Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 3. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2018 z dne 30. 3. 2018

Kazalo

906. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina, stran 3072.

  
Na podlagi drugega odstavka 250. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo
A K T 
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina in namen) 
(1) Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater sistema) po predhodnem soglasju Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.
(2) S tem aktom se določajo:
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– vrste in kriteriji za določitev ter način izračuna elementov regulativnega okvira;
– vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov in način njihovega določanja;
– način vključitve spodbud za pridobitev evropskih sredstev;
– vsebina zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);
– vrsta, format in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;
– podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;
– parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
– minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja sistema;
– višina, načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev minimalnih standardov kakovosti.
(3) Namen tega akta je zagotoviti:
– učinkovitost operaterja sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistem);
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina in drugih nalog operaterja sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1);
– trajnostno gospodarno poslovanje operaterja sistema;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje omrežnin za sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost operaterja sistema;
– izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev z zemeljskim plinom.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu EZ-1, poleg tega imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– bilančni obračun:
je obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov operaterja prenosnega sistema v zvezi z izravnavo in uravnoteženjem prenosnega sistema z namenom uresničitve načela nevtralnosti;
– operativni izravnalni račun:
je račun med sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno povezovalno točko (v nadaljnjem besedilu: OBA)
– prevzemno–predajno mesto:
je mesto na sistemu, na katerem se izvajata prevzem oziroma predaja zemeljskega plina, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo realizirane količine o odjemu oziroma oddaji zemeljskega plina iz oziroma v sistem; 
– sredstva:
so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema;
– zemeljski plin za izravnavo:
je količina zemeljskega plina operaterja prenosnega sistema, izražena v kWh, ki je namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami zemeljskega plina in uravnoteženju prenosnega sistema ter ne vključuje zemeljskega plina za lastno rabo, osnovno polnitev in sistemske razlike;
– zemeljski plin za lastno rabo:
je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je na merilnih mestih sistema registriran za potrebe delovanja kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina zemeljskega plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega zemeljskega plina; 
– zemeljski plin za namen obračuna po OBA:
je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je dodeljena operativnemu izravnalnemu računu;
– zemeljski plin za osnovno polnitev:
je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju sistema za potrebe usposobitve sistema ali dela sistema za obratovanje oziroma izvajanje prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina po sistemu;
– zemeljski plin za sistemske razlike:
je količina zemeljskega plina, izražena v kWh, ki predstavlja višek ali primanjkljaj energije in je posledica merilnih negotovosti in izgub, ki niso registrirane na merilnih napravah.
II. REGULATIVNO OBDOBJE 
3. člen 
(regulativno obdobje) 
(1) Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
(2) V primeru začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja se realizirano trajanje regulativnega obdobja za operaterja sistema prične ali konča znotraj regulativnega obdobja.
III. METODA REGULACIJE 
4. člen 
(metoda regulacije) 
(1) Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in omrežnin operaterja sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja sistema in na tej podlagi obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem obdobju oziroma pravico operaterja sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.
(2) Reguliran letni prihodek operaterja sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja sistema.
(3) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo sistema dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za sistem (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje omrežnine).
(4) Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(5) Metoda reguliranega letnega prihodka in omrežnin operaterja sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od priznanih upravičenih stroškov (PUSt), od doseganja spodbud za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva in od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa v skladu z 52. členom tega akta.
5. člen 
(načrtovane omrežnine) 
Operater sistema v regulativnem okviru določi načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMRt) na naslednji način:
Slika 1
kjer oznake pomenijo:
OMRt
načrtovane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
USt
načrtovani upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. do 33. člena tega akta, v eurih;
DPt
načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 36. do 39. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 37. člena tega akta, v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
nΔROTt
načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA 
6. člen 
(regulativi okvir) 
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema in načrtovanih virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema po posameznih letih regulativnega obdobja.
(2) Na podlagi metode reguliranega letnega prihodka in omrežnin operater sistema določi regulativni okvir tako, da z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska načrtovanih upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.
7. člen 
(elementi regulativnega okvira) 
(1) Elementi regulativnega okvira so:
– upravičeni stroški;
– omrežnine;
– drugi prihodki iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema;
– presežki oziroma primanjkljaji omrežnin iz preteklih let;
– načrtovan primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije in
– izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovane elemente po posameznih letih regulativnega obdobja določi operater sistema v skladu s tem aktom in soglasjem agencije pred začetkom regulativnega obdobja za celotno regulativno obdobje. Priznane elemente regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja določi operater sistema po preteku posameznega leta regulativnega obdobja ter jih v skladu s šestim odstavkom 255. člena EZ-1 potrdi agencija.
(3) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo stroške delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva.
(4) Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo omrežnine, druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema, presežek oziroma primanjkljaj omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška amortizacije v skladu z 58. členom tega akta.
(5) Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:
– znesek omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine, in
– znesek tistega dela upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnin,
za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.
8. člen 
(geografsko območje) 
(1) Operater sistema mora določiti regulativni okvir za regulativno obdobje za geografsko območje na način, kot je določen v tem aktu.
(2) Geografsko območje za operaterja prenosnega sistema je celotno območje Republike Slovenije.
