Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2018 z dne 16. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2018 z dne 16. 2. 2018

Kazalo

377. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ljubljana, stran 1258.

  
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 – GZ), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 31. seji 29. januarja 2018 sprejel
O D L O K 
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ljubljana 
I. UVODNI DOLOČBI 
1. člen 
(vsebina) 
Ta odlok na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.
2. člen 
(izrazi) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. industrijski uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost v objektu, v katerem nastaja industrijska odpadna voda,
2. industrijski zavezanec je industrijski uporabnik, ki mora zaradi izvajanja svoje dejavnosti izvajati obratovalni monitoring odpadnih voda ali odvaja odpadne vode iz industrije, obrtne, obrti podobne ali druge gospodarske dejavnosti, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu tudi: industrijski uporabnik),
3. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki potekajo od priključnega revizijskega jaška do objekta, vključno s kanalizacijo znotraj objekta,
4. investitor je investitor objekta, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda,
5. lastnik je lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda,
6. prekomerna hidravlična obremenitev je obremenitev, ki predstavlja dodatno odvedeno vodo v javno kanalizacijo, za katere odvajanje ni izdano soglasje,
7. priključni revizijski jašek je revizijski jašek, preko katerega se odvaja odpadna voda iz objekta v javno kanalizacijo,
8. uporabnik je lastnik ali drug uporabnik objekta ali industrijski uporabnik, katerega objekt je priključen na sistem odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, ter lastnik ali uporabnik objekta, kjer se odpadna voda odvaja v nepretočno ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
9. vakuumska kanalizacija je javna kanalizacija, ki deluje po principu podtlaka,
10. vakuumski jašek je jašek z vgrajenim vakuumskim ventilom in zadrževalno posodo,
11. vakuumski priključni vod je odsek med vakuumskim jaškom in vakuumsko kanalizacijo.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
3. člen 
(organizacija in obseg izvajanja javne službe) 
Javno službo zagotavlja MOL v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na celotnem območju MOL v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o.
4. člen 
(program za obvladovanje kakovosti) 
Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti.
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 
5. člen 
(naloge javne službe) 
(1) MOL na svojem celotnem območju z javno službo zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode kot javno dobrino.
(2) Izvajalec javne službe opravlja naslednje naloge javne službe, ki so obvezne storitve:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5. obdelava blata,
6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda, ali padavinskih odpadnih voda s streh,
10. obveščanje uporabnikov javne službe,
11. izdelava programa izvajanja javne službe,
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(3) Izvajalec javne službe opravlja kot posebne storitve naloge javne službe odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) V zvezi z opravljanjem nalog javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naslednje naloge, in sicer:
1. načrtovanje razvoja kanalizacijskega sistema,
2. izvajanje pregleda projektne dokumentacije za potrebe gradnje, rekonstrukcije, obnove javnega kanalizacijskega sistema,
3. izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije,
4. vodenje katastra javne kanalizacije in priključkov,
5. čiščenje peskolovov, lovilnikov olj, zadrževalnikov in črpališč, namenjenih odvajanju padavinske odpadne vode iz javnih površin, in
6. naloge na podlagi javnih pooblastil in druge naloge v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
6. člen 
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) 
(1) Z javno službo se za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, zagotavlja:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in utrjenih površin odvaja v javno kanalizacijo in
– obdelava blata na Centralni čistilni napravi Ljubljana, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(2) Izvajalec javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode, ki niso zajete v 7., 8. ali 9. točki drugega odstavka prejšnjega člena, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
7. člen 
(obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) 
(1) Z javno službo se za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, zagotavlja:
– prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– redni prevzem in obdelavo blata iz obstoječih pretočnih greznic,
– redni prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– pregled in izdelavo poročil o pregledu malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Redni prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice se izvaja v časovnih presledkih glede na porabljeno količino dobavljene pitne vode, po predhodnem naročilu uporabnika, ki mora storitev naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
(3) Redni prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se izprazni blato iz prvega prekata – usedalnika greznice od 1/3 do 2/3 volumna. V primeru, da obstoječa pretočna greznica ni zgrajena po gradbenih standardih, ki so veljali v času gradnje objekta ali nima prvega usedalnika blata, se izprazni 1/3 vsebine greznice oziroma največ 5 m3, pri večstanovanjskih objektih se izprazni do 1,25 m3 vsebine usedalnika po stalno prijavljeni osebi. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti uporabnik pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(4) Redni prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Preostali redni prevzemi se lahko izvajajo v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, po naročilu upravljavca malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Pri tem se izprazni blato iz usedalnika male komunalne čistilne naprave skladno z navodili proizvajalca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti upravljavec male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo.
