Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2017 z dne 10. 11. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2017 z dne 10. 11. 2017

Kazalo

Št. 4102-3/2017-4 Ob-3409/17, Stran 2699
Na podlagi 18.s, 18.š in 98.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16- ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17 in 54/17; v nadaljnjem besedilu: ZSV), Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (Uradni list RS, št. 39/13), Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16) ter 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s sedežem Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavlja
javni razpis 
za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2018
I. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2018 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov za leto 2018, ki jih izvajajo pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki imajo v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje, oziroma pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, določene v javnem razpisu, ali je njihovo delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v okviru ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta organizacije.
A. Sofinancirane bodo vsebine, ki so namenjene preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva na naslednjih področjih:
1. preprečevanje nasilja: programi vključujejo materinske domove, varne hiše, zatočišča, krizne centre, informiranje in svetovanje, obravnave žrtev spolnega nasilja in druge preventivne programe na področju preprečevanja nasilja,
2. zasvojenost (prepovedane droge, alkoholizem, motnje hranjenja, igre na srečo in druge oblike zasvojenosti): programi vključujejo terapevtske skupnosti, omogočanje nastanitev uživalcev drog, skupaj s pripadajočimi mrežami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti), centre za reintegracijo uporabnikov v družbo, vzporedno psihosocialno pomoč svojcem uživalcev drog in terapevtske skupnosti alternativnih programov za uživalce drog (dnevni centri), sprejemališča in zavetišča za brezdomne uživalce nedovoljenih drog, zmanjševanja škode (nizkopražne programe) za uživalce drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami potrebnih vsakodnevne obravnave, zmanjševanje škode na področju drog med mladimi in mlajšimi odraslimi (pisarne za svetovanje in informiranje, dnevni centri), zmanjševanje škode na področju drog kot terensko delo, pomoč osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski, svetovalni in terapevtski programi, dnevni centri), skupine za samopomoč, pomoč pri zmanjševanju škode na področju alkohola za mladostnike, svetovanje s terenskim delom, pomoč osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (npr. zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami),
3. duševno zdravje: programi vključujejo prehodne stanovanjske skupine, odprte stanovanjske skupine, dnevne centre ter zagovorništvo,
4. brezdomstvo (zmanjševanje tveganja revščine, odpravljanje posledic revščine): programi vključujejo informiranje in svetovanje s terenskim delom, sprejemališča in nastanitve (zavetišča za brezdomce, zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa, nastanitveno stanovanjsko podporo),
5. otroci in mladostniki, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje in mladostniki s težavami v odraščanju: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom in dnevne centre za otroke in mladostnike, ki vključujejo tudi svetovanje,
6. starejši, ki jim grozi socialna izključenost, ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju: programi vključujejo pomoč in podporo dementnim osebam in njihovim svojcem,
7. podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov: programi vključujejo informiranje in svetovanje, pomoč pri podpori in izvajanju pomoči in samopomoči, ohranjanje socialnih veščin, bivalne skupnosti, programe za prilagojene prevoze študentov invalidov,
8. socialno vključevanje Romov: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike, informiranje in svetovanje, delo na terenu, izvajanje pomoči in samopomoči,
9. druga področja, ki so namenjena odpravljanju socialnih stisk ljudi, kot so npr. spodbujanje razvoja prostovoljstva, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, osebe v postopku deložacije, podpora umirajočim in njihovim svojcem ter žalujočim, žrtvam prometnih nesreč: programi vključujejo informiranje in svetovanje, koordinacijo, podporo ter izvajanje pomoči in samopomoči.
B. Po tem javnem razpisu ne bodo sofinancirani:
– programi, ki so sofinancirani v okviru programov v podporo družini (centri za družine in programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom oziroma njihovim družinam);
– programi za prevoze invalidov, razen programov prilagojenih za prevoze študentov invalidov;
– programi večgeneracijskih središč, ki jih financira Evropska finančna perspektiva (2013–2020);
– programi taborov, ekskurzij, izletov in letovanj;
– programi prijaviteljev, s katerimi je bila v preteklih treh letih sklenjena pogodba o sofinanciranju, vendar je ministrstvo od pogodbe odstopilo iz kateregakoli razloga;
– programi, ki sicer izpolnjujejo vse splošne in dodatne pogoje in dosegajo zadostno število točk, vendar na določenem regijskem območju že obstajajo ali ni potrebe po takšnih programih glede na predpisano mrežo po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (ReNPSV13-20), ali so vključeni v večletno sofinanciranje s strani ministrstva na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-5/2013-8 z dne 26. 2. 2014, sklep št. 4102-7/2014-8 z dne 5. 3. 2015, sklep št. 4102-5/2015-20 z dne 22. 2. 2016, sklep št. 4102-9/2016-46 z dne 27. 1. 2017);
– programi, katerih ocenjena višina sofinanciranja s strani ministrstva znaša manj kot 12.000 evrov za leto 2018 glede na merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov iz VII. poglavja tega javnega razpisa.
