Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2018 z dne 16. 3. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2018 z dne 16. 3. 2018

Kazalo

785. Statut Občine Šmarješke Toplice, stran 2778.

  
Na podlagi prve alinee drugega odstavka 29. člena in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US s spremembami) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 27. redni seji dne 27. 2. 2018 sprejel
S T A T U T 
Občine Šmarješke Toplice 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Statut Občine Šmarješke Toplice ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: občina), pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen 
Občina je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, ki zadovoljuje potrebe in interese svojih prebivalcev. Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in izvršuje naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
Območje občine obsega naslednja naselja: Bela Cerkev, Brezovica, Čelevec, Dol pri Šmarjeti, Dolenje Kronovo, Draga, Družinska vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Hrib, Koglo, Mala Strmica, Orešje, Radovlja, Sela, Sela pri Zburah, Strelac, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Vinica pri Šmarjeti, Vinji Vrh, Zbure, Žaloviče.
3. člen 
Sedež občine je v Šmarjeti, na naslovu Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan).
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo le z zakonom in po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
4. člen 
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah prek organov občine, ki se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter prek drugih organov v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen 
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti; v ta namen lahko z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6. člen 
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom. S tem odlokom se lahko določijo tudi spominski dnevi občine.
Občina ima žig, ki je okrogle oblike s premerom 30 mm. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Šmarješke Toplice, v notranjem krogu pa naziv organa občine: Občinski svet ali Župan ali Nadzorni odbor ali Občinska uprava ali Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.
7. člen 
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam, društvom in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE 
8. člen 
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom, odlokom občine in zakoni, ter v tem okviru za namen zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje prispevke in takse iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– zagotavlja ustrezno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– izvaja aktivno vlogo upravljavca v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, kjer je udeležena s kapitalom,
– z javnimi sredstvi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– omogoča skladen sonaraven razvoj podeželja.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– ureja in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave ter pokopališča.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost ter predšolsko varstvo otrok, tako da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne, vzgojno-varstvene in zdravstvene zavode ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo ta področja, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi, vzgojno-varstvenimi zavodi in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov v javnih in zasebnih zavodih ter pri ostalih izvajalcih zdravstvenih storitev,
– podeljuje koncesije za zasebne vzgojno-varstvene enote,
– ureja z zakoni določene zadeve in podeljuje koncesije, ki se nanašajo na izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni ter za lekarniško dejavnost,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine ali za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, mlade, invalide in ostarele, tako da:
– spremlja stanje na teh področjih in zagotavlja pogoje za izvajanje teh dejavnosti,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– ustvarja pogoje za dejavnosti oziroma kvalitetno preživljanje prostega časa mladih,
– izvaja aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje odklonskih ravnanj mladih,
– sodeluje s socialnovarstvenimi zavodi na območju občine glede prednostne liste za sprejem oskrbovancev iz Občine Šmarješke Toplice,
– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov in pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost,
– skrbi za kulturno in naravno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,
– načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne in kulturne objekte,
– zagotavlja sredstva za uresničevanje tistega dela nacionalnega programa športa, ki se nanaša na občine in sredstva za izvedbo lokalnega programa športa,
– usklajuje programe medobčinskega pomena.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakoni, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– pokopališča in mrliške vežice.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč ob požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primerih elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini, tako da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
9. člen 
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– opravljanje pokopališke, pogrebne službe in zagotavljanje sredstev za mrliško ogledno službo,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
10. člen 
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE 
1. Skupne določbe
11. člen 
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon, in sicer:
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
12. člen 
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Vprašanja, povezana z občinsko upravo, uredi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
13. člen 
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov.
14. člen 
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih.
2. Občinski svet
15. člen 
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 11 članov.
Člani občinskega sveta (v nadaljevanju: svetniki) se volijo za štiri leta. Mandat svetnikov se začne s potekom mandata prejšnjih svetnikov ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov svetnikov. Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 30 dneh po lokalnih volitvah.
16. člen 
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po postopku, določenem z zakonom.