(5) Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi izjave in ustreznih dokazil, ne izvaja storitve prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(6) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena, se ob ukinitvi obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zaradi priključitve objekta na javno kanalizacijo, izprazni celotna vsebina obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(7) Izvajalec javne službe pisno obvešča o rednih prevzemih blata iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena enkrat na tri leta. Kolikor se uporabnik ne odzove na obvestilo in ne omogoči izvajalcu javne službe prevzema, se smatra, da je bila storitev opravljena, naslednji prevzem po naročilu lastnika ali upravljavca v obdobju treh let se šteje kot izredni prevzem.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(9) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA 
1. Splošni pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja
8. člen
(splošni pogoji) 
Pogoji za zagotavljanje storitev javne službe so:
– javna kanalizacija na območju MOL in priključitev nanjo,
– komunalna čistilna naprava, opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– izvajanje predpisanih nalog javne službe.
2. Standard opremljenosti z javno kanalizacijo
9. člen 
(standard opremljenosti) 
(1) Opremljenost aglomeracij v skladu s pogoji, določenimi v predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, in z zahtevami operativnega programa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, zagotovi MOL.
(2) Na območjih, predvidenih za poselitev s prostorskimi akti MOL, mora biti zagotovljeno sočasno opremljanje z javno kanalizacijo in priključevanje načrtovanih objektov.
3. Priključitev objektov na javno kanalizacijo
10. člen
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo) 
(1) Na območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena ali obnovljena ali preurejena, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti investitorja ali lastnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo mora investitor ali lastnik opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Objekt, iz katerega se je odpadna voda do zgraditve javne kanalizacije odvajala v nepretočno greznico ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške nepretočno greznico ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim stavkom drugega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(5) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim stavkom drugega odstavka tega člena.
11. člen 
(priključitev na javno kanalizacijo) 
(1) Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in z določili tega odloka.
(2) Kanalizacijski priključek izvede usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja ali lastnika.
(3) Izvajalec javne službe izvaja nadzor nad izvedbo priključitve na javno kanalizacijo na stroške investitorja ali lastnika. Nadzor nad priključitvijo na javno kanalizacijo naroči investitor ali lastnik pri izvajalcu javne službe.
(4) Za vsako spremembo izvedbe kanalizacijskega priključka ali spremembo količine odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(5) Investitor ali lastnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o terminu izvedbe priključka na javno kanalizacijo najmanj dva delovna dneva pred izvedbo.
(6) Izvajalec javne službe izdela geodetski posnetek kanalizacijskega priključka na stroške investitorja ali lastnika objekta.
(7) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(8) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek investitorja ali lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
12. člen 
(način priključitve) 
(1) Kanalizacijski priključek je odsek od priključnega revizijskega jaška do mesta priključitve na cev javne kanalizacije. Priključek se praviloma izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
(2) Na vakuumskem sistemu je kanalizacijski priključek odsek med priključnim revizijskim jaškom in vakuumskim jaškom. Na vakuumski jašek se praviloma priključuje več objektov.
(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da ni možno ali racionalno izvesti za posamezen objekt svojega priključka, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka. V tem primeru morajo imeti investitorji ali lastniki objektov, ki se priključujejo preko skupinskega priključka, sklenjen pisni sporazum o gradnji, vzdrževanju in obnovi skupinskega priključka. Pisni sporazum je obvezna priloga k vlogi za izdajo soglasja.
13. člen 
(način priklopa nižje ležečih delov objekta) 
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključenem objektu zaradi pojava nadtlaka v javni kanalizaciji, v primeru ko se nivo odpadne vode v omrežju javne kanalizacije dvigne do nivoja terena, na lokaciji prvega revizijskega jaška gorvodno od mesta priključitve. Odvajanje odpadne vode iz nižje ležečih etaž se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovod iz črpališča mora biti opremljen z elementom, ki preprečuje vdor povratne odpadne vode iz javne kanalizacije.
