Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2018 z dne 16. 2. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2018 z dne 16. 2. 2018

Kazalo

375. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za nižinski del Občine Lendava, stran 1253.

  
Na podlagi 11., 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 18. člena Statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/17) je Občinski svet Občine Lendava na 19. /redni/ seji dne 1. 2. 2018 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za nižinski del Občine Lendava 
1. člen 
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za nižinski del Občine Lendava (Uradni list RS, št. 45/01, 66/02, 54/04 in 64/05).
2. člen 
V 9. členu odloka se črta četrta točka: »4. Območje kompostarne in reciklažnega centra ob čistilni napravi v Čentibi.«, ostale točke se ustrezno preštevilčijo.
3. člen 
V 15. členu tretjega odstavka, ki velja za območje gramoznic, na območju rekreacijske cone v Petišovcih in na območju reciklažnega centra, se doda zadnja oziroma peta alinea, ki se glasi:
»– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za ureditev športnih igrišč na prostem (utrjeno, brez tribun), pomožnih objektov v javni rabi, ograj, podpornega zidu, male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice, rezervoarja, vodnjaka, vodometa, priključkov na objekte GJI, samostojnega parkirišča in kolesarske ter pešpoti.«
4. člen 
Za besedilom 51. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov in objektov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in 2 Energetskega zakona, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »+« je dovoljena gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov, možna le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja, ter označen z »–« je prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov.
V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju občine je potrebno upoštevati naslednje:
Na območju naselij bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski izvedbi (razen na delih, kjer ni drugih prostorskih možnosti), izven naselja pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.
Ob povečanju obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP) se planira in gradi nove transformatorske postaje (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV).
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve iz predpisov glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljavcu naročiti raziskave o možnostih napajanja z električno energijo.
Za vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov si mora občina na območni enoti Elektra Maribor pridobiti natančne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične dele akta.
Na podlagi energetskih predpisov in navodilih o sistemski obratovalni distribuciji omrežja, si morajo investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
Investitorji si bodo morali pridobiti smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti mnenja oziroma izjave glede ustreznosti rešitev.
V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih elektroenergetskih omrežij DV 110 kV, 220 kV in 400 kV je prepovedana gradnja objektov namenjenih za šport, stanovanjskih objektov, bolnišnic, dovoljeni so le objekti za industrijsko dejavnost.
Na območju Občine Lendava so naslednji obstoječi in predvideni elektroenergetski objekti in naprave:
– načrtovani DV Cirkovci–Pince za katerega je bil sprejet DPN (Uradni list RS, št. 55/12).
Za posege v varovalne pasove elektroenergetskih objektov se pridobi soglasje k projektnim rešitvam.«
5. člen 
Za besedilom 52. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri prostorskem urejanju se upošteva trasa obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov se mora načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje.
Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v varovalni pas javne infrastrukture, ter gradnji objektov in izgradnji komunalnih naprav na območju predvidene ureditve je potrebno v fazi izdelave dokumentacije (projektov PGD in PZI itd.) pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
Varovalni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture (GJI), v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:
– pri vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je varovalni pas 3 m merjeno levo in desno od osi posameznega voda, kar ne velja za posamezne priključke. Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane GJI.
Pri načrtovanju objektov in naprav mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča, tako da je manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija,
– objekte in naprave mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na območju pokopališč,
– objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– objekte in naprave mobilne telefonije je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota, dovoljeno graditi po predhodni pridobitvi ustreznega soglasja.«
6. člen 
Prvi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov. Na območju občine potekajo naslednji obstoječi plinovodi:
– prenosni plinovod P155, MRP Lendava–MP Lek Lendava, premer 100 mm, tlak 1.5 bar,
– prenosni plinovod P155, MRP Lendava–MP Lek Lendava, premer 150 mm, tlak 1.5 bar,
– prenosni plinovod R15, MRP Lendava–Rafinerija, premer 200 mm, tlak 50 bar,
– prenosni plinovod R15, od M1 v 38+356 do MRP Lendava, premer 200 mmm, tlak 50 bar.
Na območju občine poteka tudi načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava–Kidričevo, za katerega je sprejet državni prostorski načrt (Uradni list RS, št. 47/16). V postopku priprave državnega prostorskega načrta pa sta tudi prenosna plinovoda R15/1 Pince–Lendava in R15/1 Lendava–Ljutomer.«
Za drugim odstavkom 53. člena se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom pooblaščenca operaterja plinovodnega omrežja.« Ostali odstavki, ki sledijo se ustrezno preštevilčijo.
Doda novi zadnji odstavek, ki se glasi:
»Na območju občine se spodbuja oskrba z zemeljskim plinom in gradnja prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina.«
7. člen 
Za besedilom 54. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri načrtovanju in posegih v prostor na območju občine se upošteva obstoječa avtocesta, vse spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko in elektroenergetsko infrastrukturo.
Posegi v varovalni pas avtoceste, ki je širok 40 m, ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Pri načrtovanju je treba upoštevati širitev avtoceste za en vozni pas, to je minimalno 10 m od roba cestnega sveta obojestransko. Vse posege v varovalnem pasu avtoceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca avtoceste.
V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje oziroma ti posegi morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo področje javnih cest.
Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih ureditev ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja državne ceste.
Razsvetljava ob avtocesti mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
Ob umeščanju posegov v prostor ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalni pas državne meje ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste ind.
Pri načrtovanju je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste. V dokumentaciji in strokovnih podlagah je treba obdelati in utemeljiti vse posege v območju državnih cest ter varovalnega pasu oziroma tudi druge posege, ki bi lahko vplivali na območje državnih cest in promet na njih.
Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. Predvideni posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državnih cest (utemeljiti v strokovnih podlagah, priložiti izjavo projektantov o medsebojni usklajenosti in ustreznosti posegov ind.). V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je posamezni investitor posegov oziroma naročnik (pripravljavec) prostorskih aktov, dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnost – utemeljiti. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pri načrtovanju posegov na obravnavanem območju.
Za vse posege na območju državne ceste in njenem varovalnem pasu ter za posege, ki bi lahko negativno vplivali na območje državne cest, je treba v skladu z veljavno zakonodajo predhodno pridobiti pogoje ter soglasje upravljavca državen ceste k projektnim rešitvam (na dokumentacijo PGD ali PZI) še pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege in pred začetkom del na obravnavanem območju prostorskega akta.«
8. člen 
Za besedilom 55. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»V občini so trije pridobivalni prostori, ki imajo pridobljeno rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin, in sicer:
– Murska depresija – koncesionar: Geoenergo d.o.o., surovina: nafta in plin,
– Lakoš – koncesionar: Gramoz d.o.o., surovina: prod in pesek,
– Lendava – koncesionar: Petrol Geoterm d.o.o, surovina: geotermični energetski vir.
Za gradnjo objektov znotraj pridobivalnega prostora je potrebno pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.«
9. člen 
Za besedilom 58. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Za dejavnosti, kjer se pričakuje vplive na okolje (smrad, hrup …) je potrebno izvesti strokovno oceno posega na okolje ter spremljati stanje okolja.
Na že pozidanih območjih, kjer se v okolju zaznajo povišane koncentracije parametrov smradu (vonja) lahko občina od domnevnega povzročitelja zahteva dokazila s strani pooblaščene inštitucije o tem, da so parametri koncentracije smradu (vonja) v mejah normale. V primeru, da domnevni povzročitelj povišanih koncentracij smradu (vonja) v roku 14 dni, občini ne dostavi teh dokazil, lahko občina sama naroči izdelavo takega dokazila. V primeru, da se v dokazilu (poročilu) ugotovljene povišane vrednosti parametrov smradu (vonja) dokažejo, lahko občina zahteva povračilo stroškov izdelave dokazila. Od inšpekcijskih služb pa zahteva, da povzročitelju naloži sanacijske ukrepe za odpravo povišanih parametrov koncentracije smradu (vonja), ki jih povzročitelj mora izvesti v roku 30 dni od podane zahteve občine do povzročitelja in prijave inšpekcijskim službam.«
10. člen 
Dosedanji 59. člen se zamenja tako, da se glasi:
»Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom za določeno območje, kot jih določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je dovoljena samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledica obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni mogoča. Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred izvedbo pasivnih ukrepov pri stavbah z varovanimi prostori.
Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec vira hrupa je zadolžen tudi za sanacijo, če prekomerno obremenjuje okolje.
Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom (protihrupne ograje), če to ni mogoče pa s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade). V primeru prekomerne obremenitve s hrupom v bližini cest, kjer izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov ni mogoča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba pridobiti celovite strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti vozil.«
11. člen 
Za besedilom 60. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»Pri vseh posegih v prostor, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale in so lahko pomemben vir onesnaženja zraka zaradi izpustov v zrak morajo imeti zagotovljene najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak. Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
Pri vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije).
Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja (gospodarske cone …) in večja stanovanjska območja urejeno povezavo z javnim potniškim prometom. Pri umeščanju vira potencialnih vonjav (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
Na vseh območjih proizvodnih dejavnosti za objekte z dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov na okolje, niti ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, bi pa dejavnost lahko imela vpliv na okolje zaradi izpustov v zrak je potrebno izdelati Strokovno oceno vplivov na kakovost zraka z vsebinami skladnimi s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Spodbujajo se naslednji ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka v občini:
– energetska oskrba stavb z uporabo obnovljivih virov energije,
– zamenjava obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, ki uporabljajo obnovljive vire energije,
– zmanjšanje toplotnih izgub stavb z energetsko sanacijo,
– uporaba čistejših kuriv (plin), daljinsko ogrevanje, izvedba in uporaba skupnih kotlovnic itd.,
– ozaveščanje javnosti o vplivih prometa in uvajanje alternativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila),
– povečanje javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja, pešačenja,
– umeščanje večjih kmetijskih proizvodnih objektov v čim večjem odmiku od območij za bivanje,
– uvajanje, ohranjanje zelenih koridorjev v okolici območij za bivanje.«
12. člen 
Celotno besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Požarna varnost
Za zaščito pred požarom se zagotovi pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090 in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.«
13. člen 
Celotno besedilo 63. člena se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»Potresna varnost
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].«
14. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03504-0009/2017-6
Lendava, dne 1. februarja 2018
Župan 
Občine Lendava 
mag. Anton Balažek l.r.