(3) Geografsko območje za operaterja distribucijskega sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, za katere ima pridobljeno pravico izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski sistem oziroma njegov del ni povezan s prenosnim sistemom ali distribucijskim sistemom na območju Republike Slovenije.
V. VRSTE IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA 
1. Upravičeni stroški
9. člen 
(upravičeni stroški) 
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (USRO) se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (USt).
(2) Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
10. člen 
(določitev upravičenih stroškov) 
(1) Operater sistema določi upravičene stroške za posamezno leto regulativnega obdobja (USt) na naslednji način:
Slika 2
kjer oznake pomenijo:
USt
upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
SDVt
letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
AMt
letni strošek amortizacije, v eurih;
RDSt
letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora pri določitvi upravičenih stroškov v zahtevi za izdajo soglasja agencije upoštevati:
– zgolj tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;
– namensko rabo postavk;
– gospodarno in učinkovito rabo postavk.
11. člen 
(sredstva v najemu) 
(1) Če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, mora z lastnikom sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe sistema, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe sistema.
(2) Operater sistema v skladu s tem aktom pri določitvi upravičenih stroškov v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (SDVt), ne upošteva stroškov najemnin. Pri določitvi upravičenih stroškov operater sistema za sredstva v najemu v skladu s tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos na sredstva v najemu.
1.1. Stroški delovanja in vzdrževanja
12. člen 
(stroški delovanja in vzdrževanja) 
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:
– ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo, zemeljskega plina za sistemske razlike in zemeljskega plina za namen obračuna po OBA v obsegu, ki presega dva odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina;
– uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni sistem v Republiko Slovenijo in izstopne točke iz prenosnega sistema iz Republike Slovenije;
– najemnine za sistem, če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega dela;
– ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem ter članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno) skupaj s pripadajočimi dajatvami;
– dodatnega pokojninska zavarovanja skupaj s pripadajočimi dajatvami;
– bonitete in druga podobna izplačila v zvezi z zaposlitvijo vključno s pripadajočimi dajatvami, kot so opredeljene po davčni zakonodaji;
– ki se nanašajo na donacije;
– v višini 50 odstotkov stroški reklame operaterja sistema v zvezi s pridobivanjem novih odjemalcev na sistemu in reklamiranjem zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Če realizirani znesek stroška reklam presega 0,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje operaterja sistema, se tudi ta presežni del stroška reklam ne priznava med stroške delovanja in vzdrževanja;
– za sponzorstva;
– vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;
– povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev;
– ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;
– za nadomestila na podlagi 260. člena EZ-1 in
– ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.
(3) Stroški in odhodki, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:
– privatno življenje;
– stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– reprezentanco v višini 50 odstotkov in
– plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo.
(4) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
13. člen 
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja) 
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
– porabljen zemeljski plin za lastno rabo, zemeljski plin za sistemske razlike in zemeljski plin za namen obračuna po OBA do vključno dveh odstotkov po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;
– članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom ali uredbami Evropske unije;
– prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov sistema iz naslova omrežnin;
– prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.
(2) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja prenosnega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
– nakup in prodajo zemeljskega plina za izravnavo in
– nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih nalog agencije.
(3) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja distribucijskega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški oziroma odhodki uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji.
14. člen 
(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja) 
Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
15. člen 
(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Operater sistema določi stroške delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDVt) na naslednji način:
Slika 3
kjer oznake pomenijo:
SDVt
letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NSDVt-1
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
Ut
faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 20. členom tega akta;
NNSDVt-1
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v eurih;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z 19. členom tega akta;
leto regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) od nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
16. člen 
(podlaga za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Operater sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVt-1) upošteva njihove vrednosti iz regulativnega okvira za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja (ROT-1),h kateremu je agencija dala soglasje, povečane za načrtovane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi z zakonom ali drugimi predpisi določenimi novimi nalogami operaterja sistema, ki za to regulativno obdobje (ROT) v skladu s 13. členom in drugim odstavkom 50. člena tega akta ne izpolnjujejo več kriterijev za priznavanje med nenadzorovanimi stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV). Znesek povečanja se določi kot povprečna vrednost, izračunana v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.
17. člen 
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja) 
(1) Operater sistema pri določitvi nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDVt-1) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek operater sistema pri izračunu povprečne vrednosti teh realiziranih stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta, ne upošteva tistih postavk, ki se v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega akta vključujejo v izračun nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek operater prenosnega sistema pri določitvi tistega dela nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDVt-1), ki se nanašajo na drugo alineo drugega odstavka 13. člena tega akta, upošteva vrednost iz sprejetega finančnega načrta agencije skladno s 401. členom EZ-1.
(4) V naslednjih letih regulativnega obdobja se nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) določijo v skladu s 15. členom tega akta.
18. člen 
(faktor prilagoditve) 
(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški:
– storitev za vzdrževanje sistema,
– materiala za vzdrževanje sistema in
– dela v višini 50 odstotkov,
mora operater sistema prilagoditi višino teh stroškov tako, da upošteva faktor prilagoditve.
(2) Faktor prilagoditve, ki ga operater sistema upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega oziroma distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje) v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,0300 in mora biti določen na štiri decimalna mesta.
(3) Operater sistema določi faktor spremembe dolžine omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu z 32. oziroma 33. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.