Občinski svet v skladu z zakonom za volitve občinskega sveta z odlokom določi oblikovanje volilnih enot.
17. člen 
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta (v nadaljevanju: poslovnik), odloke in druge splošne akte.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate svetnikov ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– odloča o morebitnem predlogu o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom v skladu z zakonom določa višino plače oziroma dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; sestavni del programa je tudi letni načrt varstva pred požari,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države oziroma pokrajine, kadar ti neutemeljeno določajo obveznosti občine ali posegajo v njene pravne koristi brez soglasja občine,
– sproži pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor, vlada, pokrajina ali druga občina ali drug organ ali organizacija z javnim pooblastilom posega v pristojnost občine,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– potrjuje vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
18. člen 
Svetniki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija svetnika ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Svetnik, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana hkrati.
Funkcija svetnika tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
19. člen 
Župan predstavlja in sklicuje občinski svet ter vodi njegove seje; župan nima pravice glasovanja. Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega svetnika.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni svetnik ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši svetnik.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to pisno zahtevajo najmanj trije svetniki; zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Občinski svet mora v tem primeru zasedati najkasneje v petnajstih dneh, potem ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje. Če vabilo za sejo občinskega sveta ni poslano v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevali sklic.
Župan mora dati na dnevni red predlagane točke; predlagani dnevni red lahko dopolni še z novimi točkami, ki se obravnavajo za točkami dnevnega reda, ki so bile zahtevi za sklic priložene.
20. člen 
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
21. člen 
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina svetnikov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno na obrazložen predlog se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom.
Odločitve občinskega sveta izvršuje župan s podžupanom in občinsko upravo.
Župan ali po pooblastilu (pisno ali ustno) direktor občinske uprave (v nadaljevanju: direktor) poroča občinskemu svetu o izvrševanju odločitev občinskega sveta.
22. člen 
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena tega zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
2.1 Komisije in odbori občinskega sveta
23. člen 
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut občine in poslovnik občinskega sveta,
– odbor za razvoj,
– odbor za proračun in finance,
– odbor za družbene dejavnosti,
– komisijo za priznanja in nagrade občine.
Poslovnik občinskega sveta lahko določi tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. V poslovniku določi tudi njihovo organizacijo in delovno področje.
Občinski svet lahko občasno delovno telo ustanovi, določi njegovo organizacijo in delovno področje ter imenuje člane s sklepom, ki ga sprejme z večino glasov vseh svetnikov.
Občinski svet imenuje člane delovnih teles v sorazmerju s strankarsko zastopanostjo oziroma zastopanostjo list v občinskem svetu. Izjema gre lahko le v smer večje zastopanosti opozicijskih svetniških skupin.
Člane komisij in odborov občinskega sveta imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednika in najmanj polovico članov komisije ali odbora imenuje izmed svetnikov, preostale člane pa lahko tudi izmed drugih občanov občine.
24. člen 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov.
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, ali daje mnenje k imenovanju,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– pripravlja in obravnava predloge aktov o nagradah članov delovnih teles in drugih članov občinskih organov ter o povračilu stroškov,
– sprejema sklepe o dopustih poklicnih funkcionarjev,
– obvešča občinski svet o primerih, ki imajo za posledico prenehanje mandata svetniku,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, ter izvaja druge naloge, ki jih določa zakon.
25. člen 
Komisija za statut občine in poslovnik občinskega sveta ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov.
Ta komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predlog sprememb in dopolnitev statuta občine ter poslovnika občinskega sveta oziroma predlog novega statuta oziroma poslovnika,
– na zahtevo občinskega sveta oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom ali drugim splošnim aktom občine ter glede medsebojne skladnosti med veljavnimi akti občine,
– predlaga v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter drugih splošnih aktov občine in tudi obvezne razlage posameznih določb teh aktov,
– med dvema sejama občinskega sveta in na zahtevo predsedujočega seji tudi med samo sejo razlaga poslovnik občinskega sveta,
– preučuje pobude za preoblikovanje občine.