14. člen 
(izvedba priključka) 
(1) Priključni revizijski jašek je praviloma postavljen na zemljišču v lasti investitorja ali lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje neposredno ob zemljišču, kjer se nahaja javna kanalizacija. Priključni revizijski jašek razmejuje kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo.
(2) Če priključnega revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti investitorja ali lastnika objekta, mora investitor ali lastnik objekta za postavitev priključnega revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe, pred izdajo soglasja k priključitvi, dokazilo o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje, na podlagi katerega je možno postaviti revizijski jašek.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je investitor ali lastnik objekta dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo priključek na javno kanalizacijo možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(4) Lastnik zemljišča, kjer se nahaja kanalizacijski priključek, mora izvajalcu javne službe omogočiti dostop do priključnega revizijskega jaška.
15. člen 
(začasni kanalizacijski priključek) 
(1) Začasni kanalizacijski priključek je priključek za namensko uporabo v času trajanja prireditve za obdobje največ treh mesecev.
(2) Začasna priključitev se lahko izvede samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe.
(3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(4) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
16. člen 
(prepoved priključevanja drugih objektov) 
(1) Investitor ali lastnik objekta ne sme dovoliti priključitve drugih objektov preko svojega kanalizacijskega priključka brez soglasja izvajalca javne službe.
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(3) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
17. člen 
(ukinitev kanalizacijskega priključka) 
(1) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka investitorja ali lastnika objekta.
(2) Ukinitev kanalizacijskega priključka je dovoljena, če se priključen objekt poruši ali v primeru prestavitve obstoječega priključka. Investitor ali lastnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev kanalizacijskega priključka.
(3) Ukinitev kanalizacijskega priključka izvede usposobljen izvajalec v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev kanalizacijskega priključka in ob nadzoru izvajalca javne službe.
(4) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka in stroške nadzora krije investitor ali lastnik objekta.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(6) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek investitor ali lastnik – fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
18. člen 
(lastništvo in upravljanje kanalizacijskega priključka, priključnega revizijskega jaška in interne kanalizacije) 
Kanalizacijski priključek, priključni revizijski jašek in interna kanalizacija so v lasti in upravljanju investitorja ali lastnika objekta.
19. člen 
(vakuumski priključni vod) 
Vakuumski priključni vod je v lasti MOL in v poslovnem najemu izvajalca javne službe.
4. Prekinitev odvajanja in čiščenja
20. člen 
(vzrok za prekinitev) 
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške lastnika ali drugega uporabnika kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– lastnik ali drug uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev objekta drugega uporabnika ali lastnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– lastnik ali drug uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– lastnik ali drug uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo kanalizacijskega priključka,
– lastnik ali drug uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– lastnik ali drug uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– lastnik ali drug uporabnik ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti po prejemu opomina pred prekinitvijo odvajanja vode v roku, ki je na njem naveden.
(2) Z izpolnitvijo enega od vzrokov za prekinitev odvajanja, navedenih v prejšnjem odstavku, so zagotovljeni pogoji za prekinitev dobave pitne vode.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve.
(4) Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača lastnik ali drug uporabnik kanalizacijskega priključka.
5. Omejitev odvajanja in čiščenja
21. člen 
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del) 
(1) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec javne službe obvesti uporabnike preko medijev ali na krajevno običajen način.
(2) V primeru prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode.
(3) Izvajalec javne službe izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanje odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.
22. člen 
(izvajalec ne odgovarja za škodo) 
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v priključenem objektu zaradi vdora povratne odpadne vode javne kanalizacije v primeru:
– poplav in drugih naravnih ter drugih nesreč,
– če ni urejeno odvajanje vodotokov in zalednih vod ali
– če priključitev ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
6. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter storitev povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami
23. člen 
(način določanja količin za potrebe obračuna) 
(1) Izvajalec javne službe določa količino storitev javne službe za potrebe obračuna v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Na območjih izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki jih izvajalec javne službe ne oskrbuje s pitno vodo, se za obračun storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode uporabi podatke o količinah dobavljene pitne vode. Količine dobavljene pitne vode izvajalec javne službe pridobi od pristojnega organa ali od izvajalca javne službe za oskrbo s pitno vodo ali upravljavca zasebnih vodovodnih sistemov.
(3) Uporabnikom, ki uporabljajo dodatni vir vode, se količina storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obračuna, kot ne-merjena poraba, na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih oseb, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Omrežnina se v tem primeru obračuna po premeru obračunskega vodomera, v primeru večstanovanjskega objekta pa po številu stanovanjskih enot.
(4) Uporabnikom objektov kmetijskega gospodarstva, ki komunalno odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in količina dobavljene pitne vode za namen kmetijskega gospodarstva ni merjena z ločenim obračunskim vodomerom, se na podlagi pisne vloge pri obračunu storitev odvajanja in čiščenja ali storitve, povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, upošteva število stalno in začasno prijavljenih oseb, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
(5) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti količine dobavljene pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu storitev javne službe povprečno količino dobavljene pitne vode v preteklem obračunskem obdobju pred nastankom okvare.
(6) Izvajalec javne službe lahko določa količino storitev javne službe na podlagi izmerjenih količin odvedene odpadne vode, na merilnem mestu v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(7) Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki objektov kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi izjave in ustreznih dokazil, ne obračunava storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
(8) Izvajalec javne službe uporabnikom objektov kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obračuna pregled in izdelavo poročila o pregledu male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, po opravljeni storitvi in ceniku izvajalca javne službe.
24. člen 
(izstavitev računa) 
(1) Izvajalec javne službe izstavi račun uporabniku objekta, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje ali greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in se zanje zagotavlja javna služba.
(2) Če je več uporabnikov objekta ali delov objekta priključenih na isti obračunski vodomer, so uporabniki dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za storitve javne službe.
(3) Izvajalec javne službe lahko izstavlja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki sklenejo pisni dogovor o porazdelitvi stroškov.
(4) Izvajalec javne službe za objekte, ki imajo v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnika, izdaja račune upravniku, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med uporabniki. Interna delitev stroškov za opravljene storitve javne službe ni obveznost izvajalca javne službe.
(5) Izvajalec javne službe izstavi račun za opravljene storitve na podlagi:
– odčitane količine dobavljene pitne vode ali
– povprečne dnevne dobave pitne vode v preteklem obdobju ali
– predpisov, ki določajo količino za obračun storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, in tega odloka.
25. člen 
(obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode) 
(1) Obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode opredeljuje metodologija za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki jo sprejme Svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.
(2) Z vsakim industrijskim zavezancem se za izvajanje in obračun storitev sklene posebna pogodba o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod.
(3) Metodologija za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode podrobneje opredeljuje, kdo je industrijski uporabnik, industrijski zavezanec, kaj je industrijska odpadna voda, podlage za sklenitev pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod, način izvajanja obračuna odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod, način spremljanja količin in obremenitev industrijskih odpadnih vod.
(4) Izvajalec javne službe lahko pri industrijskem uporabniku izvede izredna preverjanja količin, kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti industrijskega uporabnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko izvajalec javne službe spremeni ceno odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod industrijskega uporabnika.
(5) Kolikor pri industrijskem uporabniku nastajajo industrijske odpadne vode kot posledica padavin, se količina te industrijske odpadne vode določi glede na površino, s katere se te vode odvajajo in petletnim povprečjem količine padavin.
26. člen 
(meritve količin odpadne vode) 
(1) Uporabnik objekta ali dela objekta, upravljavec javnih površin, s katerih se padavinske odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo, ali industrijski uporabnik lahko v primeru, ko količina odvedene odpadne vode ni enaka količini dobavljene pitne vode, za ugotavljanje količin odvedene odpadne vode izvede merilno mesto za merjenje odvedene odpadne vode. Za izvedbo merilnega mesta mora uporabnik pridobiti s strani izvajalca javne službe soglasje k izvedbi kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(2) Industrijski uporabniki morajo pred iztokom v javno kanalizacijo izvesti merilno mesto za meritev količine odvedenih industrijskih odpadnih vod, če želijo, da se jim za odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod upošteva količina industrijskih odpadnih vod, ki ni enaka količini dovedene pitne vode iz javnega vodovoda ali dodatnega vira. Za izvedbo merilnega mesta mora industrijski uporabnik pridobiti s strani izvajalca javne službe soglasje k izvedbi kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(3) Industrijski uporabnik, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru.