19. člen 
(faktor načrtovane letne inflacije) 
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja operater sistema upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NIt), ki se določi ob upoštevanju podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) do roka za podajo zahteve za izdajo soglasja agencije iz 41. člena tega akta ne objavi pomladanske napovedi iz prvega odstavka, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva javno objavljen podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta skladno s prvim in drugim odstavkom iz zadnje objavljene Jesenske napovedi gospodarskih gibanj.
20. člen 
(faktor učinkovitosti) 
(1) Operater sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja sistema.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) za operaterja prenosnega sistema z odločbo določi agencija najkasneje v roku treh mesecev pred rokom dražb letnih zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi četrte točke 11. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu Uredba (EU) št. 2017/459), v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
(3) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) za operaterja distribucijskega sistema z odločbo določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
(4) Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) na naslednji način:
Slika 4
ob upoštevanju:
– načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva (USplt), opredeljene kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), in
– individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt) na podlagi rezultatov analiz učinkovitosti po strokovnih metodah (v nadaljnjem besedilu: primerjalna analiza).
(5) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut), ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USplt), za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani splošni produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(6) Agencija za posameznega operaterja sistema upošteva faktor individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
1.2. Strošek amortizacije
21. člen 
(določitev stroška amortizacije) 
(1) Operater sistema določi strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AMt) zgolj za sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema na naslednji način:
Slika 5
kjer oznake pomenijo:
AMt
letni strošek amortizacije, v eurih;
NVt
nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v skladu s 23. členom tega akta, v eurih;
ast
amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, določena v skladu z 22. in 24. členom tega akta;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati strošek amortizacije za sredstva v lasti (AMtL) in za sredstva v najemu (AMtN).
22. člen 
(strošek amortizacije) 
(1) Operater sistema določi strošek amortizacije ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 23. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije operater sistema v skladu s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(3) Če operater sistema za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora pri določitvi stroška amortizacije v skladu s tem aktom upoštevati nižje amortizacijske stopnje.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.
(5) Če operater sistema pri sredstvih v dobi uporabnosti ugotovi neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec gospodarskih koristi iz sredstev.
23. člen 
(nabavna vrednost sredstev) 
(1) Operater sistema mora pri določitvi stroška amortizacije upoštevati nabavno vrednost sredstev. Nabavna vrednost sredstev v skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri operaterju sistema ali lastniku sistema ob pridobitvi, zmanjšana za morebitne slabitve teh sredstev, kot je določeno z računovodskimi standardi.
(2) Nabavna vrednost sredstev, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, pa za potrebe tega akta ne more biti višja od nabavne vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem operaterju sistema ali prvem lastniku sistema.
(3) V nabavno vrednost sredstev se v skladu s tem aktom ne vključujejo zvišanja vrednosti sredstev, ki so posledica prevrednotenja zaradi revaloriziranja sredstev.
(4) Če se med dobo koristnosti sredstev zniža njihova vrednost, operater sistema upošteva znižano nabavno vrednost sredstev.
(5) Nabavna vrednost sredstev, ki se bodo usposobila po posameznih letih regulativnega obdobja, mora biti določena v skladu z načrtom usposobitve sredstev iz naložbenega načrta operaterja sistema iz 32. oziroma 33. člena tega akta ter ob upoštevanju kriterijev iz tega akta.
24. člen 
(amortizacijske stopnje) 
Ne glede na evidentiranje tistih delov sistema, ki se nanašajo na gradbene objekte v poslovnih knjigah operaterja sistema ali lastnika sistema, se za potrebe določitve stroška amortizacije po tem aktu le-ti obravnavajo kot gradbeni objekt ali deli gradbenih objektov in za katere se kot najvišje priznane amortizacijske stopnje upoštevajo davčno priznane amortizacijske stopnje za gradbene objekte ali za dele gradbenih objektov.
1.3. Reguliran donos na sredstva
25. člen 
(reguliran donos na sredstva) 
(1) Operater sistema pri določitvi reguliranega donosa na sredstva upošteva zgolj sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema. V skladu s tem aktom se za sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti, vključno z opremo in zemljišči, umetniška dela, oskrbovalna mesta za stisnjen zemeljski plin in podobna sredstva.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na sredstva oziroma dele sredstev:
– v gradnji in izdelavi;
– v višini brezplačno prevzetih sredstev posameznikov in pravnih oseb zasebnega prava;
– ki so bila financirana s strani brezplačno prevzetih evropskih sredstev, drugih nepovratnih sredstev države, lokalnih skupnosti ter pravnih oseb javnega prava in
– pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na dele sredstev, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost dela sredstev v povezavi z nepriznano nabavno vrednostjo iz drugega in tretjega odstavka 23. člena tega akta.
26. člen 
(določitev reguliranega donosa na sredstva) 
(1) Operater sistema določi reguliran donos na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDSt) na naslednji način:
Slika 6
kjer oznake pomenijo:
RDSt
letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
PVSt
povprečna regulativna vrednost sredstev, v eurih;
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati reguliran donos na sredstva v lasti (RDStL)in na sredstva v najemu (RDStN).
27. člen 
(določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev) 
Operater sistema za izračun reguliranega donosa na sredstva kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:
Slika 7
kjer oznake pomenijo:
PVSt
povprečna regulativna vrednost sredstev, 
v eurih;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev, 
v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
28. člen 
(otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev) 
(1) Pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) za prvo leto regulativnega obdobja operater sistema upošteva realizirane knjigovodske vrednosti sredstev iz bilance stanja na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2), zmanjšane za knjigovodsko vrednost tistih sredstev, na katera se v skladu s 25. členom tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva, ter spremenjene za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na način, kot ga določa 29. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) upošteva v skladu s tem aktom izračunana zaključna vrednost sredstev (ZVSt) prejšnjega leta regulativnega obdobja.
29. člen 
(zaključna vrednost regulativne baze sredstev) 
Zaključno vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) za posamezno leto regulativnega obdobja operater sistema izračuna na naslednji način:
Slika 8
kjer oznake pomenijo:
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, določena v skladu z 28. členom tega akta, v eurih;
NNt
vrednost usposobljenih sredstev v letu regulativnega obdobja, ugotovljenih v skladu 
z 32. oziroma 33. členom tega akta, v eurih;
AMt
letni strošek amortizacije, obračunan v skladu z določbami od 21. do 24. člena tega akta,
v eurih;
ISt
vrednost izločenih sredstev iz poslovnih knjig za to leto regulativnega obdobja, v eurih;
SbRDSt
knjigovodska vrednost sredstev ali dela sredstev, ki so usposobljena za uporabo v tem letu regulativnega obdobja (NNt) in na katera se ne priznava reguliran donos na sredstva
v skladu s 25. členom tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
30. člen 
(tehtani povprečni strošek kapitala) 
Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) določi agencija na naslednji način:
Slika 9
kjer oznake pomenijo:
TPSK
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
DLK
delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku;
SLK
strošek lastniškega kapitala, v odstotku;
EDS
efektivna davčna stopnja, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu;
DDK
delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku;
SDK
strošek dolžniškega kapitala, v odstotku.
31. člen 
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala) 
Operater sistema v zahtevi za izdajo soglasja agencije upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) največ v višini, kot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega akta.
1.4. Vpliv naložbenega načrta na regulativni okvir
32. člen 
(naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema) 
(1) Agencija v postopku izdaje soglasja k razvojnemu načrtu omrežja operaterja prenosnega sistema, katerega sestavni del je triletni naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema, v letu odločanja o zahtevi za izdajo soglasja na podlagi tega akta preverja in ocenjuje naložbeni načrt tudi v povezavi s postopkom določitve regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju prenosnega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
33. člen 
(naložbeni načrt operaterja distribucijskega sistema) 
(1) Agencija v postopku odločanja o zahtevi za izdajo soglasja agencije preverja in ocenjuje naložbeni načrt operaterja distribucijskega sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta operaterja distribucijskega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju distribucijskega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta operaterja distribucijskega sistema, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
2. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
34. člen 
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov) 
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja (VRO) se določijo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (Vt).
(2) Vire za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
35. člen 
(določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov) 
Operater sistema pri določitvi regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva vire za pokrivanje upravičenih stroškov tega leta (Vt), ki se določijo na naslednji način:
Slika 10
kjer oznake pomenijo:
Vt
viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja, 
v eurih;
RPt
reguliran letni prihodek operaterja sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 36. členom tega akta,
v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo
s številom let;
nΔROTt
načrtovani primanjkljaj omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu 
s 40. in 58. členom tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
36. člen 
(določitev reguliranega letnega prihodka) 
(1) Reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (RPt) operater sistema v skladu s tem aktom določi na naslednji način:
Slika 11
kjer oznake pomenijo:
RPt
reguliran letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
OMRt
omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
DPt
drugi prihodki, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 37. člena tega akta, v eurih;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) V skladu s tem aktom drugi prihodki operaterja prenosnega sistema vključujejo tudi prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
37. člen 
(izločeni prihodki) 
Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– finančni prihodki;
– prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
– prihodki, ki so posledica na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 12. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
38. člen 
(določitev drugih prihodkov) 
Operater sistema pri določitvi regulativnega okvira določi druge prihodke za posamezno leto regulativnega obdobja (DPt) na naslednji način:
Slika 12
kjer oznake pomenijo:
DPt
drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
DPt-1
drugi prihodki predhodnega leta, ki se določijo 
v skladu z 39. členom tega akta, v eurih;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi 
v skladu z 19. členom tega akta;
t
leto regulativnega obdobja.
39. člen 
(osnova za določitev drugih prihodkov) 
(1) Operater sistema pri določitvi drugih prihodkov (DP) za prvo leto regulativnega obdobja kot druge prihodke predhodnega leta (DPt-1) upošteva povprečno vrednost realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se drugi prihodki (DP) določijo v skladu z 38. členom tega akta.
40. člen 
(načrtovani primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje) 
Če operater sistema za regulativno obdobje ne more zagotoviti take spremembe tarifnih postavk, ki zagotavljajo pokritje celotnega načrtovanega upravičenega stroška amortizacije, pri določitvi tistega dela regulativnega okvira, ki se nanaša na določitev načrtovanih virov za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja, načrtuje primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT) največ v višini načrtovanega stroška amortizacije za to regulativno obdobje.
