Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2017 z dne 15. 12. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2017 z dne 15. 12. 2017

Kazalo

3497. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito, stran 10841.

  
Na podlagi drugega odstavka 66. člena in drugega odstavka 90. člena ter za izvajanje 93. in 101. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba podrobneje določa načine in pogoje za zagotavljanje pravic beguncem in osebam s priznano subsidiarno zaščito (v nadaljnjem besedilu: osebe z mednarodno zaščito), in sicer do:
– prebivanja v Republiki Sloveniji,
– podaljšanja subsidiarne zaščite,
– pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito,
– nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad),
– denarnega nadomestila za zasebno nastanitev,
– izobraževanja in
– pomoči pri vključevanju v okolje.
2. člen 
(izkaznica dovoljenja za prebivanje) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito se zaradi izdaje izkaznice dovoljenja za prebivanje iz 108. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon) čim prej po vročitvi odločbe o pridobitvi mednarodne zaščite zglasi na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Oseba, ki ji je izdan sklep iz četrtega odstavka 66. člena zakona, oziroma oseba, ki je vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka v skladu s četrtim odstavkom 64. člena zakona, se v 14 dneh pred iztekom veljavnosti izkaznice dovoljenja za prebivanje zaradi podaljšanja izkaznice dovoljenja za prebivanje zglasi pri ministrstvu.
3. člen 
(podaljšanje subsidiarne zaščite) 
Oseba s priznano subsidiarno zaščito uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Obrazec se posreduje ministrstvu.
4. člen 
(zagotavljanje informacij) 
(1) Urad osebam z mednarodno zaščito zagotavlja informacije iz 91. člena zakona v obliki priročnikov in brošur ter v elektronski obliki. V skladu s potrebami jih zagotovi tudi organom, ki obravnavajo te osebe, drugim državnim organom ter mednarodnim in nevladnim organizacijam.
(2) V obdobju pomoči pri vključevanju v okolje iz prvega odstavka 103. člena zakona lahko urad osebam z mednarodno zaščito informacije zagotavlja tudi z individualnim svetovanjem.
II. NASTANITEV 
5. člen 
(nastanitev oseb z mednarodno zaščito) 
(1) Postopek nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada na podlagi 93. člena zakona se začne z vložitvijo vloge na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Urad o vlogi z odločbo odloči v najkrajšem možnem času.
(2) Postopek nastanitve družinskih članov osebe z mednarodno zaščito, ki so zaradi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi določb zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev, se začne z vlogo osebe z mednarodno zaščito. Vloga se vloži na obrazcu iz prejšnjega odstavka. O vlogi odloči urad z odločbo.
6. člen 
(nastanitev ranljivih oseb s posebnimi potrebami) 
Če je mednarodna zaščita priznana osebi iz 12. člena zakona in nastanitev te osebe v integracijski hiši oziroma drugih nastanitvenih zmogljivostih urada ni primerna, urad v sodelovanju z drugimi državnimi organi takšni osebi v čim krajšem času zagotovi drugo ustrezno nastanitev.
III. DENARNO NADOMESTILO ZA NASTANITEV NA ZASEBNEM NASLOVU 
7. člen 
(zahtevek za denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu) 
(1) Postopek za dodelitev denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu (v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo), določenega v 97. členu zakona, se začne na zahtevo osebe z mednarodno zaščito, ki zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) vloži na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, pri uradu.
(2) Zahtevku se priloži kopija najemne pogodbe oziroma dodatka k najemni pogodbi, veljavna odločba o denarni socialni pomoči na dan vložitve zahtevka oziroma potrdilo o vlogi za denarno socialno pomoč, izpis prilivov na vseh bančnih računih vlagatelja in njegovih družinskih članov za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve zahtevka in potrdilo o dohodkih zavezanca, ki je vlagatelja oziroma njegove družinske člane dolžan in zmožen preživljati, za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve zahtevka.
(3) Oseba z mednarodno zaščito iz tretjega odstavka 97. člena zakona zahtevku priloži tudi dokazilo o rednem šolanju.
8. člen 
(odmera denarnega nadomestila) 
(1) Višina denarnega nadomestila se osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali jim preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka iz zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Odstotki so določeni v 9. členu te uredbe.
(2) Višina denarnega nadomestila se osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, določi tako, da se od denarnega nadomestila iz prejšnjega odstavka odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki so jih oseba z mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prejeli v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se pri odmeri denarnega nadomestila ne upoštevajo lastni dohodki, ki so jih oseba z mednarodno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prenehali prejemati. Zahtevi se priloži dokazilo o prenehanju prejemanja lastnih dohodkov.
(4) Višina denarnega nadomestila se članom družine, ki imajo mednarodno zaščito, in družinskim članom begunca, ki imajo dovoljenje za prebivanje, izdano na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, določi kot razlika med denarnim nadomestilom iz prvega odstavka tega člena in seštevkom v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve vloge prejetih povprečnih lastnih dohodkov vseh družinskih članov in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati.
(5) Lastni dohodki osebe z mednarodno zaščito v skladu s to uredbo so naslednji periodični dohodki:
– prejemki iz pogodbe o zaposlitvi,
– denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
– prejemki iz pogodbe o delu ali iz avtorske pogodbe,
– pokojnina,
– prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji,
– renta, najemnina ali zakupnina,
– prejemki, priznani s sodno odločbo,
– prejemki družinskega pomočnika v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
(6) Šteje se, da je oseba nehala prejemati periodične dohodke, če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je ostala brez rednega periodičnega dohodka.
(7) Lastni dohodki v skladu s to uredbo so tudi priložnostni dohodki, ki se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(8) Priložnostni dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki jih je oseba z mednarodno zaščito za opravljeno delo prejela največ dvakrat v obdobju iz drugega odstavka tega člena, dohodki od dela prek študentskega servisa in dohodki od dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.
9. člen 
(višina denarnega nadomestila) 
Višina mesečnega denarnega nadomestila se določi glede na število družinskih članov z mednarodno zaščito oziroma glede na osebo s statusom begunca in njene družinske člane, ki imajo dovoljenje za prebivanje, izdano na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev. Določi se v ustreznem odstotku od osnovnega zneska minimalnega dohodka, in sicer:
Število družinskih članov
Odstotek osnovnega zneska minimalnega dohodka
1
100 %
2
120 %
3
150 %
4
180 %
5
210 %
6
230 %
7 ali več
250 %
10. člen 
(najemnina po pogodbi) 
(1) Če je pogodbena vsota najemnine in drugih stroškov, povezanih z najemom stanovanja, nižja od višine mesečnega denarnega nadomestila, določenega v skladu z 8. in 9. členom te uredbe, se osebi z mednarodno zaščito izplača denarno nadomestilo v pogodbenem znesku.
(2) Drugi stroški, povezani z najemom stanovanja, so obratovalni stroški (stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje stanovanja, komunalne storitve, obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe), ki jih mora oseba z mednarodno zaščito kot najemnik plačevati v skladu z najemno pogodbo in predpisi o stanovanjskih najemnih razmerjih.
(3) Višina stroškov iz prejšnjega odstavka se določi kot povprečje stroškov v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.
11. člen 
(izplačevanje denarnega nadomestila) 
(1) Urad denarno nadomestilo dodeli za tri mesece oziroma za krajši čas, če je veljavnost najemne pogodbe krajša ali se osebi z mednarodno zaščito izteče obdobje prejemanja denarnega nadomestila v skladu s prvim in drugim odstavkom 97. člena zakona.
(2) Denarno nadomestilo se izplačuje mesečno na transakcijski račun osebe z mednarodno zaščito oziroma z njenim soglasjem in soglasjem najemodajalca stanovanja na transakcijski račun najemodajalca. Če oseba z mednarodno zaščito ne more odpreti transakcijskega računa, se denarno nadomestilo izplača v gotovini.
(3) Denarno nadomestilo se osebi z mednarodno zaščito dodeli z dnem vložitve zahtevka, če to nadomestilo na ta dan že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bilo dodeljeno.
(4) Če se vloži zahtevek za družinske člane, ki jih je oseba združila na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in oseba, ki vloži zahtevek, nadomestilo že prejema, obdobje iz prvega odstavka tega člena pa še ni poteklo, se denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu določi na novo.
(5) Oseba z mednarodno zaščito mora neupravičeno prejeto denarno nadomestilo vrniti.
(6) O dodelitvi in višini denarnega nadomestila ter vrnitvi neupravičeno prejetih denarnih nadomestil za nastanitev odloči urad z odločbo.
IV. IZOBRAŽEVANJE OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO, KI FORMALNE IZOBRAZBE NE MOREJO DOKAZATI Z DOKUMENTI 
1. Vključevanje v programe srednješolskega izobraževanja
12. člen 
(vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, se lahko vpiše v začetni letnik programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja na podlagi potrdila o uspešno opravljenem preizkusu znanja, ki ga izda Zavod Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: zavod), in če izpolnjuje posebne vpisne pogoje, določene z izobraževalnim programom.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko vpiše tudi v srednješolske programe z omejitvijo vpisa na podlagi potrdila iz prejšnjega odstavka in izpolnjevanja posebnih vpisnih pogojev v skladu z roki in razpisnimi pravili za vpis.
(3) Za kandidate iz prvega odstavka tega člena, ki kandidirajo za vpis v programe z omejitvijo vpisa, se lahko razpišejo dodatna mesta. K spremembi obsega razpisanih mest izobraževalna institucija pridobi soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje.
13. člen 
(preizkus znanja) 
(1) Preizkus znanja iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega preverjanje splošnega znanja iz družboslovnega področja, književnosti, umetnosti in humanistike, naravoslovne in matematične pismenosti ter sporazumevanja v angleškem jeziku.
(2) Podrobnejšo vsebino preizkusa znanja in organizacijo izvedbe preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za izobraževanje, na podlagi strokovnih izhodišč zavoda.
14. člen 
(izvajanje preizkusa znanja) 
(1) Preizkus znanja izvaja komisija zavoda.
(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje direktor zavoda. Sestavljajo jo trije člani, ki imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven. Člani imajo najmanj pet let delovnih izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja. Eden od članov komisije mora imeti pedagoške izkušnje pri neposrednem delu z učenci ali dijaki priseljenci.
(3) Pri izvajanju preizkusa znanja lahko sodeluje prevajalec.
(4) Preizkus znanja se izvaja v območni enoti zavoda, ki je najbližje kandidatovemu bivališču.
(5) Po končanem preizkusu znanja komisija seznani kandidata z rezultati in izda potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz 17. člena te uredbe ali obvestilo o neuspešno opravljenem preizkusu znanja iz 18. člena te uredbe.
15. člen 
(prijava in roki za opravljanje preizkusa znanja) 
(1) Kandidat se prijavi k opravljanju preizkusa znanja na zavodu. Prijava se vloži na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Zavod na podlagi prijave ugotovi, ali ima kandidat status osebe z mednarodno zaščito. Če kandidat izpolnjuje ta pogoj, se ga najpozneje 14 dni pred opravljanjem preizkusa znanja pisno obvesti o času in kraju opravljanja preizkusa, sicer pa se njegova prijava zavrže.
(3) Kandidat lahko s pisno izjavo odstopi od opravljanja preizkusa znanja najpozneje tri dni pred preizkusom znanja.
(4) Če se kandidat prepozno odjavi ali se preizkusa znanja ne udeleži, se šteje, da preizkusa znanja ni opravil, razen če ima za to upravičene razloge.
16. člen 
(vrednotenje preizkusa znanja) 
(1) O preizkusu znanja se vodi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije.
(2) Preizkus znanja se vrednoti z »je opravil« ali »ni opravil«.
(3) Merila za vrednotenje preizkusa znanja predpiše minister, pristojen za izobraževanje, na podlagi strokovnih izhodišč zavoda.
17. člen 
(potrdilo o opravljenem preizkusu znanja) 
(1) Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja vsebuje:
– ime in poslovni naslov izvajalca preizkusa znanja,
– ime listine (potrdilo o opravljenem preizkusu znanja),
– izrek, ki vsebuje osebno ime in datum rojstva kandidata, na katerega se nanaša,
– osebno ime predsednika komisije, ki podpiše potrdilo,
– evidenčno številko, pod katero je kandidat voden v evidenci o opravljenih preizkusih znanja,
ter
– datum in kraj izdaje ter številko potrdila.
(2) Obrazec potrdila iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Potrdila o opravljenem preizkusu znanja, izdana v skladu s to uredbo, so javne listine.
18. člen 
(obvestilo o neuspešno opravljenem preizkusu znanja) 
(1) Kandidatu, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, se izda obvestilo o preizkusu znanja, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime in poslovni naslov izvajalca preizkusa znanja,
– ime listine (obvestilo o preizkusu znanja),
– osebno ime in datum rojstva kandidata, na katerega se nanaša,
– informacijo o neuspešno opravljenem preizkusu znanja,
– osebno ime direktorja zavoda, ki podpiše obvestilo,
– evidenčno številko, pod katero je kandidat voden v evidenci o opravljanju preizkusov znanja,
ter
– datum in kraj izdaje ter številko obvestila.
(2) Obrazec obvestila iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Obvestila o neuspešno opravljenem preizkusu znanja, izdana v skladu s to uredbo, so javne listine.
19. člen 
(stroški opravljanja preizkusa znanja) 
(1) Stroške opravljanja preizkusa znanja, ki se nanašajo na pripravo, organizacijo, izvedbo in vrednotenje preizkusa znanja, določi enkrat letno zavod v soglasju z uradom. Cenik se objavi na spletnih straneh urada in zavoda.
(2) Kandidat lahko preizkus znanja trikrat opravlja brezplačno. Stroške iz prejšnjega odstavka v tem primeru krije urad, stroške vseh nadaljnjih opravljanj preizkusa znanja pa kandidat sam.
20. člen 
(evidenca) 
(1) V evidenci oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita, se v okviru podatkov o vključevanju v sistem šolanja in izobraževanja za osebe z mednarodno zaščito, ki opravljajo preizkus znanja iz 13. člena te uredbe, vodijo tudi naslednji podatki:
– osebno ime, datum, kraj in država rojstva ter državljanstvo kandidata,
– evidenčna številka, številka in datum potrdila o opravljenem preizkusu znanja oziroma obvestila o neuspešno opravljenem preizkusu znanja,
– zapisnik o preizkusu znanja.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zagotavlja zavod.
2. Vključevanje v program višjega strokovnega izobraževanja in v visokošolske študijske programe
21. člen 
(vpis v programe višješolskega strokovnega izobraževanja) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, se lahko vpiše v začetni letnik programov višjega strokovnega izobraževanja na podlagi potrdila o uspešno opravljenem preizkusu znanja, ki ga izda Državni izpitni center (v nadaljnjem besedilu: RIC), in uspešno opravljenega preizkusa posebne nadarjenosti, spretnosti in psihofizične sposobnosti, če je ta določen z izobraževalnim programom.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se ob vpisu v program z omejitvijo vpisa uvrsti na seznam sprejetih na podlagi potrdila iz prejšnjega odstavka in uspešno opravljenega preizkusa posebne nadarjenosti, spretnosti in psihofizične sposobnosti, če je ta določen z izobraževalnim programom.
22. člen 
(vpis v visokošolske študijske programe) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, se lahko vpiše v prvi letnik visokošolskih študijskih programov prve stopnje na podlagi potrdila o uspešno opravljenem preizkusu znanja, ki ga izda RIC, in uspešno opravljenega preizkusa posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti, če je ta določen s študijskim programom.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se lahko vpiše v študijske programe z omejitvijo vpisa, če ima potrdilo iz prejšnjega odstavka in je opravila preizkus posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti, če je ta določen s študijskim programom.
(3) Za vpis oseb iz prvega odstavka tega člena visokošolski zavodi razpišejo dodatno število prostih vpisnih mest. Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest visokošolski zavodi določijo z razpisom za vpis v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.
23. člen 
(preizkus znanja) 
(1) Preizkus znanja iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 22. člena te uredbe obsega dva izpita, ki obsegata pisno preverjanje znanja iz matematike ter pisno in ustno preverjanje znanja iz angleškega jezika. S preizkusom znanja, ki se lahko izvaja tudi v angleškem jeziku, se preverja znanje na osnovni ravni splošnega srednješolskega izobraževanja v skladu s katalogom znanja za izpit iz posameznega predmeta.
(2) Kataloge znanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za izobraževanje, na podlagi predloga RIC. Kataloge znanja RIC v slovenskem in angleškem jeziku objavi na svoji spletni strani.
24. člen 
(izvajanje preizkusa znanja) 
(1) Preizkus znanja izvaja RIC, ki v ta namen za vsak izpit imenuje dvočlansko predmetno komisijo.
(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje in razrešuje direktor RIC. Člani imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven. Člani imajo najmanj pet let delovnih izkušenj s področja vzgoje in izobraževanja ter znajo angleški jezik.
(3) Preizkus znanja se izvaja na RIC. Kandidat opravlja isti dan samo en izpit.
(4) V osmih dneh po opravljanju zadnjega izpita predmetni komisiji ovrednotita izpite kandidatov. RIC izda potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz 27. člena te uredbe ali obvestilo o preizkusu znanja iz 28. člena te uredbe.
25. člen 
(prijava in roki za opravljanje preizkusa znanja) 
(1) Kandidat se prijavi k opravljanju preizkusa znanja na RIC. Prijava se vloži na obrazcu iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.
(2) RIC na podlagi prijave ugotovi, ali ima kandidat status osebe z mednarodno zaščito, in preveri pravočasnost vloge. Če kandidat pogoje izpolnjuje, se ga najpozneje 14 dni pred opravljanjem preizkusa znanja pisno obvesti o času in kraju opravljanja preizkusa. Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za pristop k preizkusu znanja, se njegova prijava zavrže.
(3) Preizkus znanja se opravlja v februarskem in junijskem izpitnem roku. Kandidat opravlja izpita iz obeh predmetov v enem izpitnem roku. Koledar opravljanja izpitov objavi RIC junija za naslednje šolsko leto. Kandidat se prijavi na preizkus znanja najmanj 60 dni pred opravljanjem izpita.
(4) Kandidat lahko s pisno izjavo odstopi od opravljanja preizkusa znanja ali neopravljenega posameznega izpita najpozneje tri dni pred začetkom preizkusa znanja. Če se kandidat prepozno odjavi ali se preizkusa znanja ali izpita iz posameznega predmeta iz neupravičenega razloga ne udeleži, se šteje, da kandidat preizkusa znanja ali izpita iz posameznega predmeta ni opravil.
26. člen 
(vrednotenje preizkusa znanja) 
(1) Ustni del izpita in izpitne pole z esejskimi vprašanji vrednotita oba člana predmetne komisije. Izpitne pole, ki niso esejske, vrednoti en član predmetne komisije.
(2) O preizkusu znanja se vodi zapisnik, ki ga podpišeta člana obeh predmetnih komisij.
(3) Vsak izpit iz posameznega predmeta ovrednoti predmetna komisija z absolutnimi in odstotnimi točkami. Točke predmetna komisija pretvori v opisno oceno »opravil« ali »ni opravil«.
(4) Kandidat je opravil preizkus znanja, če pri izpitu iz angleščine opravi pisni in ustni del ter pri izpitu iz matematike pisni del, pri čemer se upoštevajo merila za pozitivno oceno iz angleščine in matematike pri splošni maturi v prejšnjem koledarskem letu.
27. člen 
(potrdilo o opravljenem preizkusu znanja) 
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus znanja, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime in poslovni naslov izvajalca preizkusa znanja,
– ime listine (potrdilo o opravljenem preizkusu znanja),
– osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo kandidata,
– osebno ime direktorja RIC, ki podpiše potrdilo,
– številko potrdila in evidenčno številko, pod katero je kandidat voden v evidenci o opravljanju preizkusov znanja,
ter
– datum in kraj izdaje potrdila.
(2) Obrazec potrdila iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Potrdila o opravljenem preizkusu znanja, izdana v skladu s to uredbo, so javne listine.
28. člen 
(obvestilo o preizkusu znanja) 
(1) Kandidatu, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja ali je opravil le izpit iz posameznega predmeta, se izda obvestilo o preizkusu znanja, ki vsebuje naslednje podatke:
– ime in poslovni naslov izvajalca preizkusa znanja,
– ime listine (obvestilo o preizkusu znanja),
– osebno ime, datum in kraj rojstva ter državljanstvo kandidata,
– informacijo o neuspešno opravljenih obeh izpitih preizkusa znanja ali posameznega izpita iz preizkusa znanja,
– osebno ime direktorja RIC, ki podpiše potrdilo,
– evidenčno številko, pod katero je kandidat voden v evidenci o opravljanju preizkusov znanja,
ter
– datum in kraj izdaje ter številko obvestila.
(2) Obrazec obvestila iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 9, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Obvestila o preizkusu znanja, izdana v skladu s to uredbo, so javne listine.
29. člen 
(popravljanje neopravljenega izpita iz posameznega predmeta) 
Če kandidat opravi le izpit iz enega predmeta, lahko v naslednjem izpitnem roku opravlja izpit le iz drugega predmeta. Če kandidat takrat izpita iz drugega predmeta ne opravi uspešno, se šteje, da preizkusa znanja v celoti ni opravil.
30. člen 
(stroški opravljanja preizkusa znanja) 
(1) Stroške opravljanja preizkusa znanja, ki se nanašajo na pripravo, organizacijo, izvedbo in vrednotenje preizkusa znanja, določi enkrat letno RIC v soglasju z uradom. Cenik se objavi na spletnih straneh urada in RIC.
(2) Kandidat lahko dvakrat opravlja preizkus znanja brezplačno, vsakič z možnostjo popravljanja enega izpita, ki ga ni opravil. Stroške v tem primeru krije urad, stroške vseh nadaljnjih opravljanj preizkusa znanja pa kandidat sam.
31. člen 
(evidenca) 
(1) V evidenci oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita, se v okviru podatkov o vključevanju v sistem šolanja in izobraževanja za osebe z mednarodno zaščito, ki opravljajo preizkus znanja iz 23. člena te uredbe, vodijo tudi naslednji podatki:
– osebno ime, datum, kraj in država rojstva ter državljanstvo kandidata,
– številka in datum potrdila o opravljenem preizkusu znanja, obvestila o preizkusu znanja,
– zapisnik o preizkusu znanja.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zagotavlja RIC.
3. Način uveljavljanja pravic iz 12., 21. in 22. člena te uredbe
32. člen 
(omejitev uveljavljanja pravic) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti in je opravila preizkus iz 13. člena te uredbe, ne more uveljavljati pravice iz 21. in 22. člena te uredbe.
(2) Oseba z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti in je opravila preizkus znanja iz 23. člena te uredbe za namen vključitve v višje strokovno izobraževanje, ne more uveljavljati pravice iz 22. člena te uredbe.
(3) Osebi z mednarodno zaščito, ki formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti in je uspešno opravila preizkus znanja iz 23. člena te uredbe, se ta preizkus prizna tudi za vključitev v srednješolsko izobraževanje.
V. DRUGI STROŠKI, POVEZANI Z IZOBRAŽEVANJEM 
33. člen 
(drugi stroški, povezani z izobraževanjem) 
(1) Drugi stroški iz petega odstavka 101. člena zakona so stroški, povezani s športnimi, kulturnimi in naravoslovnimi dnevi, šolo v naravi, strokovnimi ekskurzijami v okviru obveznega programa, delovno opremo in pripomočki za izvedbo praktičnega usposabljanja. Med druge stroške se ne štejejo stroški nakupa mesečnih vozovnic za mestni ali medkrajevni promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so do mesečne vozovnice za mestni ali medkrajevni promet upravičeni mladoletniki brez spremstva, vključeni v redni program izobraževanja ali osnovno šolo za odrasle.
VI. VKLJUČEVANJE OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO, KI FORMALNE IZOBRAZBE NE MOREJO DOKAZATI Z DOKUMENTI, V POSTOPKE PREVERJANJA IN POTRJEVANJA NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ 
34. člen 
(vključevanje v postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij) 
Če oseba z mednarodno zaščito s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti določene formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti, se v postopku preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije kot ustrezno dokazilo upošteva:
– v primeru zahtevane najmanj dokončane osnovnošolske obveznosti ali osnovne šole potrdilo zavoda o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz prvega odstavka 13. člena te uredbe,
– v primeru zahtevane najmanj srednje splošne izobrazbe potrdilo RIC o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz 23. člena te uredbe.
VII. POMOČ PRI VKLJUČEVANJU V OKOLJE 
35. člen 
(osebni integracijski načrt) 
(1) Urad v skladu z drugim odstavkom 103. člena zakona v sodelovanju z osebo z mednarodno zaščito pripravi osebni integracijski načrt za obdobje pomoči pri njenem vključevanju v okolje, ki vsebuje za to predvidene dejavnosti.
(2) Osebni integracijski načrt se pripravi na podlagi potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti osebe z mednarodno zaščito ter se v sodelovanju z njo po potrebi spremeni oziroma dopolni. Vključuje različne dejavnosti glede izobraževanja in zaposlovanja, priznavanja izobraževanja, nastanitve in urejanja dokumentov ter udeležbo na tečaju slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe.
(3) Pri pripravi osebnega integracijskega načrta lahko sodelujejo predstavniki pristojnega urada za delo in centra za socialno delo, izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti, v kateri so osebe z mednarodno zaščito nastanjene. Delo skupine za pripravo in evalvacijo osebnega integracijskega načrta koordinira urad.
(4) Osebni integracijski načrt se pripravi v slovenskem jeziku, oseba z mednarodno zaščito pa se seznani z njegovo vsebino v jeziku, ki ga razume.
36. člen 
(izvajanje tečajev slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe) 
Urad odloči, ali se bosta tečaj slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe izvajala ločeno ali kot enotni program.
37. člen 
(vsebina tečajev) 
Tečaj slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe oziroma enoten tečaj se izvaja kot javno veljavni izobraževalni program za odrasle, kakor določajo predpisi o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
38. člen 
(obseg tečajev slovenskega jezika oziroma enotnega tečaja) 
(1) Oseba z mednarodno zaščito je med izvajanjem osebnega integracijskega načrta upravičena do tečaja slovenskega jezika oziroma enotnega tečaja v obsegu 300 ur.
(2) Urad najpozneje v enem mesecu po priznanem statusu osebo z mednarodno zaščito napoti na tečaj slovenskega jezika oziroma enotni tečaj, in sicer z obrazcem iz priloge 10, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Oseba z mednarodno zaščito lahko na obrazcu iz priloge 11, ki je sestavni del te uredbe, s soglasjem oziroma na predlog izvajalca tečaja zaprosi za še največ 100 dodatnih ur tečaja slovenskega jezika oziroma enotnega tečaja. O dodatnih urah učenja odloči urad, ki v primeru pozitivne odločitve izda potrdilo na obrazcu iz priloge 12, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Kot redna udeležba na tečaju slovenskega jezika oziroma na enotnem tečaju, za katerega se osebi z mednarodno zaščito krijejo stroški mesečne vozovnice za mestni promet, se šteje prisotnost na vsaj 80 odstotkih izvedenih ur tečaja. Če oseba prebiva v kraju, kjer se tečaj slovenskega jezika oziroma enotni tečaj ne izvaja oziroma se izvaja v kraju, kjer ni mestnega prometa, urad krije stroške najcenejšega javnega prevoza do najbližjega pooblaščenega izvajalca tečaja.
(5) Osebam z mednarodno zaščito, starejšim od 60 let, nepismenim in osebam s posebnimi potrebami lahko urad zagotovi prilagojeni program, s katerim pridobijo znanje slovenskega jezika za vsakdanje sporazumevanje.
39. člen 
(preizkus znanja slovenskega jezika) 
(1) Stroške enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika na osnovni ravni krije urad.
(2) Zahtevek za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev za brezplačni prvi preizkus znanja na osnovni ravni se vloži pri uradu na obrazcu iz priloge 13, ki je sestavni del te uredbe. Urad ob izpolnjevanju pogojev za brezplačno opravljanje prvega preizkusa znanja na osnovni ravni izda potrdilo na obrazcu iz priloge 14, ki je sestavni del te uredbe.
40. člen 
(tečaj spoznavanja slovenske družbe) 
(1) Če se tečaja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe ne izvajata kot enotni program, so osebe z mednarodno zaščito med izvajanjem osebnega integracijskega načrta upravičene do tečaja spoznavanja slovenske družbe v obsegu 30 ur.
(2) Urad napoti osebe z mednarodno zaščito na tečaj spoznavanja slovenske družbe in jim zagotavlja plačilo stroškov tečaja.
(3) Za obiskovanje tečaja spoznavanja slovenske družbe so osebe z mednarodno zaščito upravičene do povračila stroška vozovnice za mestni promet oziroma stroškov najcenejšega javnega prevoza do najbližjega pooblaščenega izvajalca tečaja, če prebivajo v kraju, kjer se tečaj ne izvaja.
VIII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
41. člen 
(podzakonski predpisi) 
Minister, pristojen za izobraževanje, izda podzakonske predpise iz drugega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 16. člena in drugega odstavka 23. člena te uredbe v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
42. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 55/11, 36/14 in 22/16 – ZMZ-1).
43. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00717-12/2017
Ljubljana, dne 13. decembra 2017
EVA 2016-1711-0021
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik