila za izdelavo poročila iz prejšnjega odstavka objavi agencija na svoji spletni strani najkasneje do 31. januarja 2019.
85. člen 
(spremljanje izvajanja naložb v pametna omrežja) 
(1) Agencija spremlja izvajanje naložb v pametna omrežja v okviru sheme spodbud iz drugega odstavka 78. člena tega akta z uporabo naslednjih instrumentov:
– analizo poročil o izvajanju projekta in
– s pridobivanjem informacij o projektu na zahtevo.
(2) Če agencija na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku spremljanja izvajanja naložb v pametna omrežja, ugotovi, da naložba ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je tej naložbi odobrila spodbudo iz prvega odstavka 80. člena tega akta, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater v roku ne odpravi nepravilnosti, agencija za vrednost že priznanih spodbud zmanjša upravičene stroške v okviru postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira tistega leta, ko je agencija ugotovila, da elektrooperater nepravilnosti ni odpravil.
3.3. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
3.3.1. Splošno 
86. člen 
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov) 
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2) Dodatno se za distribucijskega operaterja viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.
(3) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov območja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota teh virov distribucijskega podjetja in distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov distribucijskega operaterja, razen omrežnina za distribucijski sistem, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema, se delijo na:
– omrežnino za priključno moč glede na pripadnost končnega odjemalca območju distribucijskega sistema in
– ostale vire za pokrivanje upravičenih stroškov glede na število območij distribucijskega sistema.
(4) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
Vt = RPt – ΔROt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
Vt
viri za pokrivanje upravičenih stroškov;
RPt
reguliran prihodek, ki se v skladu s petim odstavkom 7. člena tega akta izračuna kot seštevek zneska zaračunanih omrežnin in drugih prihodkov;
ΔROt
odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu z 99. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
t
letoregulativnega obdobja.
3.3.2. Reguliran letni prihodek 
87. člen 
(omrežnina in način določitve omrežnine) 
(1) Omrežnina za prenosni sistem, omrežnina za distribucijski sistem, omrežnina za priključno moč in omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo so viri za pokrivanje upravičenih stroškov elektrooperaterjev.
(2) Omrežnina se izračuna v skladu s četrtim odstavkom 7. člena tega akta.
(3) Načrtovana omrežnina za prenosni sistem in načrtovana omrežnina za distribucijski sistem se izračunata na način, kot je določeno v 9. členu tega akta.
88. člen 
(določitev drugih prihodkov) 
Načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
DPt = DPpt • (1 + NIt) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
DPt
drugi prihodki posameznega leta regulativnega obdobja;
DPpt
drugi prihodki predhodnega leta;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije;
pt
predhodno leto;
t
letoregulativnega obdobja.
89. člen 
(vrste drugih prihodkov) 
(1) Drugi prihodki (DP), ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterja, so:
1. prihodki od prodaje električne energije v okviru dejavnosti elektrooperaterja (zasilna oskrba, neupravičen odjem električne energije, napačne meritve in drugo);
2. prihodki od prodaje drugih storitev iz 134. člena tega akta;
3. prihodki iz upravljanja prezasedenosti v skladu s predpisi, ki urejajo zadevno področje;
4. prihodki iz naslova medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (mehanizem ITC);
5. prihodki, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in prihodki odstopanj iz tega naslova;
6. prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015;
7. prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, brezplačno prevzetimi evropskimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem;
8. prevrednotovalni poslovni prihodki;
9. odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod;
10. ostali prihodki od prodaje;
11. ostali poslovni prihodki in
12. ostali drugi prihodki.
(2) Kot drugi prihodki se ne upoštevajo finančni prihodki, razen prihodki v zvezi z obrestovanjem odstopanj od regulativnega okvira skladno z 98. členom tega akta, in prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter prihodki, ki so posledica predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
90. člen 
(osnova za določitev drugih prihodkov) 
(1) Ne glede na določbe 88. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz II. poglavja tega akta, se pri določitvi načrtovanih drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja namesto DPpt upošteva povprečje realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Prihodki iz upravljanja prezasedenosti se za posamezna leta regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom, ki ga predloži sistemski operater in ga agencija v postopku določitve regulativnega okvira presodi.
(3) Odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod se ne načrtujejo vnaprej.
(4) Brezplačno prevzeta sredstva za financiranje naložb se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.
91. člen 
(prihodki iz upravljanja prezasedenosti) 
(1) Sistemski operater v postopku priprave novega regulativnega okvira agenciji predloži načrt prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih letih regulativnega obdobja in načrt porabe prihodkov za namene iz 6. točke 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009) po posameznih letih regulativnega obdobja, ki ju agencija prouči z vidika skladnosti s pogoji iz Uredbe (ES) št. 714/2009.
(2) Agencija v regulativnem okviru za sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja ločeno razkrije:
1. načrtovane prihodke iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta;
2. načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih ukrepih za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) z ločenim prikazom načrtovane porabe iz naslova prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta in iz naslova načrtovane porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let iz internega računa;
3. načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti po posameznih naložbah za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za namene naložb v omrežje z ločenim prikazom načrtovane porabe iz naslova prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta in iz naslova načrtovane porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let iz internega računa;
4. načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine;
5. načrtovan prenos prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta na ločen interni račun (povečanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
6. načrtovano porabo prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let na ločenem internem računu (zmanjšanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
7. načrtovano začetno in končno stanje načrtovanih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti na ločenem internem računu.
3.3.3. Odstopanje od regulativnega okvira 
92. člen 
(odstopanje od regulativnega okvira) 
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine (Δro).
(2) Presežek omrežnin se ugotovi kot presežek celotnega letnega zneska zaračunanih omrežnin (zmanjšanega za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali povečanega za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugih letnih prihodkov iz dejavnosti elektrooperaterja nad priznanimi letnimi upravičenimi stroški. Presežek omrežnine agencija upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju kot že zaračunano omrežnino preteklih obdobij in se tako namensko uporabi za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja.
(3) Primanjkljaj omrežnin se ugotovi kot presežek priznanih letnih upravičenih stroškov nad celotnim letnim zneskom omrežnin (povečanim za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali zmanjšanim za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugimi letnimi prihodki iz dejavnosti elektrooperaterja. Agencija znesek primanjkljaja omrežnin upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju.
(4) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine, je dolžan ugotavljati elektrooperater.
93. člen 
(izračun odstopanja od regulativnega okvira) 
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
Δrot = PUStPRPt – ΔROt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira, pri čemer negativna vrednost pomeni presežek omrežnine, pozitivna vrednost pa primanjkljaj omrežnine;
PUSt
priznani upravičeni stroški;
PRPt
priznani reguliran prihodek;
ΔROt
odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu z 99. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
t
posamezno leto regulativnega obdobja, za katero se ugotavljajo odstopanja od regulativnega okvira.
(2) Agencija za pregleden in enoten pristop ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira elektrooperaterju posreduje računalniški model za izračun odstopanj od regulativnega okvira.
(3) Elektrooperater je dolžan zagotoviti, da z oddajo odstopanj od regulativnega okvira agencija prejme pravilne, popolne in nezavajajoče podatke o poslovanju za posamezno leto regulativnega obdobja, če agencija z njimi že ne razpolaga.
94. člen 
(pravila za določitev priznanih upravičenih stroškov) 
(1) Elektrooperater po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izračuna priznane upravičene stroške tako, da upošteva metodologijo za določitev regulativnega okvira iz II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev priznanih upravičenih stroškov po posameznih vrstah upravičenih stroškov so:
1. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) ter ob upoštevanju vpliva spremembe stanja dolžine vodov in števila postaj na dan 31. december glede na predhodno leto;
2. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) ter ob upoštevanju vpliva spremembe števila uporabnikov na dan 31. december glede na predhodno leto;
3. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) so enaki načrtovanim nadzorovanim stroškom delovanja in vzdrževanja;
4. pri izračunu priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se na podlagi realiziranih podatkov preračuna tudi delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd), in delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr);
5. pri izračunu priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt) se na podlagi realiziranih podatkov preračuna delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje);
6. priznani prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin vključno s pripadajočimi dajatvami v zvezi z oskrbo z električno energijo za distribucijskega operaterja se ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig distribucijskega operaterja, vendar največ do višine 0,2 odstotka zaračunanih omrežnin za distribucijski sistem na posameznem območju distribucijskega sistema;
7. priznani prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin vključno s pripadajočimi dajatvami v zvezi z oskrbo z električno energijo za sistemskega operaterja se ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig sistemskega operaterja, vendar največ do višine 0,2 odstotka zaračunanih omrežnin za prenosni sistem;
8. priznani stroški in odhodki, ki so povezani z novimi nalogami, se presojajo na podlagi poročila elektrooperaterja o realizaciji novih nalog iz 26. člena tega akta;
9. priznani stroški in odhodki pametnih omrežij se presojajo na podlagi poročila elektrooperaterja o realizaciji teh stroškov iz 27. člena tega akta;
10. preostali priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz 23. člena tega akta se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta;
11. priznane cene električne energije za izgube se določijo na podlagi tržnih cen dolgoročnih in kratkoročnih nakupov električne energije za posamezno leto regulativnega obdobja, ki jih elektrooperater izvede na pregleden način na trgu z električno energijo, ter cen odstopanj, ki jih izračuna in objavi operater trga z elektriko. Agencija presoja, ali so nakupne cene, ki jih je dosegel elektrooperater na tržen način, najugodnejše;
12. priznani stroški električne energije za izgube v omrežju za distribucijskega operaterja se izračunajo kot produkt priznanih cen električne energije za izgube in priznanih količin električne energije za izgube, ki so določene na podlagi realiziranih količin električne energije, zaračunanih končnim odjemalcem, in priznanega odstotka količinskih izgub električne energije v omrežju iz odločbe o regulativnem okviru; ter priznanih cen električne energije za izgube;
13. priznani stroški električne energije za izgube v omrežju za sistemskega operaterja se izračunajo na podlagi priznanih cen električne energije za izgube in priznanih količin električne energije za izgube, ki so enake realiziranim količinam električne energije za izgube na prenosnem sistemu, evidentiranih v uradni evidenci informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za energetiko, v katere so vključene količine električne energije za izgube, ki se sistemskemu operaterju priznajo v mehanizmu ITC;
14. priznani strošek amortizacije se izračuna na podlagi realiziranih stroškov amortizacije, razen v primeru iz 95. člena tega akta;
15. priznana povprečna vrednost regulativne baze sredstev se izračuna na podlagi stanja sredstev v poslovnih knjigah na dan 31. december ob upoštevanju 95. člena tega akta;
16. priznani reguliran donos na sredstva se izračuna na podlagi tehtanega povprečnega stroška kapitala, ki je bil upoštevan pri določitvi reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja, in priznane povprečne vrednosti regulativne baze sredstev;
17. priznani stroški sistemskih storitev se izračunajo na podlagi količinskega obsega posameznih sistemskih storitev in cen iz pogodb;
18. kakovost oskrbe se ugotovi v skladu s 3.2.7. odsekom II. poglavja tega akta;
19. spodbude se ugotovijo v skladu s 3.2.9. odsekom II. poglavja tega akta in
20. za posamezen projekt iz 67. člena tega akta se stroški raziskav in inovacij priznajo v letu regulativnega obdobja, ko je ta projekt zaključen. Priznani stroški raziskav in inovacij za zaključene projekte se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja. Za regulativno obdobje se priznani stroški raziskav in inovacij priznajo največ do višine, ki se izračuna na naslednji način:
Slika 3
kjer oznake pomenijo:
RITro
stroški raziskav in inovacij;
Vpt
priznani viri za pokrivanje upravičenih stroškov predhodnega leta;
BPSRI
drugi prihodki iz naslova brezplačno prevzetih sredstev za projekte iz 67. člena tega akta;
pt
predhodno leto;
n
1 do Tro.
Tro
trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let.
95. člen 
(uvajanje naprednih sistemov merjenja) 
(1) Pri izračunu priznane regulativne baze sredstev in priznanega stroška amortizacije posameznega leta regulativnega okvira se za sistemske števce električne energije s komunikacijskim modulom za odjemno skupino gospodinjskega odjema in ostalega odjema brez merjenja moči priznajo nabavne cene največ do višine 66,20 eurov za enofazne števce s komunikacijskim modulom oziroma 90,30 eurov za trifazne števce s komunikacijskim modulom.
(2) Povprečna priznana nabavna cena za posamezno vrsto sistemskih števcev (enofazni, trifazni) v posameznem letu regulativnega obdobja se izračuna ob upoštevanju skupne letne nabavne vrednosti ter števila posamezne vrste sistemskih števcev električne energije s komunikacijskim modulom.
(3) Distribucijski operater mora zagotoviti korelacijo sistemskih števcev iz prvega odstavka tega člena z registrom sredstev, ki jih uporablja za namene računovodenja.
(4) Elektrooperater za sistemski števec iz prvega odstavka tega člena ni upravičen do spodbude iz 78. člena tega akta.
96. člen 
(pravila za določitev priznanih virov za pokrivanje upravičenih stroškov) 
(1) Elektrooperater po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izračuna priznane vire za pokrivanje upravičenih stroškov tako, da upošteva metodologijo za določitev regulativnega okvira iz II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev priznanih virov za pokrivanje upravičenih stroškov po posameznih vrstah virov so:
1. priznane omrežnine, ki so zaračunani zneski omrežnine za distribucijski sistem, omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za priključno moč ter omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo;
2. priznani prihodki iz upravljanja prezasedenosti v skladu s 97. členom tega akta;
3. priznani prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015, ki se izračunajo na podlagi realizirane amortizacije teh sredstev iz poslovnih knjig elektrooperaterja;
4. priznani prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, brezplačno prevzetimi evropskimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem, ter se izračunajo na podlagi realizirane amortizacije teh sredstev iz poslovnih knjig elektrooperaterja;
5. priznani prihodki iz naslova odškodnin od zavarovalnic in tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje škod, ki se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov ob upoštevanju 25. člena tega akta;
6. preostali priznani regulirani drugi prihodki iz 89. člena tega akta, ki se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja in
7. odstopanje od regulativnega okvira preteklih let iz 99. člena tega akta, ki je bilo upoštevano v regulativnem okviru tistega leta, za katero se ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira.
97. člen 
(prihodki iz upravljanja prezasedenosti) 
(1) Sistemski operater je za potrebe ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira v zvezi s prihodki iz upravljanja prezasedenosti dolžan za posamezno leto regulativnega obdobja zagotoviti naslednje evidence in podatke o:
1. realiziranih prihodkih iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta;
2. realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta po posameznih ukrepih za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo);
3. realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta po posameznih naložbah za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za izvedene naložbe v omrežje;
4. realiziranem prenosu prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta, ki se prenesejo na ločen interni račun (povečanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
5. realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti preteklih let na ločenem internem računu (zmanjšanje sredstev na internem računu), ločeno za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) in ločeno za načrtovane naložbe v omrežje za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti;
6. realizirani porabi prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine in
7. sredstvih, ki so bila financirana z namenskimi sredstvi iz upravljanja prezasedenosti in so bila predana v uporabo (nabavna vrednost, amortizacija, sedanja vrednost).
(2) Agencija ugotavlja upravičenost porabe prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za namene iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka na podlagi dokumentacije, ki mora biti skladna z nameni porabe, ki jih predpisuje Uredba (ES) št. 714/2009 in jo posreduje sistemski operater.
(3) Sistemski operater prihodke od prezasedenosti iz 4. točke prvega odstavka tega člena prenese na ločen interni račun, če pričakuje, da v prihodnjih obdobjih ne bo mogoče zagotoviti teh sredstev iz naslova bodočih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti in če upravičeno pričakuje, da bodo sredstva na ločenem internem računu porabljena v razumnem času.
(4) Realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za namene znižanja omrežnine iz 6. točke prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od realiziranih prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta iz 1. točke prvega odstavka tega člena odšteje:
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) iz 2. točke prvega odstavka tega člena;
– realizirana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta za vzdrževanje ali povečevanje povezovalne zmogljivosti za izvedene naložbe v omrežje iz 3. točke prvega odstavka tega člena in
– realizirani prenos prihodkov iz upravljanja prezasedenosti tekočega leta, ki se prenese na ločen interni račun iz 4. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Priznani prihodki iz upravljanja prezasedenosti so:
– priznana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za ukrepe za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo);
– priznana amortizacija sredstev, ki so bila financirana z namenskimi sredstvi iz upravljanja prezasedenosti in predana v uporabo;
– priznana poraba prihodkov iz upravljanja prezasedenosti za namene znižanja omrežnine, ki so izračunani v skladu s prejšnjim odstavkom.
98. člen 
(obrestovanje) 
(1) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, in sredstva na ločenem internem računu iz 97. člena tega akta se letno obrestujejo.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, se letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v III. poglavju Priloge 1.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja odstopanja na začetku posameznega leta in stanja odstopanja na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Sredstva na ločenem internem računu iz 97. člena tega akta se obravnavajo kot presežek omrežnine in se letno obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti sredstev na ločenem internem računu in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v III. poglavju Priloge 1.
(5) Povprečna letna vrednost sredstev na ločenem internem računu za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja na začetku posameznega leta in stanja sredstev na ločenem internem računu na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(6) Obresti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
OBRt = obrΔrot + obrirt,
kjer oznake pomenijo:
OBRt
obresti;
obrΔrot
obresti od presežka ali primanjkljaja omrežnine;
obrirt
obresti od sredstev na internem računu iz 97.  člena tega akta;
t
leto regulativnega obdobja.
(7) Vrednost izračunanih obresti v skladu z določbami tega člena letno povečuje oziroma zmanjšuje ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira, ki se pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje upošteva v skladu z 99. členom tega akta.
99. člen 
(odstopanje od regulativnega okvira preteklih let) 
(1) Pri določitvi načrtovane omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem se kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let izračuna na naslednji način:
Slika 4
kjer oznake pomenijo:
ΔRO
kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v regulativnem okviru;
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira posameznega leta regulativnega obdobja, ki je bilo do izdaje odločbe o regulativnem okviru ugotovljeno s posebno odločbo agencije ali usklajeno z elektrooperaterjem;
OBRt
obresti posameznega leta regulativnega obdobja;
TΔ
časovno obdobje, ki je odvisno od zaključenih postopkov ugotavljanja odstopanj do izdaje odločbe o regulativnem okviru;
n
1 do TΔ;
t
leto, za katero se ugotavljajo odstopanja od regulativnega okvira.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki je določeno skladno s prejšnjim odstavkom, se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
ΔROt
=
ΔRO
 [EUR],
Tro
kjer oznake pomenijo:
ΔRO
kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v regulativnem okviru;
ΔROt
odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
Tro
trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, če je načrtovani presežek ali primanjkljaj omrežnine vsaj enega leta regulativnega obdobja iz sedmega odstavka 7. člena tega akta višji od 30 odstotkov načrtovanega reguliranega donosa na sredstva zadevnega leta regulativnega obdobja, ΔROt izračuna tako, da načrtovani presežek ali primanjkljaj vsaj enega leta regulativnega obdobja ne presega 30 odstotkov načrtovanega reguliranega donosa na sredstva zadevnega leta regulativnega obdobja.
4. Regulativni okvir, če distribucijski operater ni lastnik pomembnega dela distribucijskega sistema ali če bistvene naloge distribucijskega operaterja izvaja druga oseba
100. člen 
(pravila za določitev najemnine in plačila za izvajanje nalog) 
(1) Če distribucijski operater najame distribucijski sistem, se za posamezno leto regulativnega obdobja najemnina za posameznega najemodajalca izračuna na naslednji način:
NAJEMt= AMeeit + RDSeeit [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NAJEMt
najemnina za najeti distribucijski sistem;
AMeeit
strošek amortizacije elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema;
RDSeeit
reguliran donos na sredstva od elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Če distribucijski operater prenese izvajanje svojih nalog na distribucijsko podjetje, se za posamezno leto regulativnega obdobja plačilo za izvajanje nalog za posamezno distribucijsko podjetje izračuna na naslednji način:
PINt = SDVt + AMost + RDSost + ΔS(Q)t +
RIt + StDOstrtPNstrt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
PINt
plačilo za izvajanje nalog distribucijskega podjetja;
SDVt
stroški delovanja in vzdrževanja območja distribucijskega sistema;
AMost
strošek amortizacije ostalih sredstev območja distribucijskega sistema;
RDSost
reguliran donos na ostala sredstva območja distribucijskega sistema;
ΔS(Q)t
kakovost oskrbe območja distribucijskega sistema;
RIt
raziskave in inovacije območja distribucijskega sistema;
St
spodbude območja distribucijskega sistema;
DOstrt
stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije ostalih sredstev, reguliran donos na ostala sredstva, kakovost oskrbe, raziskave in inovacije ter spodbude distribucijskega operaterja;
PNstrt
stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije ostalih sredstev, reguliran donos na ostala sredstva, kakovost oskrbe, raziskave in inovacije ter spodbude za prenesene naloge iz distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja;
t
leto regulativnega obdobja.
(3) Distribucijski operater mora najkasneje do začetka postopka za določitev regulativnega okvira v pogodbi z distribucijskim podjetjem določiti vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo v posameznem letu regulativnega obdobja izvajal sam, in vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo prenesel v izvajanje distribucijskemu podjetju. Obseg nalog se določi na podlagi deleža posamezne naloge v finančni realizaciji iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike za leta t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(4) PNstrt se določi upoštevaje vsoto deležev prenesenih nalog z distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja in vsoto stroškov delovanja in vzdrževanja, stroškov amortizacije ostalih sredstev in reguliranega donosa na ostala sredstva, kakovost oskrbe, raziskave in inovacije ter spodbude. Po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja se PNstrt, določi na podlagi ugotovljenih odstopanj od regulativnega okvira in prejšnjega odstavka.
(5) Distribucijski operater in distribucijsko podjetje pogodbeno uredita vire financiranja najemnine in plačila za izvajanje nalog, način financiranja, medletno zaračunavanje najemnine in plačila za izvajanje nalog ter roke plačil. Distribucijski operater v plačilu za izvajanje nalog upošteva tudi obresti od presežka ali primanjkljaja omrežnine, ki so izračunane skladno z 98. členom tega akta.
5. Nepomemben del distribucijskega sistema
101. člen 
(določanje upravičenih stroškov) 
(1) Če ima distribucijski operater v najemu del distribucijskega sistema, ki ni v lasti distribucijskih podjetij, se pri določitvi upravičenih stroškov za ta del sistema namesto najemnine določi strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva v skladu z določbami tega akta. Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja se stroški najemnine ne upoštevajo, ker so vključeni v strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva. Distribucijski operater določi najemnino za nepomembne dele distribucijskega sistema na podlagi sklenjenih pogodbenih razmerij in priznanih upravičenih stroškov.
(2) Za določitev načrtovanih stroškov amortizacije in reguliranega donosa na sredstva je distribucijski operater dolžan posredovati podatke, ki jih agencija potrebuje za določitev navedenih stroškov v skladu z določbami tega akta. Distribucijski operater je dolžan zagotoviti te podatke v okviru pogodbenega razmerja z najemodajalcem.
(3) Če distribucijski operater najema sredstvo od fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti in ta oseba ne razpolaga s knjigovodsko vrednostjo tega sredstva, mora za določitev stroška amortizacije in reguliranega donosa na sredstva, ne glede na prejšnji odstavek, posredovati podatke za primerljivo sredstvo, ki ga ima v lasti ali najemu od distribucijskega podjetja zadevnega območja distribucijskega sistema.
(4) Priznan strošek amortizacije in priznan reguliran donos na sredstva se izračunata na podlagi določb tega akta in podatkov, potrebnih za izračun stroška amortizacije in donosa na sredstva. Če je vsota priznanih stroškov amortizacije in priznanega reguliranega donosa na sredstva višja, kot znaša višina najemnine iz pogodbe z najemodajalcem, se v izračunu odstopanj od regulativnega okvira upošteva najemnina.
6. Zaprti distribucijski sistemi
102. člen 
(način določanja omrežnine) 
(1) Če operater zaprtega distribucijskega sistema pridobi izjemo v skladu s 93. členom EZ-1, omrežnino določi operater zaprtega distribucijskega sistema v skladu z določbami tega akta.
(2) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ne pridobi izjeme v skladu s 93. členom EZ-1 ali če uporabnik zaprtega distribucijskega sistema zahteva, da omrežnino določi agencija, omrežnino določi agencija v skladu z določbami tega akta.
III. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE 
1. Splošno
103. člen 
(načela metode obračunavanja omrežnine) 
(1) Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih glede na merilno mesto pristojni elektrooperater obračuna končnim odjemalcem.
(2) Tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem se izračunajo na podlagi omrežnine, določene v skladu z metodologijo za določitev omrežnine.
(3) Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s cilji:
– zagotoviti preglednost tarifnih postavk;
– uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne, in
– spodbujati uporabnike k optimalni uporabi omrežij.
(4) Metodologija za obračunavanje omrežnine v povezavi z metodologijo za določitev omrežnine zagotavlja porazdelitev upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, na posamezne odjemne skupine v odvisnosti od stroškov, ki jih posamezna skupina povzroča v omrežju.
(5) Določitev posebnih tarifnih postavk za pilotne projekte predstavlja časovno omejen sistem obračunavanja omrežnine za distribucijski sistem in ima namen oblikovanja spodbud za učinkovitejšo rabo sistema in razvoj energetskega trga.
104. člen 
(metoda za obračun omrežnine) 
(1) Porazdelitev stroškov na posamezne odjemne skupine temelji na upoštevanju:
– metode poštne znamke, ki proporcionalno razdeli skupne stroške na posamezne odjemalce v sorazmerju z velikostjo njihove porabe (obračunana moč ali električna energija), predstavlja geografsko neodvisno tarifo ter je za posamezno odjemno skupino in napetostni nivo na celotnem območju Republike Slovenije enotna;
– bruto načina upoštevanja stroškov omrežja, pri čemer se pri odjemalcih na distribucijskem sistemu upoštevajo celotni stroški visokonapetostnega (VN) omrežja v sorazmerju odjema posameznih odjemnih skupin, in
– metode delitve stroškov omrežja za vse napetostne nivoje in vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino oziroma skupine končnih odjemalcev.
(2) Za izračun tarifnih postavk omrežnine se načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem in načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem obravnavata kot strošek sistema, ki se razdeli po napetostnih nivojih, na katere so priključeni odjemalci. Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem se v celoti pripiše VN-nivoju prenosnega sistema. Načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem se razporedi po napetostnih nivojih distribucijskega sistema v skladu z nabavno vrednostjo naprav.
(3) Za določitev tarifnih postavk omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem se uporabljajo naslednja merila in kriteriji razdelitve stroškov omrežja:
1. z bruto metodo porazdelitve stroškov omrežja odjemna skupina posameznega napetostnega nivoja krije sorazmeren delež stroškov pripadajočega napetostnega nivoja in višjih napetostnih nivojev omrežja;
2. stroški uporabe omrežja za posamezno odjemno skupino na določenem napetostnem nivoju se določijo na podlagi razmerja med letno konično močjo odjemne skupine in vsoto letnih koničnih moči tistih odjemnih skupin, ki so neposredno ali posredno na nižjih nivojih priključeni na ta nivo;
3. letna konična moč posamezne odjemne skupine se določi iz povprečne mesečne obračunane moči odjemne skupine in faktorja istočasnosti te odjemne skupine, ki se izračuna iz letne obračunane moči in letne obračunane energije odjemne skupine. Vsota letnih koničnih moči odjemnih skupin se ujema s konično močjo sistema, ki je maksimalna letna prevzeta urna energija sistema;
4. odjemalci na istem napetostnem nivoju, ki se jim meri maksimalna dosežena moč, so razdeljeni na odjemne skupine glede na letne obratovalne ure pod in nad 2500 ur ter na visoki napetosti (VN) še nad 6000 ur. Meja 2500 ur predstavlja ločnico med enoizmenskim in večizmenskim statističnim delovnikom, kar se kaže v dnevnem profilu porabe električne energije. Meja 6000 ur na visoki napetosti (VN) predstavlja način uporabe omrežja, kjer se šteje, da odjemalec trajno obremenjuje omrežje s svojih odjemom električne energije;
5. za zagotovitev učinkovite in racionalne rabe omrežja se uporablja binomen način obračuna omrežnine, to je na doseženo obračunsko moč in prevzeto električno energijo.
(4) Razmerja med tarifnimi postavkami omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem za posamezno odjemno skupino so določena v odvisnosti od nabavne vrednosti naprav po napetostnih nivojih in načrtovanega odjema električne energije.
105. člen 
(tarifne postavke za omrežnino) 
Za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega in distribucijskega operaterja, ki se pokrivajo iz omrežnine, so določene tarifne postavke za posamezne odjemne skupine iz 131. člena tega akta, in sicer ločeno za:
– omrežnino za prenosni sistem;
– omrežnino za distribucijski sistem;
– omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo in
– omrežnino za priključno moč.
2. Obračunavanje omrežnine
106. člen 
(obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem) 
(1) Pri obračunavanju omrežnine elektrooperater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto.
(2) Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino upoštevaje njegovo uvrstitev glede na napetostni nivo (visoka napetost, srednja napetost, nizka napetost), način priključitve (zbiralke, izvod), režim obratovanja (obratovalne ure) in vrsto odjema, in sicer:
1. visoka napetost (VN) nazivne napetosti 400, 220 in 110 kV;
2. srednja napetost (SN) na zbiralki SN v RTP VN/SN;
3. srednja napetost (SN) nazivne napetosti 35, 20 in 10 kV;
4. nizka napetost (NN) na zbiralki NN v TP SN/NN;
5. nizka napetost (NN) nazivne napetosti 400/230 V.
(3) Elektrooperater razvrsti polnilno infrastrukturo namenjeno izključno za polnjenje električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih v odjemno skupino »polnjenje EV«, če je na distribucijski sistem priključena preko odjemnih mest, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v odjemno skupino nizka napetost (NN) z merjenjem moči.
(4) Elektrooperater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:
– obračunske moči,
– prevzete električne (delovne) energije in
– čezmerno prevzete jalove energije.
107. člen 
(opredelitev dnevnih obdobij pri obračunavanju omrežnine) 
(1) Po dnevnem času se tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem delijo na:
– višje dnevne tarifne postavke (VT) in
– nižje dnevne tarifne postavke (MT).
(2) Višje dnevne tarifne postavke (VT) se obračunavajo od ponedeljka do petka od 6.00 do 22.00. V obdobju, ko velja poletni čas, se za končnega odjemalca, ki nima krmilne naprave z možnostjo programske nastavitve prilagajanja na poletni čas, višje dnevne tarifne postavke obračunavajo od 7.00 do 23.00.
(3) Nižje dnevne tarifne postavke (MT) se obračunavajo v preostalem času in ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00. Če končni odjemalec nima ustrezne krmilne naprave, ki bi evidentirala porabo električne energije v času nižje dnevne tarifne postavke (MT) ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se upošteva čas nižje dnevne tarifne postavke (MT) glede na sposobnost prilagoditve naprave registraciji odjema ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih.
(4) Če se končni odjemalec odjemne skupine na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči in odjemne skupine gospodinjski odjem ne odloči za dvotarifni način obračuna omrežnine, se mu omrežnina obračunava po enotni dnevni tarifni postavki (ET).
(5) Krmilne stikalne ure za preklop dvotarifnih oziroma tritarifnih števcev, ki jih ni mogoče daljinsko nastaviti, so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za uro naprej.
(6) Ure konične obremenitve omrežja (v nadaljnjem besedilu: KOO) določi sistemski operater v sodelovanju z distribucijskim operaterjem za vsako območje distribucijskega sistema posebej vsako leto do 15. oktobra za leto vnaprej in jih objavi na svojih spletnih straneh. Kriterij za opredelitev ur KOO, ki ga uporabita elektrooperaterja, je analiza urnih obremenitev za celotno območje distribucijskega sistema na merilnih točkah med obema operaterjema in analiza urnih obremenitev v regulacijskem območju sistemskega operaterja v preteklih treh letih. Ure KOO sistemski operater določi v času višjih dnevnih tarifnih postavk ob delavnikih, od ponedeljka do petka, in trajajo tri ure na dan.
108. člen 
(spodbujanje prehoda na dvotarifni obračun omrežnine) 
(1) Distribucijski operater vsakemu odjemalcu, katerega merilna naprava je integrirana v sistem naprednega merjenja in mu distribucijski operater enotarifno obračunava porabo vsaj leto dni, omogoči brezplačen prehod na dvotarifni obračun.
(2) Distribucijski operater vsakemu končnemu odjemalcu iz prejšnjega odstavka na učinkovit način posreduje primerjalni obračun omrežnine na podlagi dvotarifnega in enotarifnega merjenja na letni ravni, informacijo o stroških prehoda na dvotarifno merjenje ter morebitnem vplivu prehoda na obračun storitve dobave električne energije. Odjemalec se na podlagi prejetih informacij odloči glede morebitnega prehoda.
(3) Distribucijski operater po prejemu zahteve končnega odjemalca izvede prehod na dvotarifno merjenje z začetkom veljavnosti v naslednjem obračunskem obdobju, če je zahteva prejeta do 20. dneva v mesecu.
109. člen 
(določanje letnih obratovalnih ur za končne odjemalce, ki se jim meri moč) 
(1) Letne obratovalne ure (T) se uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino in se določijo iz razmerja med prevzeto energijo v preteklem letu (Wletni) in med največjo 15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju (Pmax), doseženo na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi enačbe:
T
=
Wletni
,
Pmax
kjer oznake pomenijo:
Wletni
količina letno prevzete električne energije (v kWh);
Pmax
največja 15-minutna izmerjena moč (v kW).
(2) Če končni odjemalec ni priključen na sistem vse leto, se desna stran enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s količnikom števila dni v letu in številom dni, ko je končni odjemalec priključen.
(3) Končnemu odjemalcu, ki se priključi na omrežje na novo, se letne obratovalne ure do konca koledarskega leta določijo s pogodbo o uporabi sistema.
110. člen 
(pogoji pri določanju odjemne skupine) 
(1) Elektrooperater tistega končnega odjemalca, ki se mu moč meri, najkasneje v roku 15 dni po zaključku koledarskega leta pisno obvesti o ugotovljenih letnih obratovalnih urah (T) preteklega leta ter o njegovi uvrstitvi v eno od odjemnih skupin iz 131. člena tega akta. Odjemno skupino končnega odjemalca elektrooperater izkazuje tudi na vsakokratnem računu za omrežnino.
(2) Odjemalec, ki pogodbo o uporabi sistema sklepa za čas veljavnosti soglasja za priključitev, lahko pri elektrooperaterju na podlagi utemeljenih dokazov vloži predlog razvrstitve v odjemno skupino glede na pričakovane letne obratovalne ure.
(3) Elektrooperater za odjemalca iz prejšnjega odstavka po preteku koledarskega leta na podlagi obračunskih podatkov preveri dosežene letne obratovalne ure (T) in izvede poračun omrežnin ob prvem naslednjem obračunu omrežnine.
111. člen 
(pogoji pri določanju odjemne skupine v primeru lastništva omrežja) 
Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino na podlagi njegove pisne zahteve naslednji mesec po prejemu zahteve »priključitev na zbiralke RTP oziroma TP, če je:
a) priključen z vodom, ki je v odjemalčevi lasti, na zbiralke srednje napetosti (SN) v RTP oziroma zbiralke nizke napetosti (NN) v TP elektrooperaterja;
b) izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu;
c) izpolnjen kriterij minimalne priključne moči (v nadaljnjem besedilu: P):
- P ≥ 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN) in
- P ≥ 130 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).
112. člen 
(izjema pri obračunavanju obračunske moči za končne odjemalce, ki obratujejo na prevzemno-predajnem mestu s proizvodnimi napravami) 
Za proizvodne naprave iz obnovljivih virov in proizvodne naprave s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki imajo nazivno moč manjšo od 50 kW in so priključene na prevzemno-predajnih mestih, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
113. člen 
(izjema pri obračunavanju obračunske moči za namene delovanja siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva) 
Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena izključno delovanju siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
114. člen 
(zaokroževanje obračunskih količin) 
Pri določanju priključne moči, ugotavljanju mesečne obračunske moči ter prevzete električne energije se kilovati (kW), kilovatne ure (kWh) in prekomerno prevzete jalova energija (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
115. člen 
(kriterij določitev obračunskih količin v primeru medmesečnih sprememb tarifnih postavk) 
Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri končnem odjemalcu, ki nima daljinskega merjenja električne energije, obračunski elementi iz drugega odstavka 106. člena tega akta za koledarski mesec obračunajo sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.
116. člen 
(kriterij določitev obračunske moči v primeru posebnih okoliščin) 
(1) Če se končni odjemalec odjavi ali priključi na sistem sistemskega operaterja v koledarskem mesecu, elektrooperater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe sistema v tem mesecu.
(2) Pri priključitvah merilnih mest za določen čas elektrooperater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe sistema.
117. člen 
(določitev obračunskih količin za proizvajalce, ko le-ti prevzemajo električno energijo iz sistema) 
(1) Proizvajalec električne energije za posamezno prevzemno-predajno mesto plača omrežnino za prevzem električne energije iz sistema glede na določbe tega akta.
(2) Proizvajalcu električne energije, ki ima več kot 10 MW inštalirane moči, se omrežnina obračuna od urnega salda prevzete in oddane električne energije na prevzemno-predajnem mestu, pri čemer se kot prevzemno-predajno mesto šteje mesto, kjer se vršita prevzem in oddaja električne energije in za katero se organizatorju trga z električno energijo prijavlja obratovalna napoved.
(3) Za določitev obračunske moči proizvajalca električne energije se upošteva mesečno povprečje urnih moči iz prejšnjega odstavka.
118. člen 
(določitev obračunskih količin za hranilnike energije) 
(1) Hranilnik energije z nazivno močjo nižjo od 1 MW, ki je na omrežje priključen kot samostojno prevzemno-predajno mesto, plača omrežnino za prevzem električne energije iz sistema glede na določbo v drugem odstavku tega člena, razen za prevzeto električno energijo namenjeno izključno shranjevanju energije v hranilnik energije za namene kasnejše pretvorbe shranjene energije v električno energijo v okviru sodelovanja pri izravnavi moči iz prve in druge alineje drugega odstavka 31. člena tega akta, ki se preko prevzemno-predajnega mesta odda v omrežje.
(2) Hranilniku energije iz prejšnjega odstavka se omrežnina obračuna od urnega salda prevzete in oddane električne energije na prevzemno-predajnem mestu, pri čemer se kot prevzemno-predajno mesto šteje mesto, kjer se vršita prevzem in oddaja električne energije.
(3) Za določitev obračunske moči hranilniku energije se upošteva mesečno povprečje urnih moči iz prejšnjega odstavka.
119. člen 
(upoštevanje faktorja izgub transformacije) 
Končnemu odjemalcu, ki je uvrščen v odjemno skupino na srednji napetosti (SN) in ima merjenje električne energije izvedeno na sekundarni strani transformacije SN/NN, elektrooperater pri obračunu omrežnine upošteva faktor izgube transformacije, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur:
Vrsta odjema
Faktor izgub transformacije
T ≥ 6 000 ur
1,01
6 000 > T ≥ 2 500 ur
1,03
T < 2 500 ur
1,05
120. člen 
(določanje obračunske moči končnemu odjemalcu) 
(1) Obračunska moč se pri končnem odjemalcu na visoki napetosti (VN) ali srednji napetosti (SN), ki ima priključno moč večjo od 43 kW in se z merilno napravo evidentirajo 15-minutne meritve ter je omogočen lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, ugotavlja kot povprečje treh največjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KOO znotraj višje dnevne tarifne postavke (VT). Če končni odjemalec na visoki napetosti (VN) ali srednji napetosti (SN) doseže v času KOO obračunsko moč, ki je manjša od 25 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KOO, se mu za obračunsko moč obračuna 25 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KOO.
(2) Obračunska moč se pri končnem odjemalcu na nizki napetosti (NN), ki ima priključno moč večjo od 43 kW in se z merilno napravo evidentirajo 15-minutne meritve, ugotavlja kot povprečje treh največjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu znotraj višje dnevne tarifne postavke (VT). Če končni odjemalec na nizki napetosti (NN) doseže v času višje dnevne tarifne postavke (VT) obračunsko moč, ki je manjša od 25 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času nižje dnevne tarifne postavke (MT), se mu za obračunsko moč obračuna 25 odstotkov treh največjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času nižje dnevne tarifne postavke (MT).
(3) Pri končnem odjemalcu na nizki napetosti (NN), ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se obračunska moč določa na podlagi naslednjih tabel:
Gospodinjski odjem
Nazivna jakost omejevalca toka
Enofazni priključek
Trifazni priključek
(A)
Obračunska moč (kW)
Obračunska moč (kW)
16
3
7
20
3
7
25
6
10
32
7
22
35
7
24
40
28
50
35
63
43
Odjem na nizki napetosti (NN) brez merjene moči
Nazivna jakost omejevalca toka
Enofazni priključek
Trifazni priključek
(A)
Obračunska moč (kW)
Obračunska moč (kW)
16
3
11
20
5
14
25
6
17
32
7
22
35
8
24
40
28
50
35
63
43
(4) Pri priključevanju novih odjemalcev gospodinjskega odjema in odjema na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči se uporabljajo standardne vrednosti omejevalca toka.
121. člen 
(določanje obračunske moči končnemu odjemalcu z več priključnimi mesti) 
Končnemu odjemalcu, ki se na eni lokaciji napaja po več priključkih in ima več merilnih mest ter se mu sumarno merita električna energija in konična obremenitev, se pri obračunu omrežnine upošteva hkratna sumarna konična obremenitev na vseh merilnih mestih znotraj posameznega napetostnega nivoja.
122. člen 
(določanje obračunske moči končnemu odjemalcu, ki sodeluje pri zagotavljanju sistemskih storitev) 
(1) Končnemu odjemalcu, ki sodeluje pri izravnavi moči iz prve in druge alineje drugega odstavka 31. člena tega akta in se mu moč meri, elektrooperater pri določitvi obračunske moči upošteva znižano vrednost realizirane izravnave moči v primeru, da je bilo izvajanje izravnave moči izvedeno v času treh največjih 15-minutnih povprečnih moči.
(2) Pri določitvi obračunske moči na podlagi 120. člena tega akta elektrooperater končnemu odjemalcu za posamezne ugotovljene največje 15-minutne povprečne moči iz prvega oziroma drugega odstavka 120. člena zniža za ugotovljeno moč, s katero je končni odjemalec prispeval k izravnavi moči.
(3) Če pri končnemu odjemalcu niso zagotovljene ustrezne meritve na samodejno vodenih bremenih, ki omogočajo natančno določitev realizirane aktivacije, lahko le-to elektrooperater določi na podlagi ugotavljanja odstopanja od zadnje izvedene 15-minutne meritve moči pred nastopom aktivacije na ravni prevzemno-predajnega mesta. Ugotovljena realizacija posamezne aktivacije se pri določitvi obračunske moči prizna le do višine zahtevane moči aktivacije v posameznem intervalu.
(4) Sistemski operater posreduje distribucijskemu operaterju spisek aktivacij končnih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijski sistem, in sicer za namen izračuna obračunske moči končnega odjemalca, ki zagotavlja sistemsko storitev neposredno sistemskemu operaterju (brez agregatorja). Ta spisek vsebuje za vsakega končnega odjemalca ločeno informacijo, v katerih petnajst minutnih časovnih intervalih je bil aktiviran in ugotovljeno realizacijo posamezne aktivacije iz prejšnjega odstavka.
(5) V primeru, da sistemski operater izvede aktivacije posredno preko agregatorja, je le-ta dolžan pravočasno sporočiti elektrooperaterju, med katere končne odjemalce in v kakšni višini je bila aktivacija razporejena na ravni posameznega končnega odjemalca, pri čemer vsota aktivacij v posameznih petnajstminutnih intervalih ne sme presegati tiste prejete s strani sistemskega operaterja. Sistemski operater ima pravico preverjati kakovost posredovanih podatkov o aktivacijah, ki jih prejme od agregatorja.
(6) Sistemski operater posreduje distribucijskemu operaterju spisek aktivacij agregatorjev za namen izračuna obračunske moči končnih odjemalcev priključenih na distribucijski sistem, ki sistemskemu operaterju zagotavljajo sistemsko storitev posredno preko agregatorja. Ta spisek vsebuje za vsakega agregatorja ločeno informacijo v katerih 15-minutnih časovnih intervalih je bil aktiviran in zahtevano povprečno moč aktivacije v teh intervalih.
123. člen 
(obračunavanje omrežnine za čezmerni prevzem jalove energije) 
(1) Elektrooperater ugotavlja čezmerni prevzem jalove ali oddane energije na osnovi 15-minutnih meritev jalove in delovne energije na posameznih prevzemno-predajnih mestih uporabnika.
(2) Čezmerna prevzeta jalova energija je razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in dovoljeno prevzeto ali oddano jalovo energijo v 15-minutnem merilnem intervalu, ki ustreza faktorju tg φind=+0,32868 ali tg φkap=-0,32868 in se izračuna na naslednji način:
 
Slika 5
kjer oznake pomenijo:
WQ,čp
čezmerno prevzeta jalova energija v kvarh;
WQ,izmi
jalova energija, izmerjena v 15-minutnem intervalu i v kvarh;
WP,izmi
delovna energija, izmerjena v 15-minutnem intervalu i v kWh;
N
število 15-minutnih intervalov v mesecu.
(3) Čezmerno prevzeta jalova energija se obračuna mesečno in je vsota vseh 15-minutnih absolutnih vrednosti čezmerno prevzete in čezmerno oddane jalove energije v obračunskem mesecu. Elektrooperater ne obračuna čezmerno prevzete in čezmerno oddane jalove energije uporabniku, ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve oziroma uporabniku, čigar priključna moč je enaka ali manjša od 43 kW.
(4) Glede na lokalne razmere v sistemu v določenih časovnih intervalih se lahko elektrooperater pogodbeno dogovori z uporabnikom o prevzemu ali oddaji jalove energije izven meja tg φ, določenega v drugem odstavku tega člena.
(5) Sistemski operater ne zaračunava čezmerne jalove energije uporabniku, ki na podlagi pogodbe s sistemskim operaterjem zagotavlja sistemsko storitev regulacije napetosti in jalove moči.
(6) Proizvajalcem električne energije, ki so priključeni v distribucijsko omrežje in sodelujejo pri regulaciji napetosti in uravnavanju pretokov jalove energije skladno z zahtevami akta, ki ureja sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja električne energije, se prekomerno prevzeta ali oddana jalova energija ne obračunava.
124. člen 
(obračunavanje omrežnine za priključno moč) 
Ob sklenitvi pogodbe o priključitvi za povečanje priključne moči plača obstoječi končni odjemalec za dodatno priključno moč iz soglasja za priključitev omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku. Vsak novi končni odjemalec plača omrežnino za priključno moč v enkratnem znesku za priključno moč iz soglasja za priključitev.
125. člen 
(določitev zneska za omrežnino za priključno moč) 
Znesek omrežnine za priključno moč, ki ga plača končni odjemalec za priključitev na sistem, je odvisen od priključne moči in tarifne postavke za omrežnino za priključno moč ob upoštevanju uvrstitve končnega odjemalca v skupino končnih odjemalcev, pri čemer se upošteva pripadajoči faktor.
126. člen 
(skupine končnih odjemalcev pri obračunavanju omrežnine za priključno moč) 
Za posamezno skupino končnih odjemalcev so določeni faktorji, ki določajo razmerje stroškov, potrebnih za ojačitev elektroenergetskega sistema za posamezno skupino končnih odjemalcev na različnih napetostnih nivojih zaradi priključitev novih končnih odjemalcev ali povečanja moči obstoječih končnih odjemalcev:
Skupina končnih odjemalcev
Faktor
Odjem na visoki napetosti (VN) 
1,10
Odjem na srednji napetosti (SN) 
2,13
Odjem na nizki napetosti (NN) z merjenjem moči
2,54
Polnjenje EV
2,00
Odjem na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči 
1,78
Gospodinjstvo
1,00
127. člen 
(določanje priključne moči za končne odjemalce na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči) 
(1) Priključna moč se pri končnem odjemalcu za gospodinjski odjem in odjem na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči določi na podlagi naslednje tabele:
Nazivna jakost omejevalca toka
Enofazni priključek
Trifazni priključek
(A)
Priključna moč (kW)
Priključna moč (kW)
16
4
11
20
5
14
25
6
17
32
7
22
35
8
24
40
28
50
35
63
43
(2) V primeru povečanja priključne moči pri odjemalcih iz prejšnjega odstavka na vrednost nad 43 kW, se priključna moč določi na podlagi naslednje tabele:
Nazivna jakost omejevalca toka
Enofazni priključek
Trifazni priključek
(A)
Priključna moč (kW)
Priključna moč (kW)
80
55
100
69
125
86
160
110
200
138
128. člen 
(pogoji za določanje omrežnine za priključno moč) 
(1) Če končni odjemalec:
1. poveča obstoječo priključno moč v isti odjemni skupini končnih odjemalcev ali
2. spremeni svojo uvrstitev iz skupine gospodinjski odjem v skupino odjem nizka napetost (NN) brez merjenja moči ali
3. spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem nizka napetost (NN) brez merjenja moči v skupino odjem nizka napetost (NN) z merjenjem moči ali
4. spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na srednja napetost (SN) v skupino odjem nizka napetost (NN) z merjenjem moči ali
5. spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na visoka napetost (VN) v skupine odjem na srednja napetost (SN) ali odjem nizka napetost (NN) z merjenjem moči ali odjem nizka napetost (NN) brez merjenja moči ali
6. razdeli prevzemno-predajno mesto na več prevzemno- predajnih mest z manjšo priključno močjo
se omrežnina za priključno moč izračuna kot razlika med omrežnino za priključno moč iz novega soglasja za priključitev in omrežnine za priključno moč iz predhodnega soglasja za priključitev.
(2) Omrežnina za priključno moč se po izvedbi priključitve ne vrača.
129. člen 
(minimalni pogoji za določanje omrežnine za priključno moč) 
(1) Za novega končnega odjemalca, priključenega na nizko napetost (NN), ki se mu moč ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, elektrooperater pri izdaji soglasja za priključitev upošteva najnižjo priključno moč 6 kW za enofazni priključek in 14 kW za trifazni priključek. Če končni odjemalec priključuje na sistem enostavne ali nezahtevne objekte, lahko elektrooperater na zahtevo končnega odjemalca obračuna nižjo priključno moč, vendar ne manj kot 3 kW za enofazni priključek in 11 kW za trifazni priključek.
(2) Minimalna priključna moč za lastno rabo proizvajalca je 14 kW za trifazni oziroma 6 kW za enofazni priključek.
130. člen 
(pogoji za določanje omrežnine za priključno moč za namene odjema električne energije proizvajalca) 
(1) Proizvajalec električne energije, ki se priključi na prevzemno-predajnem mestu, plača za prevzem električne energije iz elektroenergetskega sistema omrežnino za priključno moč. Elektrooperater uvrsti odjem proizvajalca glede na skupino končnih odjemalcev, določeno v 131. člena tega akta.
(2) Elektrooperater uvrsti odjem lastne rabe proizvajalca glede na napetostni nivo, način priključitve in režim obratovanja proizvodne naprave v odjemno skupino, določeno v 131. členu tega akta.
131. člen 
(tarife za obračunavanje omrežnin) 
(1) Omrežnine za posameznega končnega odjemalca oziroma uporabnika elektrooperater obračuna na podlagi naslednjih tarif:
- tarifa za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem:
odjemna skupina
tarifne postavke
napetostni nivo
način priključitve
vrsta odjema
obračunska moč (EUR/kW/mesec)
prevzeta delovna energija (EUR/kWh)
VT
MT
ET
VN
T ≥ 6000 ur
6000 > T ≥ 2500 ur
T < 2500 ur
SN
zbiralke SN
T ≥ 2500 ur
T < 2500 ur
T ≥ 2500 ur
T < 2500 ur
NN
zbiralke NN
T ≥ 2500 ur
T < 2500 ur
T ≥ 2500 ur
T < 2500 ur
polnjenje EV
brez merjenja moči
gospodinjstvo
- tarifa za obračunavanje omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo:
odjemna skupina
tarifne postavke
napetostni nivo
prekomerno prevzeta jalova energija (EUR/kvarh)
VN
SN, NN
- tarifa za obračunavanje omrežnine za priključno moč:
odjemna skupina
tarifna postavka
napetostni nivo/ vrsta odjema
omrežnina za priključno moč (EUR/kW)
VN
SN
NN z merjenjem moči
polnjenje EV
NN brez merjenja moči
gospodinjstvo
kjer oznake pomenijo:
ET
– enotna dnevna tarifna postavka;
MT
– nižja dnevna tarifna postavka;
NN
– nizka napetost;
SN
– srednja napetost;
T
– letne obratovalne ure;
VN
– visoka napetost;
VT
– višja dnevna tarifna postavka;
polnjenje EV
– odjemna mesta, namenjena izključno za polnjenje električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih.
(2) Tarifne postavke za leta regulativnega obdobja iz odločbe agencije elektrooperater objavi na svoji spletni strani pred začetkom novega regulativnega obdobja.
132. člen 
(obračun omrežnine za čezmejni prenos) 
(1) Uporabnik, ki ima na podlagi odločbe agencije odobreno izvzetje za novo infrastrukturo – nov povezovalni vod, oziroma dobavitelji, ki po distribucijskem vodu, ki prečka državno mejo, oskrbujejo z električno energijo odjemalce zunaj Republike Slovenije, plačajo omrežnino iz 105. člena tega akta, razen omrežnine za priključno moč.
(2) Elektrooperater za določitev odjemne skupine uporabnika iz prejšnjega odstavka upošteva določbe 106., 107., 109., 110., 120. in 123. člena tega akta.
133. člen 
(način obračunavanja omrežnine za zaprte distribucijske sisteme) 
(1) Če operater zaprtega distribucijskega sistema pridobi izjemo v skladu s 93. členom EZ-1, tarifne postavke omrežnine za zaprt distribucijski sistem določi sam v skladu s tem aktom.
(2) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ne pridobi izjeme v skladu s 93. členom EZ-1, določi tarifne postavke omrežnine za zaprt distribucijski sistem agencija v skladu s tem aktom.
(3) Operater zaprtega distribucijskega sistema tarifne postavke omrežnine iz prvega oziroma prejšnjega odstavka tega člena objavi na svoji spletni strani.
134. člen 
(obračunavanje drugih storitev elektrooperaterja) 
(1) Elektrooperater lahko uporabnikom poleg omrežnine zaračuna samo druge storitve, ki so neposredno povezane z izvajanjem gospodarske javne službe.
(2) Stroški drugih storitev, ki niso vsebovani v omrežnini, morajo predstavljati stroške stroškovno učinkovitega izvajanja dejavnosti elektrooperaterja.
(3) Cene za druge storitve določi agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevo elektrooperaterja s posebno odločbo tako, da pri tem upošteva dejanske stroške dela, materiala, prevoza in normativne količine stroškovnih elementov.
(4) Cenik, nabor in opis drugih storitev elektrooperater javno objavi na svoji spletni strani.
135. člen 
(dinamična pilotna kritična konična tarifa) 
(1) V okviru pilotnih projektov iz 72. člena tega akta lahko distribucijski operater obračunava omrežnino za distribucijski sistem na podlagi modela negativne in pozitivne kritične konične tarife, kot sledi:
odjemna skupina
tarifne postavke
napetostni nivo
vrsta odjema
obračunska moč (EUR/kW/mesec)
prevzeta delovna energija (EUR/kWh)
PKKT
NKKT
VT
MT
ET
NN
brez merjenja moči
gospodinjstvo
kjer oznake pomenijo:
PKKT
tarifna postavka v času konične obremenitve omrežja (pozitivna kritična konična tarifna postavka), ki lahko nastopi v času višje dnevne tarifne postavke (VT), nižje dnevne tarifne postavke (MT) ali enotne dnevne tarifne postavke (ET);
NKKT
tarifna postavka v času presežka proizvodnje (negativna kritična konična tarifna postavka), ki lahko nastopi v času višje dnevne tarifne postavke (VT), nižje dnevne tarifne postavke (MT) ali enotne dnevne tarifne postavke (ET) na primer v času konične proizvodnje iz razpršenih virov energije (praviloma med 11.00 in 16.00) ali v času minimalnega odjema, ki se s strani odjemalcev lahko izkorišča tudi za nočno polnjenje električnih vozil (med 0.00 in 4.00).
(2) Kritična konična tarifa je namenjena znižanju porabe končnih odjemalcev v času kritične konične obremenitve omrežja oziroma povečanju porabe končnih odjemalcev v času kritične neto proizvodnje omrežja s ciljem zagotoviti največjo možno razbremenitev omrežja. Čas nastopa pozitivne ali negativne kritične tarifne postavke določi distribucijski operater na podlagi napovedovanja obratovalnega stanja ob upoštevanju okoljskih dejavnikov oziroma razpoložljivosti energije iz razpršenih virov energije.
(3) Distribucijski operater mora o nastopu ter času trajanja PKKT oziroma NKKT na učinkovit način obvestiti vsakega končnega odjemalca in agregatorja oziroma drugo pooblaščeno osebo (če končni odjemalec v projektu sodeluje prek njih), in sicer:
– končnega odjemalca, čigar bremena niso samodejno krmiljena, mora obvestiti z direktnim obveščanjem najmanj 24 ur vnaprej pred aktivacijo ukrepa;
– končnemu odjemalcu, čigar bremena so samodejno krmiljena (neposredno ali posredno prek lokalnega sistema za upravljanje z energijo), posreduje zahtevo za prilagoditev odjema skladno s tehničnimi zahtevami uporabljene tehnologije ter operativnimi zahtevami posameznega ukrepa.
(4) Distribucijski operater, agregator ali druga pooblaščeno oseba mora o aktivacijah na učinkovit način obvestiti tudi vse odgovorne bilančnih skupin na ravni posameznega prevzemno-predajnega mesta.
(5) Informacije o nastopu in trajanju aktivacije mora elektrooperater končnim odjemalcem zagotavljati istočasno tudi na spletnih straneh.
(6) Število ur PKKT v koledarskem letu je minimalno 30 in maksimalno 100. Maksimalno možno število ur NKKT v koledarskem letu pa je omejeno na 3650.
(7) Pilotne tarifne postavke VT, MT in ET za omrežnino za distribucijski sistem za prevzeto električno energijo so določene na način, da se ob neprilagajanju odjema povprečnega končnega odjemalca v obdobju PKKT obračuna v obdobju enega leta največ enaka omrežnina kot v primeru, če bi distribucijski operater takemu končnemu odjemalcu obračunal omrežnino za distribucijski sistem na podlagi tarifnih postavk iz 131. člena tega akta.
(8) Elektrooperater mora končnega odjemalca, ki je na podlagi soglasja vključen v pilotni projekt, obvestiti o pričetku in trajanju obračuna omrežnine po pilotni tarifi in mu v tem obdobju zagotavljati razčlenjen obračun omrežnine po vseh tarifnih postavkah. Minimalno obdobje obračuna omrežnine po pilotni tarifi je eno leto.
136. člen 
(nadomestilo za sodelovanje aktivnega odjemalca v sistemskih storitvah) 
(1) Če v okviru pilotnih projektov iz 72. člena tega akta aktivni odjemalci sistemskemu operaterju neposredno ali posredno (preko agregatorja) v okviru programov prilagajanja odjema zagotavljajo sistemske storitve, so upravičeni do nadomestila, ki ga sistemski operater določi na podlagi vrednotenja realizirane prožnosti posameznega aktivnega odjemalca in ga obračuna kot nadomestilo na mesečni ravni na podlagi obračunskega intervala, ki ga določi sistemski operater v prijavi projekta.
(2) Aktivni odjemalci so upravičeni do nadomestila ne glede na to, ali so obračunani po sistemski tarifi iz 131. člena tega akta ali po pilotni tarifi iz prejšnjega člena.
(3) Prilagajanje odjema se izvaja izključno s samodejnim krmiljenjem bremen (neposredno ali posredno prek lokalnega sistema za upravljanje z energijo) s strani sistemskega operaterja oziroma agregatorja, ki aktivnim odjemalcem posreduje zahtevo za prilagoditev odjema v realnem času ali blizu realnega časa skladno s tehničnimi zahtevami uporabljene tehnologije ter zahtevami izvajane sistemske storitve.
(4) Obseg realizirane prožnosti sistemski operater ugotavlja mesečno za primer realiziranega povečanega ali znižanega odjema za posameznega aktivnega odjemalca na podlagi razlike med realiziranim (merjenim) obremenilnim diagramom in referenčnim obremenilnim diagramom aktivnega odjemalca v času aktivacije.
(5) Sistemski operater določi referenčni obremenilni diagram aktivnega odjemalca na podlagi ene izmed naslednjih metod:
– za čas aktivacije konstantna obremenitev enaka zadnji izmerjeni 15-minutni vrednosti delovne energije pred aktivacijo ali
– statistično določen diagram na podlagi zgodovinskih merilnih podatkov odjemalca v obdobju, ko le-ta ni bil vključen v programe prilagajanja odjema ob upoštevanju okoljskih parametrov ali
– povprečni obremenilni diagram na podlagi realizacije statistično pomembne kontrolne skupine primerljivih odjemalcev na ožjem geografskem področju v času aktivacije ali
– diagram določen na podlagi druge metodologije, ki je podrobno predstavljena v prijavi projekta in jo je dovoljeno recenzirati s strani neodvisne tretje osebe.
(6) Sistemski operater mora ob prijavi projekta agenciji podati informacijo, kateri referenčni obremenilni diagram bo uporabil za vrednotenje prožnosti za posamezno vrsto aktivacije in opredeliti obračunski interval za posamezno vrsto aktivacije ter o tem informirati aktivnega odjemalca in agregatorja ali drugo pooblaščeno osebo.
(7) Aktivnemu odjemalcu pripada nadomestilo za prožnost, ki se lahko izplača na mesečni ali letni ravni. Nadomestilo mora biti odvisno od odzivnosti odjemalca ter proporcionalno koristim, ki so bile z njegovo pomočjo dosežene v omrežju. Skupno vrednost realizirane prožnosti v obračunskem obdobju sistemski operater določi ob upoštevanju doseženih cen na trgu sistemskih storitev oziroma izravnalnem trgu kot produkt skupne mesečne realizirane količine delovne energije prožnosti in upoštevane vrednosti realizirane prožnosti. Skupna vrednost vseh izplačanih nadomestil na letni ravni ne sme presegati 20 eurov na aktivnega odjemalca. Sistemski operater mora metodologijo za vrednotenje realizirane prožnosti predstaviti v prijavi pilotnega projekta iz 72. člena tega akta.
(8) Distribucijski operater sistema, katerega aktivni odjemalci so vključeni v izvajanje storitev iz prvega odstavka tega člena, zagotavlja sistemskemu operaterju, aktivnim odjemalcem in agregatorju oziroma drugi pooblaščeni osebi vse potrebne merilne podatke na podlagi funkcij sistema naprednega merjenja (centralizirano na podlagi podatkovnih storitev v okviru skupne dostopne točke oziroma lokalno na ustreznem vmesniku merilne naprave). Če distribucijski operater ne more zagotoviti potrebnih merilnih podatkov za izvajanje storitev iz prvega odstavka tega člena, jih mora sistemskemu operaterju zagotavljati agregator, in sicer vsaj na ravni obračunskega intervala iz prvega odstavka tega člena.
(9) Elektrooperater mora odjemalcu in agregatorju oziroma drugi pooblaščeni osebi omogočati učinkovit dostop do informacij o času aktivacij, uporabljenem referenčnem dnevnem obremenilnem diagramu, realiziranem dnevnem obremenilnem diagramu ter metodološko določenih količinah prožnosti. Vse informacije morajo biti podane na ravni obračunskega intervala ter organizirane in prikazane na pregleden način. Na mesečni ravni mora imeti aktivni odjemalec dostop do razčlenjenega obračuna nadomestila za sodelovanje v sistemskih storitvah. Elektrooperater mora aktivnemu odjemalcu omogočati dostop do teh podatkov za obdobje pilotnega projekta. Elektrooperater lahko podatkovne storitve iz tega člena zagotavlja preko posrednika oziroma agregatorja s ciljem zagotoviti stroškovno učinkovitost projekta iz 72. člena tega akta.
137. člen 
(pilotno obračunavanje samooskrbe odjemalcev v skupnosti) 
(1) Skupnosti končnih odjemalcev z eno ali več proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije, priključenih na nizko napetost (NN) na isto transformatorsko postajo, ki sodelujejo v kvalificiranem projektu iz 72. člena tega akta, se omogoči obračun omrežnine na podlagi koncepta lokacijskega netiranja proizvodnje in porabe vseh uporabnikov v skupnosti s časovnim obračunskim intervalom 1 ure. Vsa prevzemno-predajna mesta v skupnosti morajo pripadati istemu odgovornemu bilančne skupine.
(2) Distribucijski operater za namen obračunavanja iz prejšnjega odstavka določi administrativno merilno točko, v kateri določa neto prevzeto oziroma oddano energijo skupnosti na podlagi meritev na prevzemno-predajnih mestih vseh uporabnikov v skupnosti.
(3) Končnim odjemalcem v skupnosti pripada nadomestilo za doseganje samozadostnosti v obliki zmanjšanja omrežnine in je odvisno od ugotovljene količine energije skupinske samozadostnosti v skupnosti znotraj posameznih obračunskih intervalov. Energija skupinske samozadostnosti v skupnosti je tista količina prevzete energije vseh končnih odjemalcev v skupnosti, ki se v posameznem obračunskem intervalu v celoti pokrije z oddano električno energijo proizvedeno v vseh proizvodnih napravah iz obnovljivih virov energije v skupnosti. Distribucijski operater določi nadomestilo za posamezni interval tako, da energijo skupinske samozadostnosti porazdeli med vse končne odjemalce v skupnosti sorazmerno deležu prevzete energije posameznega končnega odjemalca, dobljene količine pa pomnoži z veljavno tarifno omrežninsko postavko v obračunskem intervalu in faktorjem 0,8.
(4) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka distribucijski operater prikaže na računu aktivnega odjemalca v obliki posebne ločene postavke zmanjšanja omrežnine za doseganje samozadostnosti v skupnosti.
(5) Aktivni odjemalci iz skupnosti lahko sodelujejo tudi v okviru ukrepov distribucijskega operaterja iz prejšnjega člena. Distribucijski operater mora ločeno spremljati učinke teh ukrepov.
(6) Distribucijski operater mora končnemu odjemalcu in agregatorju oziroma drugi pooblaščeni osebi omogočati učinkovit dostop do informacij o porabi končnega odjemalca, sorazmernemu deležu količine energije skupinske samozadostnosti, skupni količini proizvedene energije in prevzete energije v skupnosti ter neto oddani oziroma prevzeti energiji na ravni administrativne merilne točke skupnosti iz drugega odstavka tega člena. Distribucijski operater mora končnemu odjemalcu omogočati dostop do razčlenjenega obračuna omrežnine skladno s tretjim odstavkom tega člena. Informacije morajo biti podane na ravni obračunskega intervala iz prvega odstavka tega člena. Informacije morajo biti organizirane in prikazane na pregleden način. Končni odjemalec mora imeti na mesečni ravni za potrebe primerjave tudi dostop do razčlenjenega obračuna po sistemski tarifi iz 131. člena tega akta. Distribucijski operater mora odjemalcu omogočati dostop do teh podatkov za obdobje trajanja pilotnega projekta.
(7) Če dobavitelj končnemu odjemalcu izstavlja skupni račun za dobavo in uporabo omrežja, mora distribucijski operater vse potrebne podatke za obračun in prikaz postavke na računu iz prejšnjega odstavka posredovati pristojnemu dobavitelju.
3. Zaračunavanje in plačevanje omrežnine
138. člen 
(način zaračunavanja omrežnin in drugih storitev) 
(1) Končnim odjemalcem, ki imajo dostop do sistema preko prevzemno-predajnega mesta na prenosnem sistemu, zaračuna omrežnino za prenosni sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo sistemski operater ali tretja oseba za račun sistemskega operaterja.
(2) Končnim odjemalcem, ki imajo dostop do sistema preko prevzemno-predajnega mesta na distribucijskem sistemu, zaračuna omrežnino distribucijski operater ali tretja oseba za račun distribucijskega operaterja, pri čemer omrežnino za prenosni sistem zaračuna za račun sistemskega operaterja, omrežnino za distribucijski sistem pa zaračuna za račun distribucijskega operaterja.
(3) Končnim odjemalcem, ki imajo dostop do sistema preko prevzemno-predajnega mesta na distribucijskem sistemu, zaračuna omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo distribucijski operater ali tretja oseba za račun distribucijskega operaterja.
(4) Zaračunano omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo iz prejšnjega odstavka, ki na podlagi izmerjenih količin pripada sistemskemu operaterju, distribucijski operater izračuna tako, da izmerjene količine čezmerno prevzete jalove energije med prenosnim sistemom in posameznim območjem distribucijskega sistema pomnoži s tarifo za obračunavanje omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo za VN-nivo iz 131. člena tega akta.
(5) Na računu, ki ga izda distribucijski operater ali tretja oseba za račun distribucijskega operaterja, se omrežnina prikaže kot seštevek tarifnih postavk omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem.
(6) Distribucijski operater mora na svoji spletni strani prikazati ločeno tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem.
(7) Elektrooperater izstavi račun za izvedene druge storitve najkasneje v roku desetih dni po izvedeni storitvi. Sistemski operater lahko izvedene druge storitve zaračuna tudi na računu iz prvega odstavka tega člena skupaj z omrežnino, distribucijski operater pa na računu iz prejšnjega odstavka skupaj z omrežnino.
(8) Na računu, s katerim se zaračunavajo druge storitve, mora biti podana podrobna specifikacija drugih storitev.
139. člen 
(roki in obveznosti plačevanja omrežnine) 
(1) Končni odjemalec iz prvega odstavka prejšnjega člena ali dobavitelj s sklenjeno pogodbo, na podlagi katere plačuje omrežnino za končnega odjemalca, plača omrežnino za prenosni sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo sistemskemu operaterju v 15 dneh od datuma izstavitve računa sistemskega operaterja.
(2) Končni odjemalec iz drugega odstavka prejšnjega člena ali dobavitelj s sklenjeno pogodbo, na podlagi katere plačuje omrežnino za končnega odjemalca, plača omrežnino za prenosni sistem, omrežnino za distribucijski sistem in omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo distribucijskemu operaterju v 15 dneh od datuma izstavitve računa distribucijskega operaterja. Distribucijski operater prenese zaračunane zneske omrežnine za prenosni sistem sistemskemu operaterju v skladu z določbo 142. člena tega akta.
140. člen 
(obveznost posredovanja podatkov o zaračunanih količinah) 
(1) Distribucijski operater mesečno posreduje sistemskemu operaterju in agenciji izvirne podatke o močeh in količinah električne energije, zaračunane končnim odjemalcem, in sicer do osmega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec. Distribucijski operater mora mesečne podatke o količinah, ki se nanašajo na pretekla obdobja in so bile v mesecu, za katerega poroča, zaračunane končnim odjemalcem, prikazati ločeno po posameznih obdobjih, za katera so veljale različne tarifne postavke.
(2) Sistemski operater mesečno, do desetega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, posreduje agenciji izvirne podatke o obračunanih in zaračunanih močeh in količinah električne energije končnim odjemalcem.
141. člen 
(spremljanje obračuna omrežnine) 
Agencija lahko kadar koli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in obračunski moči zaračunane uporabe elektroenergetskega sistema končnim odjemalcem.
142. člen 
(roki za izvedbo obračuna omrežnine) 
(1) Mesečni obračun uporabe prenosnega sistema za pretekli mesec opravi sistemski operater do desetega delovnega dne v tekočem mesecu na podlagi končnih podatkov.
(2) Distribucijski operater poravna obveznosti za omrežnino najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa.
(3) Sistemski operater poravna obveznost za nadomestilo za izvajanje regulativnih nalog agencije najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa agencije.
IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
143. člen 
(trajanje regulativnega obdobja) 
Prvo regulativno obdobje se začne 1. januarja 2019.
144. člen 
(uporaba določb v postopkih ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira) 
(1) Določba 65. člena tega akta se uporabi v postopkih ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leta, ki do uveljavitve tega akta še niso zaključena s pravnomočno odločbo agencije.
(2) Določba 10. točke prvega odstavka 23. člena tega akta se uporabi v postopkih ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leta, ki do uveljavitve tega akta še niso zaključena s pravnomočno odločbo agencije.
145. člen 
(prenehanje uporabe predpisov) 
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 66/15, 105/15 in 61/16), ki se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira 2016–2018, razen desete alineje prvega odstavka 24. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 66/15, 105/15 in 61/16), ki se preneha uporabljati z dnem uveljavitve tega akta.
146. člen 
(uveljavitev akta) 
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-7/2018-33/428
Maribor, dne 21. junija 2018
EVA 2018-2430-0030
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.