VI. ZAHTEVA ZA IZDAJO SOGLASJA AGENCIJE 
41. člen 
(zahteva za izdajo soglasja agencije) 
(1) Operater prenosnega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje v roku 75 dni pred rokom dražb letnih zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi 4. točke 11. člena Uredbe (EU) št. 2017/459, v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Operater distribucijskega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 15. julija leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(3) Operater sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prejšnjih dveh odstavkov in ki vsebujejo naslednje podatke in razkritja:
– navedba regulativnega obdobja, za katero je operater sistema določil regulativni okvir in vlaga zahtevo za izdajo soglasja agencije;
– navedba geografskega območja, za katero operater sistema določa regulativni okvir;
– potrebna za izračun načrtovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, ločeno za nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun in določitev vpliva naložb iz naložbenega načrta operaterja sistema na omrežnine po njihovem prioritetnem vrstnem redu;
– potrebna za izračun načrtovanega stroška amortizacije sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun načrtovane povprečne regulativne vrednosti sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja ter izračun načrtovanega reguliranega donosa na sredstva za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun načrtovanih drugih prihodkov za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun omrežnin za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, tarifnih postavk omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine ter izračun teh postavk;
– o tistem delu odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1);
– o načrtovanem primanjkljaju omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔROT) in za regulativno obdobje (nΔROT);
– o načrtovanih zakupljenih zmogljivosti in prenesenih količinah operaterja prenosnega sistema po posameznih vstopnih in izstopnih točkah za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja oziroma o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski moči, zakupljenih zmogljivostih in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih skupinah ter podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan 31. december za operaterja distribucijskega sistema za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike prenosnega sistema, ločeno za vstopne in izstopne točke, oziroma o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike distribucijskega sistema, ločeno po odjemnih skupinah;
– potrebna za izračun in določitev tarifnih postavk za posamezne ostale storitve, ki jih operater sistema določi v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine.
(4) Obrazci v elektronski obliki iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi regulativni okvir, tarifne postavke omrežnin in tarifne postavke za ostale storitve, ki jih je operater sistema določil v zahtevi za izdajo soglasja agencije ter izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za ostale storitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja sistema kot izvajalca gospodarske javne službe.
(5) Operater sistema k zahtevi za izdajo soglasja agencije priloži naložbeni načrt iz 32. oziroma 33. člena tega akta v elektronski obliki.
(6) Operater sistema posreduje agenciji zahtevo za izdajo soglasja agencije tako, da agenciji posreduje obrazce v elektronski obliki na njen elektronski naslov, z redno pošto pa posreduje s strani upravičene osebe operaterja sistema podpisane dokumente iz četrtega in petega odstavka.
42. člen 
(zahteva v primeru prvega izvajanja dejavnosti) 
(1) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne prvič izvajati dejavnost operaterja sistema, vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije med regulativnim obdobjem in v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto regulativnega obdobja ob upoštevanju kriterijev iz tega akta le za preostalo obdobje do izteka trajajočega regulativnega obdobja po tem aktu.
(2) V primeru začetka prvega izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora operater sistema vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj pet mesecev pred predvidenim začetkom izvajanja prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina.
43. člen 
(zahteva v primeru prenosa izvajanja dejavnosti) 
(1) Če se med trajanjem regulativnega obdobja izvede prenos izvajanja dejavnosti operaterja sistema iz obstoječega na novega operaterja sistema, novi operater sistema v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem operaterju sistema ter h kateremu je dala agencija soglasje, in sicer v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od vključno meseca predvidenega začetka izvajanja do meseca zaključka tega leta regulativnega obdobja ter za preostala leta regulativnega obdobja do zaključka regulativnega obdobja.
(2) Obstoječi operater sistema je dolžan novemu operaterju sistema in agenciji posredovati izračun in določitev upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz regulativnega okvira, h kateremu je dala soglasje agencija in ki se prenaša na novega operaterja sistema.
(3) V primeru prenosa izvajanja dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora novi operater sistema vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom izvajanja prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina.
44. člen 
(zahteva v primeru načrtovanega prenehanja izvajanja dejavnosti) 
(1) Operater sistema, ki skladu s tem aktom v času vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije že razpolaga z informacijo in dokazili, da bo med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost operaterja sistema, v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov od prvega leta regulativnega obdobja do vključno leta prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema. Operater sistema za leto prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema določi vrednosti v regulativnem okviru v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od začetka leta do vključno meseca predvidenega prenehanja izvajanja dejavnosti.
(2) Če operater sistema v času vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije ne razpolaga z informacijo in dokazili, da bo med trajanjem regulativnega obdobja prenehal z izvajanjem dejavnosti operaterja sistema, in med regulativnim obdobjem preneha izvajati dejavnost operaterja sistema, se to dejstvo upošteva pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira v skladu z določbami tega akta.
45. člen 
(zahteva za izdajo soglasja zaradi spremenjenih okoliščin) 
(1) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja ugotovi takšno razliko med ugotovljenim presežkom oziroma primanjkljajem omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) v primerjavi z načrtovanim primanjkljajem omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔROTt), ki je brez spremembe regulativnega okvira za to regulativno obdobje ne bo mogoče izravnati v naslednjih regulativnih obdobjih, lahko vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije med trajanjem tega regulativnega obdobja, če je ugotovljena razlika posledica nepričakovane spremembe v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih okoliščin, ki so nastale po izdaji soglasja agencije za to regulativno obdobje in gre za dogodke ali razmere, ki jih ni bilo mogoče predvideti in se jim tudi ni bilo mogoče izogniti.
(2) Operater sistema mora novi zahtevi za izdajo soglasja agencije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazila o nepričakovani spremembi v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih okoliščinah.
46. člen 
(presoja zahteve) 
V postopku izdaje soglasja agencija presoja skladnost v regulativnem okviru določenih upravičenih stroškov, virov za pokrivanje upravičenih stroškov, določitev in izravnavo tarifnih postavk omrežnine ter določitev tarifnih postavk za ostale storitve v skladu s tem aktom in metodologijo za obračunavanje omrežnine.
VII. PRAVILA IN NAČIN UGOTAVLJANJA ODSTOPANJ OD REGULATIVNEGA OKVIRA 
1. Izračun odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja
47. člen 
(spremljanje poslovanja in nadzor) 
(1) Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju operaterja sistema spremlja poslovanje operaterja sistema in nadzira uporabo določb tega akta.
(2) Agencija nadzira uporabo metode reguliranega letnega prihodka in omrežnin v postopku odločanja o izdaji soglasja agencije in v postopku ugotavljanja odstopanj, kjer v primeru ugotovljenega drugačnega odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, kot ga je ugotovil operater sistema, izda posebno odločbo.
48. člen 
(ugotavljanje odstopanj za posamezno leto) 
Operater sistema na podlagi letnih podatkov o poslovanju spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
49. člen 
(določitev odstopanj za posamezno leto) 
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot) operater sistema določi na naslednji način:
Slika 13
kjer oznake pomenijo:
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, pri čemer negativna vrednost Δrot pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov naslednjih let, pozitivna vrednost Δrot pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, v eurih;
PUSt
priznani upravičeni stroški operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 50. do 52. člena tega akta, v eurih;
PRPt
priznani reguliran letni prihodek operaterja sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določen v skladu s 53. členom tega akta, v eurih;
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tROT
trajanje regulativnega obdobja, ki se določi 
v skladu s 3. členom tega akta, izraženo
s številom koledarskih let;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Priznani elementi regulativnega okvira iz prejšnjega odstavka se izračunajo tako, da se načrtovani elementi regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega okvira, h kateremu je bilo dano soglasje agencije, preračunajo v skladu s tem aktom.
1.1. Priznani upravičeni stroški
50. člen 
(priznani upravičeni stroški) 
(1) Operater sistema ob zaključku posameznega leta regulativnega obdobja preračuna načrtovane upravičene stroške (USt) iz regulativnega okvira za to leto in določi priznane upravičene stroške (PUSt) tako, da upošteva:
a) načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na stroške storitev za vzdrževanje sistema, stroške materiala za vzdrževanje sistema in stroške dela v višini 50 odstotkov, preračunane z upoštevanjem realiziranega faktorja prilagoditve za posamezna leta regulativnega obdobja, ki se določi v skladu z 18. členom tega akta, kot priznane;
b) preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto, kot priznane;
c) realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške materiala za zemeljski plin za lastno rabo, za zemeljski plin za sistemske razlike in zemeljski plin za namen obračuna po OBA v obsegu, ki ne presega dveh odstotkov po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina, iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema kot priznane;
d) preostale realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema pod pogoji iz tega akta kot priznane;
e) realiziran strošek amortizacije iz izkaza poslovnega izida operaterja sistema pod pogoji iz tega akta kot priznan;
f) reguliran donos na sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta, kot priznan. Pri izračunu priznanega reguliranega donosa na sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSKt), ki je bil za to leto upoštevan pri določitvi regulativnega okvira, h kateremu je dala soglasje agencija, in priznana povprečna regulativna vrednost sredstev (PVSt), izračunana v skladu s 27. členom tega akta. Pri tem mora operater sistema pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt) in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev (ZVSt):
– za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot otvoritveno vrednost regulativne baze sredstev (OVSt) upoštevati realizirano vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan 31. decembra leta pred začetkom regulativnega obdobja (leta t-1), zmanjšano za vrednost sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva;
– za vsa naslednja leta regulativnega obdobja kot otvoritveno vrednost regulativne baze sredstev (OVSt) upoštevati zaključne vrednosti regulativne baze sredstev (ZVSt) za predhodno leto regulativnega obdobja, izračunano v skladu z naslednjo alineo;
– za posamezno leto regulativnega obdobja kot zaključno vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt) upoštevati realizirano vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan 31. decembra posameznega leta regulativnega obdobja, zmanjšano za vrednost sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne priznava reguliran donos na sredstva;
g) enkratno spodbudo za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva (SEUt), določeno v skladu z 52. členom tega akta, kot priznano;
h) spodbudo operaterju prenosnega sistema v višini realizirane 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa kot priznano.
(2) Ne glede na določbe 13. člena tega akta se realizirani stroški in odhodki, povezani z zakonom ali drugimi predpisi določenimi novimi nalogami operaterja sistema, ki jih mora operater sistema začeti izvajati znotraj regulativnega obdobja (ROT), pri ugotavljanju odstopanj za to regulativno obdobje (ROT) in za regulativno obdobje, ki sledi temu regulativnemu obdobju (ROT+1), obravnavajo kot priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (PNNSDV). Za vsa naslednja regulativna obdobja, ki sledijo ROT in ROT+1, se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV), razen če izpolnjujejo katerega izmed kriterijev iz 13. člena tega akta. Med nove naloge operaterja sistema ne spada nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječih nalog na podlagi veljavne zakonodaje.
51. člen 
(preračun načrtovanih nadzorovanih stroškov) 
(1) Če se realizirano trajanje regulativnega obdobja razlikuje od načrtovanega pri pripravi regulativnega okvira, h kateremu je dala soglasje agencija, mora operater sistema pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja najprej načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz regulativnega okvira preračunati glede na dejanski mesec začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema.
(2) Tako preračunane postavke nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja se v povezavi s 50. členom tega akta štejejo za načrtovane iz regulativnega okvira.
(3) Preračun ostalih postavk iz regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izvede v skladu s 50. členom tega akta.
52. člen 
(spodbude) 
(1) Če operater sistema realizira nižje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži, oziroma če realizira višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko krije v breme reguliranega donosa na sredstva.
(2) Operater sistema pri določitvi priznanih upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva enkratno spodbudo za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva (SEUt). Spodbuda se upošteva v tistem letu regulativnega obdobja, ko je sredstvo, zgrajeno iz teh virov, predano v uporabo, in sicer v višini 0,5 odstotka od pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev. Če mora operater sistema vrniti brezplačno pridobljena evropska sredstva, prejeta spodbuda zmanjšuje priznane upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, v katerem je prišlo do vrnitve sredstev.
(3) Operater prenosnega sistema pri določitvi priznanih upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva spodbudo od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa v skladu s 50. členom tega akta. Ta spodbuda povečuje ali znižuje priznane upravičene stroške operaterja prenosnega sistema.
1.2. Priznani viri za pokrivanje upravičenih stroškov
53. člen 
(priznani regulirani letni prihodek) 
(1) Priznani regulirani letni prihodek operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (PRPt) v skladu s tem aktom predstavljajo priznane omrežnine (POMRt) in priznani drugi prihodki (PDPt), ki so predhodno zmanjšani za priznane izločene prihodke, ugotovljene na podlagi realiziranih podatkov o poslovanju operaterja sistema.
(2) V skladu s tem aktom priznani drugi prihodki (PDPt) operaterja prenosnega sistema vključujejo tudi priznane prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
54. člen 
(priznano upoštevano odstopanje) 
Operater sistema pri določitvi priznanih virov za pokrivanje priznanih upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga je operater sistema upošteval pri določitvi regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja v skladu z 58. členom tega akta (ΔROT-1),kot priznan.
2. Način določitve stanja odstopanj od regulativnega okvira
55. člen 
(določitev stanja odstopanj) 
Operater sistema ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) na naslednji način:
Slika 14
kjer oznake pomenijo:
ΔRO
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta 
in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema,
da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin
v naslednjih letih, v eurih;
Δrot
odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami 
od 48. člena do 54. člena tega akta, v eurih;
obrt
obresti za posamezno leto regulativnega obdobja, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto in se določijo v skladu s 56. členom tega akta, v eurih;
n
časovno obdobje, za katero operater sistema še ni upošteval odstopanje od regulativnega okvira pri določitvi regulativnega okvira;
t
leto regulativnega obdobja.
56. člen 
(obrestovanje presežkov oziroma primanjkljajev) 
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin, se letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega akta.
(2) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za pretekla leta in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(3) V skladu s tem aktom se kot stanje odstopanj na začetku leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) upošteva vrednost zadržanega odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO), določenega v skladu z 58. členom tega akta.
(4) Izračunane obresti za posamezno leto regulativnega obdobja (obrt) povečujejo oziroma zmanjšuje ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (Δrot).
57. člen 
(obrazec) 
Operater sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga posreduje operaterju sistema, v okviru rednega letnega poročanja ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1).
3. Način upoštevanja odstopanj pri določitvi regulativnega okvira
58. člen 
(upoštevanje odstopanj pri določitvi regulativnega okvira) 
(1) Operater sistema ugotovi tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje tako, da skupaj z upoštevanjem vpliva naložb iz naložbenega načrta operaterja sistema na podlagi 32. oziroma 33. člena tega akta ne preseže omejitve višine načrtovanega primanjkljaja omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT), ki na podlagi 40. člena tega akta ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije za regulativno obdobje.
(2) Pri določitvi regulativnega okvira v skladu s prejšnjim odstavkom operater sistema upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga določi na naslednji način:
Slika 15
kjer oznake pomenijo:
ΔROT-1
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu s prejšnjim odstavkom, v eurih;
ΔRO
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, določeno v skladu z določbami od 55. do 56. člena tega akta, ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih;
ΔzRO
zadržano odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta je tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ga v skladu s prejšnjim odstavkom ni upošteval oziroma ni bil upoštevan v primeru določitve regulativnega okvira na podlagi 254. člena
EZ-1 za regulativno obdobje, ki sledi letu t-1,
v eurih.
VIII. KAKOVOST STORITEV 
59. člen 
(namen in način reguliranja s kakovostjo storitev) 
(1) Namen reguliranja s kakovostjo storitev pri operaterju sistema je doseči tak nivo kakovosti storitev, da bodo prekinitve oskrbe čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti storitev.
(2) Načina reguliranja s kakovostjo storitev, ki ju agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti storitev, sta:
– javna objava podatkov o vrednostih parametrov kakovosti storitev in
– določitev minimalnih standardov kakovosti storitev.
60. člen 
(spremljanje dimenzij kakovost storitev) 
Za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev agencija spremlja naslednje dimenzije in njihove parametre kakovosti storitev operaterja sistema:
a) neprekinjenost oskrbe:
– čas trajanja prekinitev delovanja sistema in
– pogostost prekinitev delovanja sistema;
b) komercialno kakovost:
– povprečni čas, potreben za popravila sistema;
– povprečni čas za obravnavanje pritožb;
– povprečni čas za posredovanje informacij;
– povprečni čas, potreben za priključitev na sistem;
c) druge dimenzije kakovosti storitev, določene v splošnem aktu iz šestega odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
61. člen 
(monitoring kakovosti storitev) 
(1) Operater sistema je agenciji dolžan posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev.
(2) Nabor podatkov, postopek in način monitoringa kakovosti, dinamika poročanja, obdelava podatkov ter postopek in način izvajanja presoj podatkov o kakovosti storitev določi agencija v splošnem aktu iz šestega odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
62. člen 
(referenčne vrednosti) 
(1) Za parametre komercialne kakovosti iz b) točke 60. člena tega akta agencija določi referenčne vrednosti, ki predstavljajo cilj zagotavljanja ustrezne kakovosti storitev.
(2) Operater sistema mora zagotavljati najmanj takšen nivo kakovosti storitev, kot je določen z referenčnimi vrednostmi, ki so določene v Tabeli 1 Priloge 4, ki je sestavni del tega akta.
63. člen 
(minimalni standardi kakovosti storitev) 
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev se izražajo s sistemskimi standardi ali z zajamčenimi standardi kakovosti storitev.
(2) Minimalni standardi komercialne kakovosti storitev so določeni v Tabeli 1 in Tabeli 2 Priloge 4.
(3) Sistemski standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati v maksimalnem obsegu deleža zahtev od vseh zadev za vsa prevzemno-predajna mesta skupaj.
(4) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati za vsako prevzemno-predajno mesto posebej.
64. člen 
(višina in plačilo nadomestila) 
(1) Če operater sistema posameznemu uporabniku sistema krši minimalni standard kakovosti storitev v obliki zajamčenega standarda kakovosti storitev, določenega v Tabeli 2 Priloge 4, in je kršitev nastala iz razlogov na strani operaterja sistema, je operater sistema dolžan uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo plačati nadomestilo.
(2) Osnovna vrednost višine nadomestila znaša 20 eurov. Operater sistema je dolžan uporabniku sistema izplačati nadomestilo v roku enega meseca od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
(3) V primeru prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka ima uporabnik sistema pravico do prejema nadomestila, povišanega za 100 odstotkov osnovne vrednosti. Tako povišano nadomestilo mora operater sistema uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo izplačati v roku osmih dni.
(4) Če operater sistema tudi v roku iz prejšnjega odstavka uporabniku sistema ne izplača nadomestila, je uporabnik sistema upravičen do nadomestila v maksimalni višini, ki znaša trikratnik osnovne višine nadomestila. V tem primeru je operater sistema dolžan nadomestilo izplačati v roku treh dni od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
IX. ZAPRTI DISTRIBUCIJSKI SISTEMI 
65. člen 
(obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema) 
(1) Določbe tega akta se uporabljajo tudi za operaterja zaprtega distribucijskega sistema.
(2) Če je operater zaprtega distribucijskega sistema pridobil izjemo na podlagi 230. člena EZ-1, v skladu s tem aktom določi regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira, vendar oboje brez soglasja agencije.
(3) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ni pridobil izjeme na podlagi 230. člena EZ-1, v skladu s tem aktom določi regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira s soglasjem agencije.
X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 
66. člen 
(prehodne določbe) 
(1) Prvo regulativno obdobje po tem aktu za operaterja distribucijskega sistema traja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 3. člena tega akta za operaterja prenosnega sistema prvo regulativno obdobje po tem aktu traja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 in drugo regulativno obdobje po tem aktu traja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
(3) Operater prenosnega sistema pri določitvi regulativnega okvira za prvo regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 v skladu s 5. členom v povezavi z 58. členom tega akta upošteva tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1) v višini ene tretjine. Preostali dve tretjini operater prenosnega sistema upošteva pri določitvi regulativnega okvira za drugo regulativno obdobje, ki traja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
(4) Ne glede na določbo 13. člena tega akta operater prenosnega sistema pri določitvi regulativnega okvira za prvo in drugo regulativno obdobje iz drugega odstavka upošteva stroške oziroma odhodke v zvezi z uporabo platforme za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti z dražbo kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka 20. člena tega akta agencija za regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta z odločbo določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) operaterja prenosnega sistema.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka 41. člena tega akta mora operater prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 31. aprila 2018.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka 41. člena tega akta agencija za operaterja prenosnega sistema za prvo regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 pripravi obrazce v elektronski obliki najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta.
67. člen 
(prenehanje uporabe predpisov) 
Z dnem uveljavitve tega akta prenehata veljati Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 77/15) in Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16), ki pa se uporabljata za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za leti 2017 in 2018.
68. člen 
(uveljavitev akta) 
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-2/2018/-15/428
Maribor, dne 20. marca 2018
EVA 2018-2430-0012
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.