C. Prijavitelji lahko prijavijo javne ali razvojne socialnovarstvene programe v okviru različnih sklopov:
Javni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju od leta 2018 do vključno 2024
V ta sklop sodijo programi, ki so uporabnikom na voljo za daljše časovno obdobje in vključujejo dalj časa trajajoče aktivnosti na podlagi individualiziranih načrtov obravnave. Programi so uporabnikom na voljo vsak delovni dan ali pa so organizirani kot mreža programov enega izvajalca v več regijah. Namen programov je predvsem strukturna in funkcionalna reorganizacija socialne mreže uporabnikov oziroma sodelovanje pri oblikovanju ali vzpostavitvi nove socialne mreže uporabnikov. Izvajalci programov so strokovni delavci in drugi usposobljeni delavci z ustrezno izobrazbo. Prostovoljci v programih samo dopolnjujejo nosilno delo strokovnega kadra. Ti programi se že uspešno izvajajo in je za njihovo izvajanje potreben stalen strokovni kader. Ministrstvo bo pri teh programih preverjalo strokovno utemeljenost, preizkušenost in stabilnost, zato se kot javne socialnovarstvene programe lahko prijavi samo tiste programe, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo tudi dodatne pogoje, določene s tem javnim razpisom. Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
Razvojni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v letu 2018
V ta sklop sodijo programi, ki so uporabnikom na voljo za daljše časovno obdobje in v katerih je vnaprej predvidena določena oblika dela, posamezni uporabniki pa so v programih kontinuirano ali občasno vključeni. Namen teh programov je pridobivanje novih socialnih izkušenj, novih znanj in učenje socialnih veščin. Programi se lahko izvajajo s pomočjo prostovoljcev ali različnih usposobljenih izvajalcev pod vodstvom in z usmerjanjem strokovnih delavcev. Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
II. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Splošni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu za javne in razvojne socialnovarstvene programe:
A. Prijavitelj javnega ali razvojnega socialnovarstvenega programa mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje,
2. je pravna oseba, ki je na dan prijave registrirana za opravljanje dejavnosti socialnega varstva, in sicer za dejavnost SKD 87 – socialno varstvo z nastanitvijo, SKD 88 – socialno varstvo brez nastanitve ali SKD 94.991 – dejavnost invalidskih organizacij po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije ali status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali družinske politike ali je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu organizacije. V primeru, da je prijavitelj samostojni podjetnik, gospodarska družba ali občina, bo prijava zavržena,
3. za prijavljeni program izpolnjuje kadrovske pogoje, in sicer:
– strokovni vodja po tem javnem razpisu je strokovni delavec po 69. členu ZSV z najmanj dvema letoma delovne dobe kot strokovni delavec po ZSV ali ima opravljen strokovni izpit po ZSV in štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva,
– strokovni delavci po tem javnem razpisu so strokovni delavci po 69. členu ZSV (imajo končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in imajo opravljen strokovni izpit po ZSV). Strokovni delavci so tudi tisti delavci, ki imajo končano višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljen strokovni izpit po ZSV,
– laični delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci z najmanj višjo strokovno izobrazbo, ki nimajo ustrezne smeri izobrazbe po prejšnji alineji,
– laični delavci z vključno srednjo izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci, ki imajo srednjo ali nižjo izobrazbo,
4. za prijavljeni program izpolnjuje prostorske pogoje glede na vsebino programa in glede na število vključenih uporabnikov ter pogoje glede tehnične opremljenosti (v primeru terenskega dela mora zagotoviti tehnično opremo – prilagojeno vozilo), določene s tem javnim razpisom,
5. za prijavljeni program ima pregledno, uravnoteženo in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, pri čemer je prijavitelj ministrstvo zaprosil za sredstva na način, da je upošteval vrsto in število zaposlenih, kot je določeno v VII. poglavju tega javnega razpisa,
6. za prijavljeni program ima urejeno dokumentacijo, skladno s predpisi o hrambi in varovanju osebnih podatkov,
7. prijavitelj ima za prijavljeni program urejen pritožbeni postopek znotraj organizacije,
8. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno najmanj 20 % sofinanciranje prijavljenega programa, kar vključuje prejeta sredstva s strani lokalnih skupnosti, delež javnih del, ki je sofinanciran s strani lokalnih skupnosti, donacije, prejeta sredstva iz naslova dohodnine za financiranje splošno koristnih namenov, članarine, plačane participacije in prispevke za udeležbo v programu, ovrednoteno prostovoljsko delo (ovrednoteno prostovoljsko delo, ki ga prijavitelj uveljavlja kot sofinanciranje, ne sme presegati 10 % vrednosti prijavljenega programa za leto 2018) ipd.,
9. prijavitelj zagotavlja brezplačno izvajanje vseh vsebinskih aktivnosti prijavljenega programa za vključene uporabnike, razen v primeru namestitvenih programov (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti, komune, reintegracijski centri, stanovanjske skupine za odvisnike, nastanitvene programe za brezdomce, zavetišča za brezdomne uživalce drog),
10. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno kontinuirano supervizijo, najmanj 10x letno s strani supervizorja z licenco Socialne zbornice Slovenije,
11. prijavitelj prijavljenega programa ne izvaja kot del javne službe,
12. prijavitelj ima poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklih razpisov ministrstva ali ima sklenjene dogovore o vračilu sredstev in sredstva v skladu z dogovorom tudi redno vrača.
B. Prijavitelj javnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja, izpolnjevati še naslednje splošne pogoje, in sicer:
1. program že izvaja na območju Republike Slovenije,
2. za prijavljeni program ima veljavno listino Socialne zbornice Slovenije o strokovni verifikaciji javnega socialnovarstvenega programa,
3. strokovni vodja programa je zaposlen za najmanj polovični delovni čas,
4. za prijavljeni program ima finančno podporo lokalne skupnosti ali soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa.
C. Prijavitelj razvojnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja, izpolnjevati še naslednje splošne pogoje, in sicer:
1. program že izvaja, ali ga bo začel izvajati najkasneje s 1. 1. 2018 na območju Republike Slovenije,
2. pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije o strokovni ustreznosti socialnovarstvenega programa, ki ne sme biti starejše od 1. 6. 2017.
Dodatni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu za javne socialnovarstvene programe so:
1. prijavitelj mora izkazati pozitivno poslovanje. Če AJPES-ovi potrjeni računovodski izkazi za leto 2017 izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki, mora biti v prijavi priložen sprejet program pokritja v naslednjih letih.
2. proti prijavitelju ne sme biti uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in prijavitelj ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe.
3. prijavitelj ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo prijave na javni razpis.
III. Merila za ocenjevanje/izbor javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov
Socialnovarstveni programi bodo za posamezno merilo prejeli 0 ali več točk. Maksimalno število točk za javne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 64 točk. Zavrnjeni bodo javni socialnovarstveni programi, ki od možnih 64 točk ne bodo zbrali vsaj 40 točk. Maksimalno število točk za razvojne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 56 točk. Zavrnjeni bodo razvojni socialnovarstveni programi, ki od možnih 56 točk ne bodo zbrali vsaj 38 točk.