(4) Uporabnik mora izvajalcu javne službe v vsakem času brez predhodnega obvestila dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter na poziv izvajalca javne službe predložiti dokazila o ustreznosti merilnega mesta.
7. Javna pooblastila izvajalca javne službe
27. člen 
(javna pooblastila) 
(1) Izvajalec javne službe opravlja na območju MOL naslednja javna pooblastila:
1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora za področje javne službe:
– zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi in
– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom,
2. za pridobitev gradbenih dovoljenj:
– izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje javne službe v skladu s predpisi,
3. za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali spremembo priključka na javno kanalizacijo:
– izdaja soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo,
– izdaja soglasja za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in
– izdaja soglasja za spremembo priključka na javno kanalizacijo,
4. za začasno priključitev za potrebe prireditev:
– izdaja soglasja za začasno priključitev največ za obdobje dveh mesecev,
5. za spremembo načina odvajanja:
– izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne službe za izdajo dokumentov iz prejšnjega odstavka:
1. za dokumente, smernice in mnenja iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
2. za projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte iz 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov,in predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
3. za soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo za nove in obstoječe objekte iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za nove objekte, in dokazilo o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje za obstoječe objekte,
– projekt za izvedbo priključka na javno kanalizacijo,
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture in
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka,
4. za soglasje za ukinitev priključka na javno kanalizacijo iz druge alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in priključkom s prikazom mesta ukinitve,
– izjavo, da je objekt izpraznjen, in
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušitev objekta,
5. za soglasje za spremembo priključka na javno kanalizacijo iz tretje alineje 3. točke prejšnjega odstavka:
– projekt za izvedbo priključka na javno kanalizacijo in
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture,
6. za soglasje za začasno priključitev na javno kanalizacijo iz prve alineje 4. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje, in
– dovoljenje za izvedbo prireditve,
7. za soglasje za spremembo načina odvajanja iz prve alineje 5. točke prejšnjega odstavka:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 in
– načrt obstoječe interne kanalizacije z opisom in prikazom predvidenih sprememb načina odvajanja.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 
1. Pravice uporabnikov
28. člen 
(pravice uporabnika) 
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:
– priključitve na javno kanalizacijo,
– spremeniti dimenzijo in traso kanalizacijskega priključka,
– izvesti dodatna dela na kanalizacijskem priključku,
– povečati ali zmanjšati količino odvedene odpadne vode,
– ukinitve kanalizacijskega priključka.
2. Obveznosti uporabnikov
29. člen 
(obveznosti uporabnikov) 
(1) Uporabnik mora:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
– ponovno pridobiti soglasje za vsako spremembo na objektu, ki vpliva na odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– plačevati račune za opravljeno storitev javne službe v roku, navedenem na računu,
– v roku osmih dni od nastanka spremembe pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi lastninske pravice na objektu, o spremembi števila stalno in začasno prijavljenih oseb v gospodinjstvu, številu stanovanjskih enot v objektu in velikosti površin, iz katerih se odvajajo vode v javno kanalizacijo,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uporabniki obračun na osnovi enega obračunskega vodomera, in izvajalcu javne službe posredovati sklenjen dogovor o porazdelitvi stroškov ali podatke o upravniku stavbe,
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o izvedeni spremembi na objektu, ki ima vpliv na obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode,
– na poziv izvajalca javne službe posredovati zahtevane podatke za potrebe izvajanja javne službe,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Uporabnik na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora:
– pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti soglasje izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka,
– izvesti priključitev objekta na javno kanalizacijo v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
– zagotoviti dostop do kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije zaradi kontrole,
– povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javni kanalizaciji,
– povrniti škodo zaradi nastale motnje pri odvajanju in čiščenju odpadne vode kot posledice njegovega ravnanja.
(3) Uporabnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora:
– vzdrževati nepretočno greznico, obstoječo greznico in malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe za vsako spremembo v načinu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– izvajalca javne službe pisno obvestiti o pričetku obratovanja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, najkasneje 15 dni po pričetku obratovanja,
– hraniti dokumentacijo o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in na zahtevo izvajalcu javne službe posredovati vse podatke o mali komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jih je izvajalec javne službe dolžan voditi v skladu z veljavnimi predpisi, v roku 15 dni od prejema zahteve,
– izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE oziroma obstoječe pretočne greznice,
– izvajalcu javne službe omogočiti pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, razen v primeru, ko uporabnik v roku za izvedbo pregleda izvajalcu javne službe predloži analizne izvide iztoka iz teh malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu z veljavnimi predpisi,
– na zahtevo izvajalca javne službe posredovati predpisano dokumentacijo v zvezi z obstoječo pretočno greznico najpozneje v 15 dneh od prejema zahteve,
– izvajalca javne službe pisno obvestiti o nameravanem pričetku uporabe nepretočne greznice najmanj 30 dni pred pričetkom njene uporabe,
– izvajalcu javne službe omogočiti prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice,
– zagotoviti odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz obstoječe pretočne greznice ali malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, za objekte, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom za prevzem ni mogoč, in izčrpano vsebino predati izvajalcu javne službe na čistilni napravi, opremljeni za prevzem blata, in
– na poziv izvajalca javne službe urediti način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaradi prilagoditve obstoječih objektov v skladu s predpisom, ki ureja odvajanja in čiščenje komunalne odpadne vode.
(4) Uporabnik ali skupina uporabnikov lahko upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, prenesejo na upravljavca. V tem primeru se obveznosti, določene v četrti, peti in šesti alineji prejšnjega odstavka, prenesejo na upravljavca malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo prvega odstavka tega člena, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo ali osmo ali deveto ali deseto ali enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(6) Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo prvega odstavka tega člena, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo ali osmo ali deveto ali deseto ali enajsto alinejo tretjega odstavka tega člena.
30. člen 
(Obveznosti v vezi s padavinsko odpadno vodo) 
Uporabnik mora zagotoviti odvajanje padavinske odpadne vode s strehe in utrjenih površin v ponikanje, kjer je to možno in dopustno. V primeru priključitve na javni kanalizacijski sistem je potrebno odtok padavinske odpadne vode zmanjšati v čim večji možni meri z zadrževanjem pred priključitvijo na kanalizacijski sistem ali z ukrepi za ponovno uporabo padavinske vode.
31. člen 
(obveza dovoliti vzdrževati javno kanalizacijo na svojem zemljišču) 
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije mora lastnik zemljišča, preko katerega poteka javno kanalizacijsko omrežje ali se na njem nahaja objekt javne kanalizacije ali lastnik zemljišča, preko katerega je potreben dostop do javne kanalizacije, izvajalcu javne službe dovoliti prehod in izvedbo del.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo, po opravljenih delih mora vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.
32. člen 
(omejitve glede odvajanja odpadne vode) 
(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe lahko pri uporabniku izvede izredna preverjanja količin ali kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti uporabnika.
(3) Izvajalec javne službe lahko na podlagi ugotovitev preverjanja iz prejšnjega odstavka uvrsti uporabnika med industrijske uporabnike ali industrijske zavezance, kolikor ugotovi, da odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, niso podobne komunalni odpadni vodi.
33. člen 
(obveznosti industrijskih uporabnikov in industrijskih zavezancev) 
(1) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec smeta odvajati v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, katere parametri in lastnosti ne presegajo vrednosti, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju ali predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(2) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(3) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna izvajalcu posredovati vse podatke in poročila v zvezi s količino in kvaliteto industrijskih odpadnih vod in mu ob vsakem času omogočiti dostop do merilnega mesta za vzorčenje odpadnih vod in meritve količine odpadnih vod.
(4) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna obvestiti izvajalca javne službe o vseh izpustih škodljivih in nevarnih snovi v javno kanalizacijo ali izpustih prekomerno obremenjene odpadne vode v javno kanalizacijo.
(5) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek industrijski uporabnik ali industrijski zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
34. člen 
(prepovedi odvajanja v javno kanalizacijo) 
(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati odpadne vode ali izpuščati snovi, ki:
– povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode, motnje čiščenja na komunalni čistilni napravi ali penjenje in
– povzroča prekomerno hidravlično obremenitev javne kanalizacije zaradi izpusta dodatnih količin vode v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe.
(2) Uporabnik sme odvajati v ločeno odpadno kanalizacijo komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode ali mešanico komunalne in industrijske odpadne vode.
(3) Uporabnik sme odvajati v ločeno padavinsko kanalizacijo padavinske odpadne vode.
(4) Če izvajalec javne službe ugotovi, da uporabnik ne spoštuje določil iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, lahko opravi preiskave in tehnološke meritve.
(5) Izvajalec javne službe lahko oceni nastalo škodo in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.
(6) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(7) Z globo 1. 250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
35. člen 
(prepoved izpusta vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter ostankov čiščenja interne kanalizacije in odpadkov) 
V javno kanalizacijo ni dovoljeno izpuščati vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov in internih kanalizacij ter odpadkov.
5. Obveznosti izvajalcev del
36. člen 
(obveznosti izvajalcev del) 
(1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje na zemljiščih, po katerih poteka javna kanalizacija, ter lastniki ali drugi uporabniki teh zemljišč morajo pri uporabi zemljišč in vzdrževalnih delih ali gradnji zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj 30 dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe o vrsti in obsegu del, lokaciji del ter o odgovorni osebi na strani izvajalca.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBLIKOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE 
37. člen 
(viri financiranja) 
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna MOL in
– drugih virov.
38. člen 
(način oblikovanja cen storitev javne službe) 
Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe in jih predloži Svetu ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., v potrditev.
39. člen 
(cene posebnih storitev) 
Cenik za obračun storitev:
– izrednega prevzema blata iz tretjega, četrtega in sedmega odstavka 7. člena tega odloka,
– pregleda in izdelave poročila o pregledu male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz osmega odstavka 23. člena tega odloka,
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode iz prvega odstavka 25. člena tega odloka
oblikuje izvajalec javne službe, in ga predloži Svetu ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., v potrditev.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
40. člen 
(vrsta objektov in naprav za izvajanje gospodarske javne službe) 
(1) Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.
(2) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju MOL za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro.
(4) Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, ki jo ima izvajalec javne službe v poslovnem najemu, obveznosti izvajalca javne službe glede infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi med izvajalcem javne službe in MOL.
(5) Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu z veljavnimi predpisi.
VIII. PREVZEM NOVOZGRAJENIH JAVNIH SISTEMOV ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE V NAJEM 
41. člen 
(prevzem infrastrukture v poslovni najem) 
Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeno infrastrukturo v poslovni najem s sklenitvijo pogodbe.
IX. SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA OBSTOJEČEGA SISTEMA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA 
42. člen 
(pogodba) 
Pred izdajo soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo tega soglasja sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječe javne kanalizacije, v primeru, če se ugotovi, da javna kanalizacija poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca za izdajo soglasja.
X. NADZOR 
43. člen 
(nadzor) 
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predpisana globa, opravlja Inšpektorat Mestne uprave MOL.
44. člen 
(inšpekcijski ukrepi) 
(1) Če investitor ali lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku iz drugega stavka drugega odstavka 10. člena tega odloka, inšpektor Inšpektorata Mestne uprave MOL (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo odredi pridobitev soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo, če soglasja skladno z določili tega odloka ni pridobil, in izvedbo priključitve skladno z izdanim soglasjem.
(2) Če investitor ali lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku iz drugega stavka drugega odstavka 10. člena tega odloka, inšpektor z odločbo odredi priključitev objekta na javno kanalizacijo skladno z izdanim soglasjem k priključitvi.
(3) Če investitor ali lastnik izvede priključitev ali spremembo priključitve na javno kanalizacijo v nasprotju z izdanim soglasjem, inšpektor z odločbo odredi odpravo nepravilnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
45. člen 
(prenehanje veljavnosti prejšnjega odloka) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06 in 59/07).
46. člen 
(pričetek veljavnosti odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-1057/2017-4
Ljubljana, dne 29. januarja 2018
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković l.r.