26. člen 
Odbor za razvoj ima 7 članov, od katerih jih občinski svet imenuje najmanj 4 izmed svetnikov, do 3 pa lahko tudi izmed ostalih občanov.
Odbor obravnava področja prostorskega načrtovanja, varstva okolja, komunalne in cestne infrastrukture, gospodarstva, gospodarjenja z občinskim premoženjem, turizma in kmetijstva. Odbor obravnava tudi vprašanja, povezana z ustanavljanjem, financiranjem in nadzorom izvajalcev javnih služb, zadeve v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem prometnic in drugih javnih površin, zadeve v zvezi s pokopališko dejavnostjo, požarno varnostjo, obravnava problematiko zaposlovanja v občini in obravnava stanovanjsko problematiko v občini. S temi področji v zvezi obravnava tudi vloge in pritožbe občanov.
Občinski svet lahko v poslovniku občinskega sveta ali s posebnim sklepom v skladu s 23. členom tega statuta za posamezno področje iz pristojnosti tega odbora ustanovi stalno ali začasno delovno telo.
27. člen 
Občinski svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi Odbor za proračun in finance. Odbor ima 5 članov, od katerih 3 občinski svet imenuje izmed svetnikov, 2 pa izmed drugih občanov.
Odbor obravnava:
– oblikovanje in izvajanje proračuna, njegovih sprememb in zaključnega računa,
– financiranje in nadzorovanje uporabnikov občinskega proračuna,
– premoženjsko bilanco občinskega premoženja.
28. člen 
Občinski svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi Odbor za družbene dejavnosti. Odbor ima 5 članov, od katerih jih 3 imenuje izmed svetnikov, 2 pa izmed drugih občanov.
Odbor obravnava:
– razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– razvoj vzgoje in izobraževanja,
– razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske ter informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– promocijo občine,
– organizacijo promocijskih prireditev in izdajanje ustreznih publikacij,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– izvajanje mladinske politike in reševanje mladinske problematike.
Vse vloge, ki se nanašajo na splošne akte in sklepe občinskega sveta ter naloge in pristojnosti župana oziroma občinske uprave, ki so naslovljene ali posredovane v vednost občinskemu svetu in se ne nanašajo na pristojnost drugega delovnega telesa, se posredujejo v obravnavo Odboru za družbene dejavnosti.
29. člen 
Občinski svet kot stalno delovno telo ustanovi tudi Komisijo za priznanja in nagrade občine. Komisija ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svetnikov.
Komisija opravlja naslednje naloge:
– enkrat letno objavlja razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad,
– vodi aktivnosti v zvezi z razpisom občinskih priznanj in nagrad ter pripravi in posreduje občinskemu svetu predlog sklepov za prejemnike občinskih priznanj in nagrad,
– županu predlaga način, kraj in čas podelitve občinskih priznanj in nagrad,
– vodi evidenco o podeljenih priznanjih in nagradah.
Način in kriteriji za izvrševanje svojih nalog so določeni v posebnem odloku, ki ga na podlagi statuta občine sprejme občinski svet.
30. člen 
Vsako delovno telo v zvezi s področji iz svoje pristojnosti:
– obravnava vloge in pritožbe občanov zoper občinsko upravo in organe občine,
– občinskemu svetu, županu in občinski upravi daje pobude oziroma predloge v zvezi s pritožbami in vlogami občanov,
– obravnava pritožbe in predloge občanov in organizacij občine, povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti, izhajajoč iz občinskih predpisov,
– proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo občani občinskemu svetu,
– obvešča občinski svet in pristojna delovna telesa o pojavih, ki nastajajo pri uporabi občinskih aktov, in jim predlaga ustrezne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti in pravnih interesov občanov,
– obravnava zadeve v zvezi s povezovanjem občine v širše lokalne skupnosti in povezovanjem ter sodelovanjem občine z drugimi lokalnimi skupnostmi.
Delovno telo lahko v primeru ugotovljene očitne neutemeljenosti zahteve zavrne njeno predložitev v odločanje občinskemu svetu in o tem obvesti vlagatelja ter občinski svet.
Vlogo oziroma pritožbo lahko poda tudi pravna oseba.
31. člen 
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi predsednik, ki ga izmed svetnikov, imenovanih v delovno telo, določi občinski svet. Delovno telo ima tudi namestnika predsednika, ki ga imenuje v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan v 20 dneh po imenovanju delovnega telesa; če je ne, jo lahko skliče predsednik ali katerikoli imenovani član delovnega telesa.
Članstvo v delovnem telesu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
32. člen 
Delovna telesa v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Delovna telesa lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
33. člen 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog najmanj štirih svetnikov. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta na pobudo svetniških skupin.
3. Župan
34. člen 
Župana na neposrednih in tajnih volitvah volijo občani, ki imajo stalno bivališče v občini. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata prejšnjega župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi svetnikov na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo poklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal nepoklicno.
35. člen 
Župan predstavlja in zastopa občino.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– izmed svetnikov imenuje enega podžupana, ki lahko tudi razreši,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga občinskemu svetu ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja in skupaj z ostalimi župani predstojnike organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na občino.
36. člen 
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
37. člen 
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, ter zagotovi pogoje za ustanovitev občinske gasilske zveze, v kolikor se ta ustanovi,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnih razmerah, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
38. člen 
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.
39. člen 
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana, ki ga izmed svetnikov imenuje in razrešuje župan. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če je podžupan razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga pooblasti župan.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan opravlja funkcijo nepoklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
40. člen 
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
Če tako določa zakon ali drug predpis, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
4. Nadzorni odbor
41. člen 
Nadzorni odbor občine je najvišji samostojni organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
42. člen 
Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in znanje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na pobudo svetnikov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor in uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata svetnikom, ki je imenoval nadzorni odbor. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata svetnika. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
43. člen 
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
44. člen 
Nadzorni odbor sprejme letni program dela.
45. člen 
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika zadolžil nadzorni odbor s sklepom o izvedbi nadzora za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so dolžni dati zahtevane podatke.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico vložiti odzivno poročilo pri nadzornem odboru v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo s priporočili in predlogi se pošlje nadzorovani osebi in v kolikor je nadzorovana oseba občina, se pošlje dokončno poročilo županu.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče o teh kršitvah.
46. člen 
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
47. člen 
Če z drugim zakonom ni določeno drugače, mora član nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem, ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti nadzorni odbor in s tem sproži postopek izločitve. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen, če bi bilo nevarno odlašati.
Predsednik nadzornega odbora oziroma nadzorni odbor o obstoju nasprotja interesov odločita v 15 dneh in s svojo odločitvijo takoj seznanita uradno osebo.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
48. člen 
Delo nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko to določajo predpisi. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij, uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
49. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela in finančnega načrta.
Skrbnik proračunske postavke za porabo sredstev za delo nadzornega odbora je predsednik nadzornega odbora oziroma pooblaščeni član nadzornega odbora.
50. člen 
Podrobnejšo organizacijo svojega dela in poslovanja uredi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
5. Občinska uprava
51. člen 
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave skladno z drugim odstavkom 12. člena tega statuta določi občinski svet z odlokom na predlog župana.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
52. člen 
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom, ki ga na skupni predlog županov sprejmejo občinski sveti.
53. člen 
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost spada zadeva, če zakon ne določa drugače.
54. člen 
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave izdaja oziroma podpisuje na I. stopnji po pooblastilu župana direktor občinske uprave. Župan lahko pooblasti tudi druge uslužbence občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Direktor občinske uprave odloča tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
55. člen 
Direktor skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom pristojnega ministrstva ter koordinira in vodi delo občinske uprave in opravlja druge naloge po pooblastilu župana.
56. člen 
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo ter opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom.
57. člen 
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojno ministrstvo.
6. Drugi organi občine
58. člen 
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
59. člen 
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in tudi štab za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. VAŠKI ODBORI 
60. člen 
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju skupine naselij se kot posvetovalna telesa občinskega sveta lahko ustanovijo vaški odbori. Vaške odbore ustanovi občinski svet z odlokom, v katerem tudi določi njihova imena, območja naselij, ki jih obsega, njihove pristojnosti in način dela.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 
61. člen 
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
V občinskem proračunu je treba zagotoviti sredstva, potrebna za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo.
1. Zbor občanov
62. člen 
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo (kot zbor krajanov) pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev vaških odborov oziroma za spremembo območij, ki jih obsegajo,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so pristojni občinski organi dolžni obravnavati in jih upoštevati pri izvajanju svojih nalog, razen če so v izrecnem nasprotju s prisilnimi predpisi ali če bi njihovo upoštevanje predstavljajo za občinski proračun preveliko finančno breme ali iz drugih utemeljenih bistvenih razlogov. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
63. člen 
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več naselij občine.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
Zbor občanov za območje cele občine skliče župan v obliki več delnih zborov, ki jih določi župan v sklepu za sklic zbora občanov.
64. člen 
Župan mora sklicati zbor občanov na zahtevo občinskega sveta ali na pisno zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini. Zbor občanov na območju naselij, za katero je ustanovljen vaški odbor, mora župan sklicati tudi na zahtevo vaškega odbora ali na pisno zahtevo najmanj 5 % volivcev z območja vaškega odbora.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazloženi predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivcev, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter lastnoročne podpise volivcev.
Župan mora sklicati zbor občanov najkasneje v 30 dneh od prejema pravilno vložene in ustrezno podprte pisne zahteve. Župan zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči vlagatelju zahteve.
65. člen 
Sklep o sklicu zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora ter predlog dnevnega reda. Sklep o sklicu zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajni način.
Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedujočega, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sklepa, če je na zboru sodeluje najmanj 10 % volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so navzoči na zboru.
Uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, piše zapisnik zbora, ki vsebuje podatke o prisotnih, poteku razprave, številu občanov, ki so glasovali, rezultatih glasovanja in sprejetih odločitvah.
2. Referendum
66. člen 
Referendum je oblika izjavljanja, s katero občani:
– na naknadnem referendumu potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe,
– s svetovalnim referendumom oblikujejo stališče glede vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta,
– odločajo o samoprispevku ali drugih vprašanjih v skladu z zakonom in tem statutom.
Referendum iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se lahko razpiše tudi za območje naselij, iz katerih se imenujejo člani posameznega vaškega odbora.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini.
Če občinski svet meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.
Za vsa druga vprašanja, povezana z referendumom, se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalno samoupravo, in zakona, ki ureja referendum.
3. Ljudska iniciativa
67. člen 
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
68. člen 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 
69. člen 
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom, vse z namenom zagotavljanja materialnih, ekoloških, športnih, socialnih in drugih javnih dobrin. Opravlja jih lahko neposredno v okviru občinske uprave ali pa lahko za njihovo opravljanje ustanavlja javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije ali vlaga lastni kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje dejavnosti, kot so osnovnošolsko izobraževanje, predšolska vzgoja in varstvo otrok, osnovno zdravstvo in lekarna, pomoč na domu in knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa, delovanja mladih in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
70. člen 
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in njihovo odlaganje,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.
71. člen 
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
Občina lahko posamezno področje urejanja javnih služb rešuje v okviru javno-zasebnega partnerstva, skladno s predpisi, ki urejajo partnersko povezovanje občine z osebami zasebnega prava.
72. člen 
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom, upoštevajoč pogoje, določene z zakonom.
73. člen 
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
74. člen 
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in pravice v lasti občine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določata zakon in ta statut. Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
75. člen 
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
76. člen 
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu.
Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
77. člen 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
78. člen 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje posameznih delov proračuna lahko župan pooblasti posamezne uslužbence občinske uprave ali podžupana. Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
79. člen 
Proračun je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za posamezno koledarsko leto. Proračun sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
Z rebalansom proračuna, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
80. člen 
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
81. člen 
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu; ti prihodki pripadajo občini v višini, določeni z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi.
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo tudi prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
82. člen 
Proračun mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša, se začasno financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem proračunskem obdobju preteklega leta.
Župan s sklepom obvesti proračunske uporabnike o izvajanju proračuna za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena.
83. člen 
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
84. člen 
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
85. člen 
Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. O tem odloči župan, če ni z aktom o ukinitvi uporabnika to že odločeno.
86. člen 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ali se najame posojilo največ do zakonsko določene višine, vendar v nobenem primeru ne več kot 10 % sprejetega proračuna; posojilo mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan do višine, ki jo določa odlok o proračunu občine, nad to vrednostjo pa občinski svet s posebnim odlokom.
O najetju posojila in uporabi sredstev iz tega naslova odloča občinski svet na predlog župana.
87. člen 
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki se določi vsako leto s proračunom občine, vendar v vsakem primeru najmanj 0,5 % prejemkov proračuna.
Izločanje v rezerve se začasno opravi praviloma vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha v vsakem primeru, ko dosežejo rezerve občine 1,5 % prejemkov proračuna.
88. člen 
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter za pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom; sem sodijo tudi: epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev rezerve odloča skladno z drugim odstavkom 86. člena tega statuta župan oziroma občinski svet.
89. člen 
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
90. člen 
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.
91. člen 
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
92. člen 
Finančno poslovanje občine izvaja ali finančna ali računovodska služba občine; občina pa si lahko zagotovi izvajanje ali finančnih ali računovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
1. Splošni akti občine
93. člen 
Splošni akti občine so statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Posebna vrsta splošnega akta je tudi obvezna razlaga določbe splošnega akta.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine v skladu z določbami tega statuta ureja poslovnik.
94. člen 
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti svetnikov. Poslovnik se sprejme po enofaznem postopku.
95. člen 
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
Z obvezno razlago občinski svet pojasni pomen posamezne določbe splošnega akta občine.
96. člen 
Vsak odlok oziroma drugi akt mora biti predložen občinskemu svetu v obravnavo in odločanje z ustrezno obrazložitvijo, s predstavitvijo razlogov za njegovo sprejemanje in pravno podlago.
Odlok sprejema občinski svet po dvofaznem postopku:
– v prvi obravnavi občinski svet razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah ter odloča o primernosti predloga odloka za nadaljevanje postopka,
– v drugi obravnavi občinski svet razpravlja in odloča o vsebini predloženega besedila odloka ter vloženih amandmajih k posameznim rešitvam.
Poslovnik občinskega sveta lahko določi, da se posamezne vrste odlokov sprejemajo po enofaznem postopku.
Kadar to zahtevajo izredne potrebe v občini, ki so naravne nesreče ali če gre za manj pomembne spremembe oziroma dopolnitve odlokov, lahko občinski svet odlok sprejme po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji tako, da se opravi samo ena obravnava.
Župan lahko občinskemu svetu predlaga sprejem začasnega ukrepa, če je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje in bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Začasni ukrep se uporablja do sprejema odloka, vendar najdlje šest mesecev.
97. člen 
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Uradno glasilo Občine Šmarješke Toplice je Uradni list Republike Slovenije.
2. Posamični akti občine
98. člen 
Posamični akti občine so odločbe in sklepi, s katerimi odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
99. člen 
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE 
100. člen 
Občinski svet lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
101. člen 
Občinski svet lahko sproži pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
102. člen 
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
103. člen 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
104. člen 
Župan sprejme spremembo akta o uporabi in hrambi žiga iz drugega odstavka 6. člena tega statuta v roku 3 mesece po uveljavitvi statuta.
105. člen 
Z dnem, ko začne veljati ta statut, se na območju Občine Šmarješke Toplice preneha uporabljati Statut Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10).
106. člen 
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0010/2017-3
Šmarjeta, dne 27. februarja 2018
Županja 
Občine Šmarješke Toplice 
mag. Bernardka Krnc l.r.