Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2018 z dne 4. 4. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2018 z dne 4. 4. 2018

Kazalo

946. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E), stran 3210.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2018.
Št. 003-02-3/2018-10
Ljubljana, dne 30. marca 2018
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1E)
1. člen
V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) se v prvem odstavku 1. člena za besedilom »dopolnilne dejavnosti na kmetiji« dodata vejica in besedilo »začasno ali občasno delo v kmetijstvu«.
2. člen 
V 41. členu se za besedo »politike« dodata vejica in besedilo »pritožba zoper odločbo o izbrisu zemljišč iz RKG«.
3. člen 
61.f člen se spremeni tako, da se glasi:
»61.f člen 
(nedovoljena ravnanja) 
(1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja, s katerimi ena stranka, ki je podjetje v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: podjetje), s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega prodaje ali letnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: letni promet), še zlasti v razmerju do druge pogodbene stranke, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko.
(2) Domneva se, da ima stranka znatno tržno moč, če deluje na nabavni strani in je v preteklem letu v Republiki Sloveniji ustvarila najmanj 25.000.000 eurov letnega prometa.
(3) Nedovoljena ravnanja so zlasti:
1. povračilo za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama;
2. povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oziroma izdelkov;
3. povračilo za postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, razen če se stranki pisno dogovorita o izpostavitvi blaga na posebej izpostavljenih prodajnih površinah;
4. zaračunavanje promocije blaga, razen če se stranki pisno dogovorita o promocijskih storitvah, ki bodo izvedene in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
5. povračilo stroškov za sklenitev pogodbe;
6. prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih kapacitet, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti;
7. vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov in tudi izdelkov, ki jim je potekel rok uporabnosti, ali zaračunavanje nadomestil, povezanih z navedenim neprodanim blagom, razen za izdelke, ki so bili dostavljeni prvič, ali kadar gre za blago, ki ni hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena tega zakona in katerega rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, če je vračilo tovrstnih izdelkov opredeljeno v pogodbi;
8. plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah;
9. redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti;
10. zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga;
11. nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona;
12. neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov;
13. pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih;
14. zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah;
15. pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca;
16. zahteva pogodbene stranke, da druga pogodbena stranka ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
17. prekinitev naročil posameznega blaga ali bistveno zmanjšanje naročila brez predhodnega pisnega obvestila v roku, določenem v pogodbi, pri čemer rok ne sme biti določen neprimerno;
18. diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga;
19. prenos poslovnega tveganja na stranko, ki dobavlja, in zaračunavanje povračil za kalo, razlitje, poškodbe, inventarni manko ali krajo po prevzemu izdelkov;
20. prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj;
21. določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni;
22. prepoved odstopa terjatev;
23. neizpolnjevanje obveznosti glede pisne oblike pogodbe, sklenitve pogodbe pred dobavo blaga in obveznih sestavin pogodbe iz 61.g člena tega zakona.
(4) Pogodba je v delu, ki vsebuje nedovoljena ravnanja, nična.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za razmerja med zadrugo, v skladu z zakonom o zadrugah, in člani te zadruge.«.
4. člen 
Za 61.f členom se dodata nova 61.g in 61.h člen, ki se glasita:
»61.g člen 
(pisnost pogodb) 
(1) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano morajo biti sklenjene v pisni obliki in pred dobavo blaga ter vsebovati naslednje obvezne sestavine:
1. okvirna vrednost prometa in okvirni cenik blaga;
2. okvirna količino blaga in okvirni časovni razpored dobave blaga, če gre za blago iz prve alineje tretjega odstavka 61.b člena tega zakona;
3. trajanje pogodbe, ki se lahko sklene za določen ali nedoločen čas z določili o odpovedi;
4. podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;
5. načine dobave blaga;
6. pravila, ki se uporabljajo za spremembo cene blaga, in
7. pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pisne pogodbe niso obvezne, če vrednost pogodb med dvema subjektoma v posameznem koledarskem letu ne preseže 15.000 eurov, za ta del pa morajo biti izdane dobavnice ali odkupni blok.
(3) Za pogodbe iz 58.a člena tega zakona se ta člen ne uporablja.
61.h člen 
(dolžno nadzorstvo) 
(1) Vodstveni ali nadzorni organ stranke iz 61.f člena tega zakona mora redno in strokovno izvajati nadzor nad vsemi subjekti podjetja tako, da oblikuje ustrezne delovne procese ter nadzoruje in preverja ravnanje podjetja, zaposlenih ter zunanjih sodelavcev podjetja, ki ravnajo v imenu podjetja, tako da ne pride do možnih kršitev 61.f člena tega zakona.