Splošna merila za ocenjevanje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj ima za program postavljene jasne in merljive cilje, ki so v skladu z razpisano vsebino tega javnega razpisa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
2. Potencialni uporabniki v programu sodijo v ranljivo skupino, pogoji za vključitev uporabnikov v program so jasno opredeljeni:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
3. Metode dela, strokovna ravnanja in aktivnosti v programu so jasno opredeljeni. Z metodami dela, strokovnimi ravnanji in aktivnostmi v programu se dosegajo cilji programa. Število ur vključenosti posameznega uporabnika v program v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
4. Prijavitelj ima za program opredeljen ustrezen način evalviranja doseganja ciljev programa. Prijavitelj je s prijavljenim programom aktivno vključen v sistem evalviranja in pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti:
– prijavitelj ima za program izdelan celovit način evalviranja doseganja ciljev programa in je aktivno vključen v enotni sistem zunanjega evalviranja ter pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti. Zunanji evalvator primerja doseganje ciljev programa znotraj sorodnih programov. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (6 točk),
– prijavitelj ima za program izdelane druge načine merjenja ciljev znotraj organizacije (samoevalvacija) iz katerih lahko preveri in prikaže rezultate delovanja programa, ni pa vključen v zunanjo evalvacijo in se na ta način program ne primerja z drugimi sorodnimi programi. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (4 točke),
– v programu samo delno izvajajo merjenje posameznih ciljev programa (npr. merijo zgolj zadovoljstvo uporabnikov). Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (2 točki).
5. Prijavitelj ima za program predvideno ustrezno kadrovsko strukturo glede na merila za odmero sredstev/izračuni:
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo ali izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva ali najmanj višjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva (8 točk),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in v celoti ne izpolnjujejo kriterija iz prve alineje tega merila (6 točk),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo in v celoti ne izpolnjujejo kriterija iz prve in druge alineje tega merila (4 točke),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, in v celoti ne izpolnjujejo kriterijev iz prve, druge in tretje alineje tega merila (2 točki).
6. Prijavitelj ima za program zagotovljeno sofinanciranje s strani drugih sofinancerjev, in sicer:
– v višini najmanj 30 % vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (6 točk),
– v višini najmanj 25 % vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (4 točke),
– v višini najmanj 30 % vrednosti programa s strani drugih virov, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (2 točki),
– v nižjih vrednostih kot v prejšnjih treh alinejah s strani lokalnih skupnosti ali drugih virov, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka).
7. Prijavitelj s sedežem v Triglavskem narodnem parku (v nadaljnjem besedilo: TNP) prijavlja program na območju TNP v skladu z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C in 60/17):
– prijavitelj s sedežem v TNP prijavlja program na območju TNP (4 točke),
– prijavitelj ne prijavlja programa na območju TNP in nima sedeža v TNP (0 točk).
Dodatna merila za ocenjevanje javnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj programa ima status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali na področju izvajanja družinske politike ali status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije:
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu, ki med drugim določa tri vrste: (1) organizacijsko, (2) vsebinsko in (3) drugo prostovoljno delo. 7. člen Zakona o prostovoljstvu določa, da se za prostovoljca šteje posameznik, ki prostovoljsko delo izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa:
– v program so vključeni vsaj trije prostovoljci, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (3 točke),
– v program je vključen en ali dva prostovoljca, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka),
– v programu ali ni vključenih prostovoljcev ali pa so vključeni, vendar prijavitelj tega ne izkazuje z ustrezno dokumentacijo (0 točk).
3. Prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih (2016, 2017) pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih:
– prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih (2016, 2017) večkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (2 točki),
– prijavitelj je za prijavljeni program v zadnjih dveh letih (2016, 2017) vsaj enkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (1 točka),
– prijavitelj za prijavljeni program v zadnjih dveh letih (2016, 2017) ni pridobil sredstev na centraliziranih evropskih in drugih mednarodnih razpisih (0 točk).
4. V programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce (dokazilo: potrdilo fakultete) v letu 2016 ali 2017 ali 2018:
– v programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce v letu 2016 ali 2017 ali 2018 (2 točki),
– v programu se ne omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce v letu 2016 ali 2017 ali 2018 (0 točk).
5. Prijavitelj je bil za prijavljen program s strani ministrstva že sofinanciran kot večletni program v okviru prejšnjih javnih razpisov:
– prijavitelj je za prijavljen program že bil sofinanciran kot večletni program 2 obdobji ali več (6 točk),
– prijavitelj je za prijavljen program že bil sofinanciran kot večletni program 1 obdobje (4 točke),
– prijavitelj za prijavljen program še ni bil sofinanciran kot večletni program (0 točk).
Dodatna merila za ocenjevanje razvojnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj programa ima status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali na področju izvajanja družinske politike ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije:
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu, ki med drugim določa tri vrste: (1) organizacijsko, (2) vsebinsko in (3) drugo prostovoljno delo. 7. člen Zakona o prostovoljstvu določa, da se za prostovoljca šteje posameznik, ki prostovoljsko delo izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa:
– v program so vključeni vsaj trije prostovoljci, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (3 točke),
– v program je vključen en ali dva prostovoljca, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka),
– v programu ali ni vključenih prostovoljcev ali pa so vključeni, vendar prijavitelj tega ne izkazuje z ustrezno dokumentacijo (0 točk).
3. Prijavitelj je bil za prijavljeni program za leto 2017 sofinanciran kot enoletni program s strani ministrstva:
– prijavitelj je bil za prijavljen program za leto 2017 sofinanciran kot enoletni program s strani ministrstva (2 točki),
– prijavitelj za prijavljen program za leto 2017 ni bil sofinanciran kot enoletni program s strani ministrstva (0 točk).
IV. Okvirna višina sredstev javnega razpisa
Okvirna višina sredstev javnega razpisa za socialnovarstvene programe za leto 2018 je 5.800.000 evrov. Sredstva se bodo najprej namenila za javne socialnovarstvene programe, nato pa za razvojne socialnovarstvene programe.
Sofinancirani bodo prijavitelji razvojnih socialnovarstvenih programov, ki bodo za prijavljene programe dosegli najvišje število točk, do porabe sredstev. V primeru, da bo več prijaviteljev razvojnih socialnovarstvenih programov doseglo enako število točk, bodo imeli prednost prijavitelji, ki bodo za programe dosegli višje število točk pri splošnih merilih za ocenjevanje št. 1., 2., 3. in 5., pri čemer se bodo upoštevala splošna merila za ocenjevanje v navedenem vrstnem redu.
Socialnovarstveni programi se bodo sofinancirali v okviru programa 2004 Programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, ukrep 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov socialnega varstva, in sicer iz proračunskih postavk: javni socialnovarstveni programi in razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi.
Način sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe v obdobju od leta 2018 do vključno 2024:
Za leto 2018 bo višina sredstev sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe določena s sklepom o izboru programov iz XII. poglavja tega javnega razpisa. Za obdobje od leta 2019 do vključno leta 2024 bo za izbrane javne socialnovarstvene programe zagotovljeno sofinanciranje s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju za posamezno leto na osnovi izračuna iz VII. poglavja tega javnega razpisa in ob upoštevanju osnov za odmero stroškov dela, ki bodo objavljene v javnem razpisu za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za posamezno tekoče leto, pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva proračunska sredstva v posameznem letu.
V primeru zmanjšanja proračunskih sredstev za leto 2018, bo predstojnica ministrstva izdala sklep, s katerim bo določila obseg sredstev za vse izbrane socialnovarstvene programe po tem javnem razpisu in javne socialnovarstvene programe, ki se sofinancirajo na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-5/2013-8 z dne 26. 2. 2014, sklep št. 4102-7/2014-8 z dne 5. 3. 2015, sklep št. 4102-5/2015-20 z dne 22. 2. 2016, sklep št. 4102-9/2016-46 z dne 27. 1. 2017).
Ministrstvo ni dolžno skleniti pogodb o sofinanciranju za posamezno leto, če se spremeni izvajanje socialnovarstvenega programa, razen ko le-ta izda soglasje k spremembam iz 9. in 11. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16).
V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev: sredstva za javne in razvojne socialnovarstvene programe dodeljena s tem javnim razpisom (v skladu z letno pogodbo o sofinanciranju) morajo biti porabljena za stroške nastale do 31. 12. 2018. Če pride do odstopanja od pogodbenih obveznosti, bo moral izvajalec sredstva vrniti. Izvajalec, ki bo podpisal pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, bo moral izvesti program v obsegu in po vsebini, kot ga je prijavil v razpisni dokumentaciji.
VI. Vrsta stroškov
Za izbrani socialnovarstveni program lahko izvajalec s strani ministrstva prejme sredstva največ v višini 80 % vseh predvidenih odhodkov socialnovarstvenega programa, razvidno iz tabele v razpisni dokumentaciji: »Predvideni prihodki in odhodki za leto 2018«.
Upravičeni stroški dela, stroški materiala ter storitev za izvajanje socialnovarstvenih programov so:
– stroški dela oseb, ki izvajajo program (redno zaposlene osebe, osebe, ki izvajajo program na podlagi pogodbe in obsegajo strošek plače z vsemi prispevki delodajalca in nadomestili ter povračili, strošek dela po podjemni ali avtorski pogodbi, strošek študentskega dela),
– stroški materiala ter storitev, ki so namenjeni kritju splošnih stroškov poslovanja in izvajanja programa: stroški telekomunikacije (telefon, internet), elektrike, ogrevanja, goriva, komunalnih storitev, najema prostorov za izvedbo programa, supervizije, računovodskih storitev, pisarniškega materiala, prehrane uporabnikov, stroški tiska, distribucije, stroški, ki so povezani s prostovoljskim delom v skladu z Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15), ki nastanejo po sklenjenih dogovorih (potni stroški, stroški prehrane in nastanitve) ipd.
Stroški so upravičeni, če:
– so s programom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji programa,
– so dejansko nastali in izvajalec hrani dokazilo o plačilu,
– so ugotovljeni v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo v obdobju, za katero je sklenjena pogodba,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so izkazani v skladu z veljavnimi predpisi.
Neupravičeni stroški so:
– nakup strojev, pohištva, prevoznih sredstev ter druge opreme in ostalih investicij,
– nakup IKT opreme, rabljene IKT opreme ipd.,
– amortizacija nepremičnin in opreme,
– dolgovi in stroški obresti na dolgove,
– drugi stroški, ki niso bili predvideni v prijavi na javni razpis.
Pri sofinanciranju izbranih socialnovarstvenih programov ne sme priti do financiranja posameznih stroškov iz drugih javnih virov (dvojno financiranje v okviru ministrstev, v okviru lokalnih skupnosti, v okviru operativnega programa za izvajanje kohezijske politike ipd.).
VII. Merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov
Ministrstvo bo socialnovarstvenim programom, ki bodo izbrani s sklepom ministrice pristojne za socialno varstvo, dodelilo sredstva za stroške dela, materiala ter storitev v skladu s prijavljenim socialnovarstvenim programom.
Če bo prijavitelj v okviru enega področja prijavil več socialnovarstvenih vsebin in bo v delu prijavljene vsebine neuspešen, se mu bodo priznala sredstva za stroške dela, materiala ter storitev le za uspešen del programa (vsebine).
Če bo prijavitelj prijavil socialnovarstveni program z manjšim obsegom, vendar ne manj od polovice, se mu bo priznal strošek dela za tisto vrednost stroška dela, materiala ter storitev, kot je socialnovarstveni program prijavil. V primeru javnih socialnovarstvenih programov je strokovni vodja zaposlen za najmanj polovični delavni čas.
A. Stroški dela za leto 2018
Pri stroških dela in v izračunih (točka C. tega poglavja) je upoštevana ena zaposlitev v obsegu 2088 ur na leto.
Pri javnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela za vodjo programa (ne glede na število zaposlenih), strokovne delavce in laične delavce.
Pri razvojnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela samo za strokovne delavce in laične delavce.
Odmere veljajo le za tiste zaposlene, ki so sofinancirani s strani ministrstva. Podrobneje je opredeljeno v tabeli 1: Osnova za odmero stroškov dela.
Tabela 1: Osnova za odmero stroškov dela:
Strošek dela / obseg zaposlitve letno (število ur):
¼ zaposlitve letno 
522 ur
½ zaposlitve letno 
1044 ur
celoletna zaposlitev 
2088 ur
za strokovne vodje programov
15.500 evrov
31.000 evrov
za strokovne delavce
5.750 evrov
11.500 evrov
23.000 evrov
za laične delavce z najmanj višjo strokovno izobrazbo
5.000 evrov
10.000 evrov
20.000 evrov
za laične delavce z vključno srednjo izobrazbo
3.750 evrov
7.500 evrov
15.000 evrov
Pri javnih socialnovarstvenih programih, sofinanciranih s strani ministrstva, ki imajo večje število zaposlenih, se lahko prijavitelju prizna strokovnega vodjo programa kot je razvidno iz tabele 2: Priznavanje strokovnih vodij.
Tabela 2: Priznavanje strokovnih vodij:
Število zaposlenih sofinanciranih s strani ministrstva:
Število priznanih strokovnih vodij: 
Od 1 do vključno 7,99 zaposlenih
1 strokovni vodja
Od 8 do vključno 11,99 zaposlenih
2 strokovna vodja
Od 12 do vključno 15,99 zaposlenih
3 strokovni vodje
Od 16 do vključno 19,99 zaposlenih
4 strokovne vodje
ipd.
ipd.
B. Stroški materiala ter storitev za leto 2018
Izbranim javnim in razvojnim socialnovarstvenim programom bodo na zahtevo prijavitelja odobreni stroški materiala ter storitev (določeni v VI. poglavju tega javnega razpisa) v pavšalu do 10 % priznanih stroškov dela.
Izbranim namestitvenim programom (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, terapevtske skupnosti, komune, reintegracijski centri, stanovanjske skupine za odvisnike, zavetišča za brezdomce, namestitveni programi za brezdomce, zavetišča za brezdomne uživalce drog), se bodo na zahtevo prijavitelja priznali stroški materiala ter storitev v pavšalu do 20 % priznanih stroškov dela.
Izbranim programom za dnevne centre za otroke in mladostnike, dnevne centre za romske otroke in mladostnike in prilagojene prevoze študentov invalidov se bodo na zahtevo prijavitelja v pavšalu priznali stroški materiala ter storitev v višini do 30 % priznanih stroškov dela.
C. Izračuni
1. Programi za preprečevanje nasilja, programi za pomoč žrtvam nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja:
a. Za programe materinskih domov se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 5 do 6 uporabnikov (mater in otrok) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko, namesto strokovnega delavca, prizna laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo.
b. Za programe varnih hiš, zatočišč in kriznih centrov se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 3 do 5 uporabnikov (mater in otrok) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko, namesto strokovnega delavca, prizna laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo.
c. Za programe, namenjene obravnavi žrtev nasilja (informacijski in svetovalni programi), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 20 ur.
d. Za programe, namenjene obravnavi žrtev spolnega nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika še šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 20 ur.
e. Za programe, namenjene povzročiteljem nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo na najmanj 120 vključenih uporabnikov na leto, od tega 90 kontinuiranih in 30 občasnih uporabnikov. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Pri delu v skupini se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi najmanj 16 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 8 ur.
f. Za preventivne programe na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi se odmeri strošek dela za delovanje koordinatorjev in skupin za samopomoč, in sicer največ 1 koordinator (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na posamezno statistično regijo in 150 evrov na vsako zunanjo skupino za samopomoč, ki šteje od 8 do 12 uporabnikov, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na prijavljeni program.
2. Programi na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma in osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti:
2.1. Visokopražni programi:
a. Za sprejemne centre visokopražnih programov, ki poleg informiranja in svetovanja, motivirajo in spodbujajo uporabnike za abstinenco in spremembo načina življenja, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 15–20 različnih uporabnikov na mesec. Namesto strokovnega delavca se lahko upošteva tudi laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci) se upoštevajo v razmerju 1:2 pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden.
b. Za programe, namenjene preprečevanju razvoja različnih oblik zasvojenosti pri že ogroženih otrocih in mladostnikih z različnimi težavami v odraščanju, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca (namesto drugega strokovnega delavca se lahko upošteva tudi laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na 25 različnih uporabnikov mesečno, od tega 15 kontinuirano vključenih. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre) se upoštevajo v razmerju 1:2, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden ali 4 ure na mesec. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri na teden ali 8 ur na mesec. Če so ključne bližnje osebe vključene 2 uri na teden oziroma 8 ur na mesec se upoštevajo v razmerju 1:1.
c. Za visokopražne programe, namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog – terapevtske skupnosti, ki temeljijo na strokovni psihosocialni obravnavi, v katerih gre za 24 urno obravnavo uporabnikov, se odmeri strošek dela za 2,5 strokovna delavca in 2 laična delavca za 8 vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer sta lahko laična delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laična delavca z vključno srednjo izobrazbo. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju, 1:2 pri čemer se upošteva najmanj 4 ure neposrednega dela na družino uporabnika mesečno.
d. Za terapevtske (visokopražne) programe brez nastanitve, namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog ter dnevne centre, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno in najmanj 50 občasno ali enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Ključne bližnje osebe (starši, bratje, sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 4 ure neposrednega dela na družino uporabnika na mesec. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
e. V programih za reintegracijo uporabnikov v družbo se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 2 laična delavca, pri čemer sta lahko laična delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laična delavca z vključno srednjo izobrazbo in sicer za najmanj 6 vključenih uporabnikov mesečno, ki so vključeni v stanovanjski del reintegracijskega programa, in za najmanj 15 vključenih uporabnikov v dnevni del programa mesečno. Za kontinuiranega uporabnika vključenega v dnevni del programa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 8 ur mesečno, občasni uporabnik pa 1,5 ure mesečno. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 4 ure mesečno. Prizna se strošek dela za največ 4 zaposlene. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega.
2.2. Programi zmanjševanja škode (nizkopražni programi za uživalce prepovedanih drog kamor sodijo: dnevni centri, svetovalnice, terensko delo, sprejemališča in zavetišča za brezdomne uživalce drog ipd.):
a. Za nizkopražne programe namenjene uživalcem drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave (dnevni centri ali terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo na najmanj 20 kontinuirano in 20 občasno vključenih uporabnikov na teden, vendar največ za 2 zaposlena na enoto (1 strokovni delavec in 1 laični delavec). Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
2.3. Programi povezani z alkoholizmom:
a. Za programe, namenjene osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski in svetovalni programi, terapevtski programi, dnevni centri), se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo na najmanj 50 vključenih uporabnikov na mesec. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se največ strošek za 2 zaposlena na program.
b. Za programe, v katerih poteka delo v obliki rednih tedenskih srečanj skupin, v katerih je od 8 do 12 uporabnikov in pri katerih gre za spreminjanje ter utrjevanje novih vedenjskih in odnosnih vzorcev, se odmeri 2.000 evrov na skupino. Za skupine, pri katerih gre predvsem za podporo pri utrjevanju vedenjskih in odnosnih vzorcev, pa se odmeri 750 evrov na skupino. Za nad 12 delujočih skupin se prizna 0,25 strokovnega delavca.
2.4. Programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami ipd.):
a. Za programe, namenjene osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 4 ure mesečno, v skupini pa 8 ur mesečno) in najmanj 10 občasno ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec (najmanj 1 uro mesečno), vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
3. Programi na področju duševnega zdravja:
a. Za prehodne stanovanjske skupine se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 4 do 6 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikov je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo.
b. Za odprte stanovanjske skupine skupaj s podporo v domačem okolju, pri čemer uporabnik lahko živi v stanovanjski skupini ali v samostojni enoti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 8 do 10 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikom je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Na prijavljeni program se prizna strošek za največ 3 zaposlene.
c. Za dnevne centre se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuiranih uporabnikov. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na posamezno lokacijo izvajanega programa za najmanj 24 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
d. Za programe zagovorništva se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 80 kontinuirano vključenih in za najmanj 100 enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 6 ur mesečno.
4. Programi za brezdomce:
a. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 kontinuiranih uporabnikov mesečno, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Prizna se strošek za največ 6 zaposlenih na zavetišče. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.
b. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1/2 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo za najmanj 10 uporabnikov mesečno. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na zavetišče. Delo v nočnem času je ovrednoteno v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.
c. Za sprejemališča ali dnevne centre z dnevno obravnavo, terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, pri čemer, je lahko drugi, tretji ali četrti delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Strošek se lahko prizna za največ 4 zaposlene na sprejemališče ali dnevni center. Program mora biti uporabnikom na voljo najmanj 6 ur vsak delovni dan. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
d. Za programe nastanitvene stanovanjske podpore se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnika, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko. Strošek se lahko prizna za največ 3 zaposlene na program.
5. Programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za primerno družinsko življenje, ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju:
a. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 20 kontinuirano in najmanj 20 občasno vključenih uporabnikov mesečno. Program mora biti uporabniku na voljo vsaj pet dni v tednu, in sicer najmanj 6 ur na dan. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen 20 ur mesečno, za občasnega pa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 5 ur mesečno.
b. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje, se za dnevni center odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 20 kontinuirano in najmanj 20 občasno vključenih uporabnikov mesečno. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Program mora biti uporabniku na voljo pet dni v tednu, in sicer najmanj 6 ur na dan. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen 20 ur mesečno, za občasnega pa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 5 ur mesečno. Za osebno svetovanje z uporabniki se dodatno odmeri še 1/2 strokovnega delavca na dnevni center za najmanj 30 svetovanj na mesec, pri čemer mora biti svetovalnica uporabnikom na voljo najmanj 3 ure dnevno.
6. Programi za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju:
a. Za programe svetovanja s terenskim delom, namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na svetovalnico, vendar ne več kot za 1 zaposlenega na program. Program mora biti uporabnikom na voljo vsak delovni dan najmanj 6 ur.
b. Za programe pomoči namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem se odmeri strošek dela za 1/2 koordinatorja (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo) na najmanj 35 delavnic in 260 evrov na posamezno delavnico.
7. Programi za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov:
a. Za bivalne skupnosti podpornega bivanja za invalide, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju vsakodnevnih opravil, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in največ za 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo na najmanj 3 vključene uporabnike.
b. Za programe, namenjene ohranjanju socialnih veščin za gibalno ovirane invalide, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 10 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za senzorno ovirane invalide se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na 20 kontinuirano vključenih uporabnikov na program. Za osebe z gluhoslepoto se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 6 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 3 zaposlene na program, pri čemer sta lahko drugi in tretji zaposleni laična delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laična delavca z vključno srednjo izobrazbo. Za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki niso vključene v socialnovarstvene storitve, se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na 10 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.
c. Za informacijske in svetovalne programe, programe koordinacije, podpore in izvajanja pomoči in samopomoči, se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov v programu. V primeru oseb z gluhoslepoto, se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko. V primeru oseb z MAS (motnje avtističnega spektra), se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program. Za kontinuirano vključenega uporabnika pri osebah z MAS, se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
d. Za prilagojene prevoze težje ali težko gibalno oviranih študentov invalidov, ki ne morejo uporabljati javnega prevoznega sredstva oziroma potrebujejo prilagojen prevoz, se odmeri strošek dela za 3 laične delavce z vključno srednjo izobrazbo za upravljanje prilagojenega vozila (v katerem se lahko prevaža vsaj 4 osebe na invalidskem vozičku istočasno), za najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje oseba, ki ima status študenta in je redno vključena v študijski proces.
8. Programi socialnega vključevanja Romov:
a. Za dnevni center za otroke in mladostnike se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano vključenih uporabnikov na teden. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 5 ur. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
b. Za ostale programe (informacijski in svetovalni programi ter delo na terenu) se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca ali 1/2 strokovnega delavca in 1/2 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo na 1600 ur neposrednega dela z uporabnikom na leto.
9. Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk ljudi (pomoč prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom, osebam v postopku deložacije, podpora programom namenjenim žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, žrtvam prometnih nesreč ipd.):
a. Za svetovalno informacijske programe se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednjo izobrazbo za najmanj 1600 ur neposrednega dela z najmanj 200 uporabniki, pri čemer mora biti 120 uporabnikov kontinuirano vključenih. Strošek dela se lahko prizna za največ 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
b. Za programe namenjene osebam v dolgovih in deložacijah se za individualno poglobljeno svetovanje odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 vključenih uporabnikov mesečno, od tega 8 kontinuiranih. Strošek dela se lahko prizna za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
c. Za programe svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči, opolnomočenja in zagovorništva migrantov, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 200 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov letno. Prizna se strošek dela za največ 2 zaposlena, pri čemer je prvi zaposleni strokovni delavec, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo ali laični delavec z vključno srednjo izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.
d. Za programe namenjene žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo za najmanj 1600 ur neposrednega dela za najmanj 200 uporabnikov, od tega 100 kontinuirano vključenih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
VIII. Popolna prijava vsebuje:
1. Prijava mora obvezno vsebovati:
– izpolnjen obrazec 2018-JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI ali obrazec 2018-RAZVOJNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI;
– kopijo ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta;
– v primeru, da prijavitelj ni registriran za opravljanje dejavnosti socialnega varstva oziroma nima statusa humanitarne ali invalidske organizacije ali statusa društva v javnem interesu na področju socialnega varstva ali statusa društva v javnem interesu na področju družinske politike, predloži temeljni akt oziroma statut, iz katerega je razvidna njegova dejavnost ali naloge, ki jih opravlja;
– fotokopijo potrdila o doseženi strokovni izobrazbi za strokovne delavce po ZSV in laične delavce (za vse zaposlene, ki jih prijavljajo v program za sofinanciranje s strani ministrstva);
– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo pogodbe o zaposlitvi strokovnega vodje progama za najmanj polovični delovni čas;
– za javne socialnovarstvene programe za strokovnega vodjo programa fotokopijo delovne knjižice ali izpis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja v RS po 1. 1. 2009; če zavarovanje po tem datumu ni razvidno iz delovne knjižice je potrebno potrdilo delodajalca o številu let delovne dobe na področju socialnega varstva ali drugo ustrezno potrdilo;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazilo o zagotovljenih prostorih za izvajanje programa (pogodba o lastništvu ali izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba, dokazilo o uporabi prostorov);
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe v primeru terenskega dela fotokopijo prometnega dovoljenja za prilagojeno vozilo;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe dokazila o 20 % sofinanciranju prijavljenega programa, z navedenim zneskom v dokazilu, ki se glasi na prijavljeni naslov programa. Kot dokazilo o sofinanciranju se upoštevajo pogodbe ali sklepi o sofinanciranju za leti 2017 in 2018 (s strani Zavoda RS za zaposlovanje (dokazilo za javna dela, iz katerega je razviden delež in višina sofinanciranja s strani občine), drugih državnih organov, lokalnih skupnosti, sredstev s strani EU, donatorske pogodbe, sklenjeni dogovori o prostovoljnem delu). Lastni viri sofinanciranja iz drugih dejavnosti prijavitelja so izkazani prilivi na TRR prijavitelja in sklep organa prijavitelja o sofinanciranju programa iz navedenih sredstev za razvojne in javne socialnovarstvene programe;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopijo dogovora o izvajanju supervizije supervizorja z licenco Socialne zbornice Slovenije za leto 2018;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe fotokopijo dogovora o izvajanju prostovoljskega dela za leto 2018;
– za javne socialnovarstvene programe veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije in verifikacijsko poročilo;
– za javne socialnovarstvene programe soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa ali dokazilo o finančni podpori lokalne skupnosti za leto 2018;
– za javne socialnovarstvene programe dokazila o sofinanciranju za sredstva, pridobljena na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali pogodba);
– za javne socialnovarstvene programe fotokopijo potrdila fakultete o obvezni praksi študenta oziroma študentov za leto 2016 ali 2017 ali 2018;
– za razvojne socialnovarstvene programe potrdilo o vlogi za pridobitev mnenja Socialne zbornice Slovenije ali veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije;
– za razvojne socialnovarstvene programe je prijavitelj dolžan predložiti mnenje Socialne zbornice Slovenije do 31. 1. 2018. Šteje se, da je mnenje prispelo pravočasno, če je do zadnjega dne roka za oddajo oddano do 14. ure v glavni pisarni ministrstva, ali če je zadnji dan roka oddano na pošti kot priporočena pošiljka;
– če prijavitelj posluje z žigom, je le-ta obvezen povsod, kjer je to predvideno. Če z njim ne posluje, na mesta, določena za žig, navede: »Ne poslujemo z žigom.« z obveznim podpisom odgovorne osebe in k prijavi priloži tudi pisno izjavo, da ne posluje z žigom;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe pooblastilo, da lahko ministrstvo pridobi podatke od Finančne uprave RS, da ima prijavitelj poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo prijave na javni razpis (obrazec pooblastila je sestavni del razpisne dokumentacije).
2. Podpisano in ožigosano prijavo s prilogami je potrebno obvezno oddati v enem tiskanem izvodu in skenirano podpisano in ožigosano prijavo skenirano verifikacijsko poročilo na USB ključku, z označenim nazivom prijavitelja in naslovom socialnovarstvenega programa.
3. Ministrstvo bo pridobilo:
– obvestilo AJPES-a o identifikaciji prijavitelja;
– odločbo prijavitelja o statusu v javnem interesu;
– potrjene računovodske izkaze za leto 2017 od AJPES-a za prijavitelje javnih socialnovarstvenih programov;
– podatke glede poravnanih davkih in drugih obveznih dajatvah, skladno z nacionalno zakonodajo za prijavitelje socialnovarstvenih programov.
4. Prijavitelji lahko prijave dopolnjujejo oziroma spreminjajo do poteka roka za oddajo prijave iz IX. poglavja tega javnega razpisa. Vse spremembe in dopolnitve prijave morajo biti predložene na način iz 5. točke tega poglavja z dodatno oznako »Dopolnitev prijave na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2018«.
5. Za vsak socialnovarstveni program je treba poslati prijave posebej v zaprtih kuvertah na naslov: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana. Prijave z več programi v eni kuverti bodo v postopku odpiranja izločene iz nadaljnjega postopka in prijavitelju vrnjene!
Priporočamo, da je na kuverti prilepljena ustrezno izpolnjena Priloga 1 (označitev pisemske kuverte) razpisne dokumentacije. Če prijavitelj ne bo opremil prijave, kot je določeno, ministrstvo ne nosi odgovornosti za založitev ali predčasno odprtje prijave.
Kuverte morajo biti v zgornjem levem kotu jasno označene z oznako:
»Prijava – Ne odpiraj!
Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2018«
Področje javnega razpisa (vpišite pod katero področje javnega razpisa se prijavljate): _____
Način sofinanciranja (vpišite za kateri sklop se prijavljate): ________________________
– javni socialnovarstveni programi,
– razvojni socialnovarstveni programi.
6. Prijave, ki bodo nepravilno označene ali predložene na drug način (npr. po faksu ali elektronski pošti), bodo izločene iz nadaljnjega postopka in neodprte vrnjene prijavitelju, zato mora biti na hrbtni strani vsake kuverte označen pošiljatelj. Iz nadaljnjega postopka ocenjevanja bodo izločene vse prijave, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu.
IX. Rok za oddajo prijave
Rok za oddajo prijave za javne socialnovarstvene programe je 5. december 2017, rok za razvojne socialnovarstvene programe je 22. december 2017.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 15. ure oddana v glavni pisarni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, ali če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka.
Prijave in dopolnitve prijave, ki bodo prispele ali bodo oddane po tem roku, bodo zavržene.
X. Odpiranje
Komisija bo z odpiranjem prispelih prijav za javne socialnovarstvene programe začela dne 7. decembra 2017, za razvojne socialnovarstvene programe dne 3. januarja 2018 v sejni sobi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, Ljubljana.
Odpiranje bo javno, razen če bo na javni razpis prispelo več kot 10 prijav za javne socialnovarstvene programe in več kot 20 prijav za razvojne socialnovarstvene programe. O načinu odpiranja bodo prijavitelji obveščeni na spletni strani ministrstva, pod rubriko »novice«, in sicer dan pred odpiranjem.
Komisija bo v roku 8 dni od zaključka odpiranja pisno pozvala tiste prijavitelje, katerih prijave ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev je 8 dni od prejema poziva. Poziv za dopolnitev prijav bo prijaviteljem posredovan po ZUP-u, na naslov, ki je naveden na hrbtni strani kuverte, s katero je prispela prijava. Prijave, ki ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo zavržene. Dopolnitve prijavitelji posredujejo na ministrstvo in na Socialno zbornico Slovenije, Koseška 8, 1000 Ljubljana.
XI. Ocenjevanje prijav in obveščanje prijaviteljev
Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih prijav in jih ocenila na podlagi pogojev in meril tega javnega razpisa. Če bo komisija ugotovila, da prijavljeni program ne izpolnjuje pogojev tega javnega razpisa, bo prijava zavrnjena.
V primeru, če bo prijavitelj za socialnovarstvene programe ministrstvo zaprosil za sofinanciranje za manj kot 12.000 evrov oziroma bo prijava ocenjena na manj kot 12.000 evrov, bo le-ta zavržena.
Komisija bo na podlagi ocenjevanja oblikovala predlog socialnovarstvenih programov za sofinanciranje, o dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu pa bo na predlog komisije s sklepom odločila predstojnica ministrstva.
Sklepi o izboru so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnih straneh ministrstva.
Z izbranimi prijavitelji za socialnovarstvene programe bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov, in sicer za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018.
V primeru, da se prijavitelj v roku 8 dni od prejema poziva za podpis pogodbe ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
XII. Rok za izdajo sklepa o izboru
Predstojnica ministrstva bo izdala sklep o izboru javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov predvidoma v 90 dneh od roka za oddajo prijav. Prijaviteljem, katerih prijava bo zavrnjena ali zavržena, bo predstojnica ministrstva izdala sklepe o zavrnitvi ali zavrženju prijave.
Zoper navedene sklepe bo dovoljena pritožba, ki jo bo potrebno vložiti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, v roku 8 dni od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep bo odločilo ministrstvo.
Pritožnik bo moral v pritožbi natančno opredeliti razloge za pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje prijav. Ministrstvo bo o pritožbi odločilo s sklepom v roku 15 dni. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi upravičenci.
XIII. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije
1. Prijavitelji bodo morali prijavo oddati na ustreznem obrazcu: JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI 2018 ali RAZVOJNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI 2018, ki so dosegljivi na spletni strani ministrstva (javna naročila/javni razpisi).
2. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. 01/369-77-62 (Marjeta Ferlan Istinič), 01/369-78-28 (Mateja Rovtar), 01/369-77-82 (Karmen Mitrovič), ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure.
3. Informativno srečanje o javnem razpisu bo za vse zainteresirane organizirano dne 17. 11. 2017 ob 10. uri, v prostorih Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 
Priloga 1: označitev kuverte