(2) Vodstveni ali nadzorni organ odgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva iz prejšnjega odstavka ne more prenesti na drugo odgovorno osebo.«.
5. člen 
Za 105. členom se dodajo novo X.a poglavje in novi 105.a, 105.b, 105.c, 105.č, 105.d in 105.e člen, ki se glasijo:
»X.a ZAČASNO ALI OBČASNO DELO V KMETIJSTVU 
105.a člen 
(splošno) 
(1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.
(2) Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.
(3) Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi iz prejšnjega odstavka.
105.b člen 
(pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu) 
(1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).
(2) Za začasno ali občasno delo v kmetijstvu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enaki obravnavi glede na spol, prepovedi dela otrok, delovnem času, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti, varstvu nekaterih kategorij delavcev glede prepovedi opravljanja del ter varstvu osebnih podatkov. Za začasno ali občasno delo v kmetijstvu se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(3) V sporih med naročnikom dela in izvajalcem odloča sodišče splošne pristojnosti.
105.c člen 
(omejitev začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu) 
(1) Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 120 dni v enem koledarskem letu.
(2) Naročnik ima lahko sklenjeno pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu z več izvajalci za isto časovno obdobje.
(3) Izvajalec lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni v enem koledarskem letu.
(4) Izvajalec lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja pri več naročnikih dela hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
105.č člen 
(vodenje evidence) 
(1) Naročnik dela zaradi izvajanja nadzora inšpektorata, pristojnega za delo, dnevno vodi evidenco, ki obsega:
– osebno ime in naslov izvajalca,
– število opravljenih dni začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu in
– podatke o izrabi delovnega časa posameznega izvajalca, vključno s točnim časom prihoda na delo in odhoda z dela.
(2) Naročnik dela mora hraniti evidenco iz prejšnjega odstavka pet let po izteku koledarskega leta, v katerem je bila pogodba o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu sklenjena, in jo na zahtevo pristojnega organa predložiti na vpogled.
105.d člen 
(plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu) 
(1) Urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 4,79 eura bruto.
(2) Višina najnižje bruto urne postavke se usklajuje z gibanjem povprečne plače, izplačane za obdobje januar do december preteklega leta, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in jo enkrat letno določi minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje do 1. aprila v koledarskem letu, ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Naročnik dela je na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu dolžan izplačati izvajalcu plačilo za opravljeno začasno ali občasno delo v kmetijstvu v 15 dneh po opravljenem delu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, da je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, izplačilo izvajalcu izvede do 15. v mesecu za pretekli mesec.
105.e člen 
(prispevki) 
(1) Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se šteje kot delo v okviru drugega pravnega razmerja, za katero je naročnik dolžan izvajalca vključiti v obvezna socialna zavarovanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ter obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, se od pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu poseben davek ne plača.«.
6. člen 
Za prvim odstavkom 121. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V izvajanje storitev javne službe na področju kmetijstva je lahko vključen pripravnik. Pripravnik je oseba, ki prvič sklene delovno razmerje, ki ustreza njegovi smeri in stopnji strokovne izobrazbe ter se usposablja za samostojno delo. Pripravnik se sprejme v delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
7. člen 
Za 129. členom se dodajo novi 129.a, 129.b, 129.c, 129.č in 129.d člen, ki se glasijo:
»129.a člen 
(Slovenska čebelarska akademija) 
(1) Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva se ustanovi Slovenska čebelarska akademija kot organizacijska enota Kmetijskega inštituta Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), ki v skladu z aktom o ustanovitvi KIS nastopa v pravnem prometu.
(2) Slovenska čebelarska akademija je namenjena izobraževanju tujcev, izvajalcev izobraževanj in ostali zainteresirani javnosti.
(3) Slovenska čebelarska akademija ima predstojnika in programski odbor.
129.b člen 
(predstojnik) 
(1) Predstojnika Slovenske čebelarske akademije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) imenuje direktor KIS po pridobitvi mnenja programskega odbora in s predhodnim soglasjem ministra.
(2) Naloge predstojnika so:
– koordiniranje dela programskega odbora,
– priprava vsebine letnega programa in finančnega načrta Slovenske čebelarske akademije (v nadaljnjem besedilu: letni program dela), ki je sestavni del letnega programa dela KIS,
– odgovornost za izpolnjevanje letnega programa dela,
– skrb za pravočasno izvedbo letnega programa dela in pripravo poročila,
– skrb za promocijo Slovenske čebelarske akademije,
– opravljanje drugih nalog, določenih z aktom o ustanovitvi.
(3) Predstojnik je vodja organizacijske enote KIS, v kateri se izvaja dejavnost Slovenske čebelarske akademije.
(4) Način ter pogoji imenovanja in razrešitve, pravice, dolžnosti in odgovornosti predstojnika se podrobneje opredelijo v statutu KIS.
129.c člen 
(programski odbor) 
(1) Programski odbor Slovenske čebelarske akademije:
– pripravlja vsebine programov izobraževanja Slovenske čebelarske akademije,
– daje mnenje k letnemu programu dela in finančnemu načrtu Slovenske čebelarske akademije,
– obravnava strokovna vprašanja in
– opravlja druge naloge, določene z aktom o ustanovitvi.
(2) Programski odbor sestavljajo:
– en predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije,
– trije predstavniki čebelarjev, ki jih predlaga Čebelarska zveza Slovenije,
– en predstavnik javne svetovalne službe v čebelarstvu,
– en predstavnik Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete,
– en predstavnik Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,
– en predstavnik Univerze v Ljubljani, Veterinarske fakultete, Nacionalnega veterinarskega inštituta,
– en predstavnik srednjih šol, izvajalk izobraževalnih programov s področja kmetijstva,
– en predstavnik ministrstva,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za izobraževanje,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za zunanjega zadeve.
(3) Člani programskega odbora niso upravičeni do povračila sejnin in potnih stroškov iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Člane programskega odbora na predlog subjektov iz drugega odstavka tega člena imenuje upravni odbor KIS s predhodnim soglasjem ministra.
(5) Način dela programskega odbora določa poslovnik, ki ga sprejme programski odbor.
(6) Način ter pogoji imenovanja in razrešitve, pravice, dolžnosti in odgovornosti članov programskega odbora se podrobneje opredelijo v statutu KIS.
129.č člen 
(financiranje) 
(1) Sredstva za delovanje Slovenske čebelarske akademije se zagotavljajo:
– iz proračuna Republike Slovenije,
– s plačili za storitve in
– iz drugih virov.
(2) Ministrstvo financira delo predstojnika in materialne stroške za izvedbo nalog Slovenske čebelarske akademije v skladu z letnim programom dela.
(3) Izobraževanja Slovenske čebelarske akademije plačajo udeleženci izobraževanj, razen v primeru, ko se za to zagotovijo namenska sredstva.
(4) Financiranje Slovenske čebelarske akademije je v celoti ločeno od financiranja javne službe svetovanja v čebelarstvu, javne službe zdravstvenega varstva čebel, javne službe vzgoje in izobraževanja v čebelarstvu ter ukrepov Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji, zato morajo izvajalci javnih služb na področju čebelarstva, ki sodelujejo v okviru Slovenske čebelarske akademije, zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti.
(5) Presežki prihodkov nad odhodki iz dejavnosti Slovenske čebelarske akademije se lahko uporabijo za opravljanje in razvoj dejavnosti, štipendije za izobraževanja v okviru akademije in druge namene, določene v aktu o ustanovitvi KIS.
129.d člen 
(naloge Slovenske čebelarske akademije) 
(1) Slovenska čebelarska akademija organizira in izvaja neformalna izobraževanja na področju čebelarstva ter pri tem sodeluje z izobraževalnimi ustanovami in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki delujejo na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji in v tujini, ter skrbi za skupno promocijo izobraževalnih ustanov Republike Slovenije na področju čebelarstva in širjenje novih znanj v nacionalnem in mednarodnem okviru v povezavi z raziskovalnim in razvojnim delom na področju čebelarstva.
(2) Po opravljenem neformalnem izobraževanju udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime in rojstne podatke udeleženca,
– naslov stalnega ali začasnega bivališča,
– datum in naslov izobraževanja,
– vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja in število ur,
– izvajalca izobraževanja,
– zaporedno številko potrdila.
(3) Slovenska čebelarska akademija vodi evidenco o udeležencih neformalnega izobraževanja, ki vsebuje podatke iz 165.a člena tega zakona.«.
8. člen 
V drugem in četrtem odstavku 149. člena se besedilo »Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije« nadomesti z besedilom »organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona«.
9. člen 
V drugem odstavku 150. člena se beseda »inštitutu« nadomesti z besedilom »organizaciji«, število »15.« pa se nadomesti s številom »30.«.
V tretjem odstavku se besedilo »Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije« nadomesti z besedilom »organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona«.
10. člen 
Za 165. členom se doda nov 165.a člen, ki se glasi:
»165.a člen 
(evidenca udeležencev neformalnih izobraževanj Slovenske čebelarske akademije) 
(1) Evidenco udeležencev neformalnih izobraževanj Slovenske čebelarske akademije vodi in upravlja Slovenska čebelarska akademija.
(2) Evidenca iz tega člena vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime in rojstne podatke udeleženca,
– naslov stalnega ali začasnega bivališča,
– datum in naslov izobraževanja,
– izvajalca izobraževanja,
– datum in lokacijo izobraževanja,
– vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja in število ur ter
– zaporedno številko potrdila.
(3) Evidenca iz tega člena je namenjena spremljanju izvajanja neformalnih izobraževanj.«.
11. člen 
Sedmi odstavek 172. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Nadzor nad izvajanjem 61.f in 61.g člena tega zakona opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve 61.f člena tega zakona. Nadzorni in prekrškovni postopek se vodi na podlagi uporabe določb zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence. Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence skleneta pogodbo o financiranju nadzora nad izvajanjem 61.f in 61.g člena tega zakona. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila.«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Nadzor nad izvajanjem začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu od 105.a do 105.e člena tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za delo. Za ta namen imajo inšpektorji, pristojni za delo, dostop do RKG.«.
12. člen 
V prvem odstavku 177. člena se prva in druga alineja črtata.
Dosedanje tretja do osma alineja postanejo prva do šesta alineja.
13. člen 
Za 177. členom se dodata nova 177.a in 177.b člen, ki se glasita:
»177.a člen 
(1) Z globo do 0,25 odstotka letnega prometa podjetja ustvarjenega v Republiki Sloveniji v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če krši 61.f ali 61.g člen tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
177.b člen 
(1) Z globo od 6.000 do 18.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– omogoči opravljanje večjega števila dni začasnega ali občasnega dela, kot določa prvi odstavek 105.c člena tega zakona;
– ne vodi evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu iz 105.č člena tega zakona;
– ne hrani evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu v skladu z drugim odstavkom 105.č člena tega zakona.
(2) Z globo 1.500 do 9.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 600 do 1.800 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600 do 1.800 eurov se kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– stori prekršek iz prvega odstavka tega člena;
– če opravi večje število dni začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu kot to določa tretji odstavek 105.c člena tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
14. člen 
(veriga preskrbe s hrano) 
(1) Določbe 61.f člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019, do takrat pa se uporabljajo določbe 61.f člena Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17).
(2) Postopki glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17), storjenih pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(3) Določbe 61.g in 61.h člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.
(4) Za pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, se do izteka veljavnosti teh pogodb, vendar najdlje do konca leta 2019, ne uporabljajo določbe 61.g člena zakona.
15. člen 
(začasno ali občasno delo v kmetijstvu) 
(1) Določbe 105.a, 105.b, 105.c, 105.č, 105.d in 105.e člena zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2018.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 105.c člena zakona se lahko v letu 2018 začasno ali občasno delo v kmetijstvu na posameznem kmetijskem gospodarstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni.
(3) Ne glede na določbe tretjega odstavka 105.c člena zakona lahko v letu 2018 izvajalec začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 70 dni.
16. člen 
(Slovenska čebelarska akademija) 
(1) Akt o ustanovitvi KIS se uskladi z določbami 129.a do 129.d člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) KIS mora statut in druge interne akte uskladiti v treh mesecih od uveljavitve akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka.
(3) Člani programskega odbora se imenujejo v dveh mesecih po uskladitvi aktov iz prejšnjega odstavka.
(4) Predstojnik se imenuje v enem mesecu po imenovanju članov programskega sveta iz prejšnjega odstavka.
(5) Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 129.c člena zakona Slovenska čebelarska akademija uporablja kot vsebino programa izobraževanja program, ki ga je leta 2017 pripravila Čebelarska zveza Slovenije, vendar najpozneje do 31. decembra 2019.
(6) Stroški za začetek dela Slovenske čebelarske akademija do višine 50.000 eurov se zagotovijo iz proračuna ministrstva.
17. člen 
(uveljavitev) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/17-36/25
Ljubljana, dne 22. marca 2018
EPA 2464-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik