Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2017 z dne 17. 11. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2017 z dne 17. 11. 2017

Kazalo

3035. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, stran 8616.

  
Sodni svet upoštevajoč:
– da je namen ocenjevanja dela sodnikov ohranjanje in dvig kakovosti sojenja;
– da je treba pri oblikovanju meril za ocenjevanje kakovosti dela sodnikov spoštovati neodvisnost sodnikov in sodstva kot celote;
– da si je treba prizadevati predvsem za kakovost odločanja;
– da so statistični podatki le podrejeni kazalci v postopku ocenjevanja dela sodnikov in jih je zato treba uporabljati skrajno previdno in ob ustrezni vsebinski razlagi;
na podlagi prve alineje 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o sodnem svetu na 107. seji dne 9. 11. 2017 sprejme naslednja
M E R I L A 
za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe 
1. člen 
Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (v nadaljevanju: Merila) določajo način, na podlagi katerega se ugotavljajo kriteriji za oceno sodniške službe, opredeljeni v 28. členu Zakona o sodniški službi, in sicer:
1. delovne sposobnosti in strokovno znanje,
2. osebnostne lastnosti,
3. socialne veščine,
4. sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta.
Pri sodnikih, ki ne opravljajo nalog vodstvenega mesta, se kriterij iz 4. točke ne upošteva.
Pri sodnikih, ki opravljajo naloge vodstvenega mesta, se kriterij iz 1. točke ocenjuje v sorazmerju z opravljanjem sodniške funkcije.
2. člen 
Oceno sodniške službe za sodnika izdela pristojni personalni svet.
Ocena sodniške službe mora vsebovati opredelitev do vseh kriterijev iz 1. člena teh Meril, pri čemer mora ocena vsebovati obrazloženo opredelitev kriterija iz točke 2 prvega odstavka 1. člena v primeru, ko sodnikovo ravnanje negativno odstopa od ravnanja drugih sodnikov. Kadar opredelitev glede določenega kriterija ni mogoča, personalni svet v oceni sodniške službe za to navede razloge.
Personalni svet pri oceni sodniške službe upošteva mnenje predsednika sodišča oziroma vodje oddelka iz 3. člena Meril, podatke, ki jih sam pridobi z vpogledom v ustrezno število zadev v skladu s 7. členom Meril, podatke, ki izhajajo iz osebnega spisa sodnika in mnenje oddelka iz 5. člena Meril.
Sodnik lahko v svoj osebni spis kadarkoli vloži kakršnokoli listino ali pisanje, za katerega ocenjuje, da bi lahko bilo pomembno pri ugotavljanju kriterijev iz 1. člena Meril.
3. člen 
Za ocenjevanje kriterija iz 1. točke 1. člena Meril predsednik sodišča oziroma vodja oddelka, na katerem ocenjevani sodnik opravlja sodniško službo, poda mnenje:
– o tem, ali sodnik učinkovito vodi postopke, pri čemer upošteva povprečno število opravljenih narokov v zadevah, ki jih je sodnik rešil v ocenjevalnem obdobju. Upošteva tudi povprečno trajanje postopkov, ki jih je vodil le ocenjevani sodnik in so bili zaključeni v ocenjevalnem obdobju;
– o tem, ali sodnik rešuje zadeve po vrstnem redu pripada, upoštevaje povprečno starost zadev, ki jih je sodnik rešil v ocenjevalnem obdobju v primerjavi s povprečno starostjo nerešenih zadev sodnika ob zaključku ocenjevalnega obdobja in število sklenjenih sodnih poravnav;
– o doseženem obsegu sodnikovega dela;
– o pravočasnosti pisne izdelave odločb, upoštevaje podatke o številu izdelanih sodnih odločb v 30 dneh, v obdobju od 30 do 90 dni in nad 90 dni v zadevah, ki jih je sodnik rešil v ocenjevalnem obdobju;
– o sodnikovi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj, upoštevaje podatke o številu zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo v primerjavi s številom vseh rešenih zadev v ocenjevalnem obdobju in podatke o doseženem razmerju med zadevami, ki so bile v postopku s pravnim sredstvom potrjene, spremenjene ali razveljavljene v ocenjevalnem obdobju.
4. člen 
V mnenju iz prejšnjega člena predsednik sodišča oziroma vodja oddelka:
– opravi primerjavo podatkov za ocenjevanega sodnika s podatki za druge primerljive sodnike;
– opozori, katere odločbe ocenjevanega sodnika so bile razveljavljene ali spremenjene v vsebinsko nepomembnem delu;
– upošteva podatke iz osebnega spisa sodnika in navede vse okoliščine, za katere ocenjuje, da bi jih personalni svet moral upoštevati pri oceni kvalitete sodnikovega dela;
– priloži zapisnik o morebitnem opravljenem službenem nadzoru, navede število in vzroke utemeljenih nadzorstvenih pritožb in priloži disciplinske sklepe;
– priloži podatek o odsotnosti sodnika:
– na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali na podlagi predpisov, ki urejajo starševsko varstvo; 
– zaradi izobraževanja, na katerega je sodnik napoten s strani predstojnika; 
– zaradi plačanega študijskega dopusta v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije; 
– zaradi izrednega dopusta po 11. členu Pravilnika o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov (Uradni list RS, št. 27/03); 
– priloži izpis statističnih podatkov iz vpisnika, ki so bili podlaga za njegovo mnenje.
5. člen 
Personalni svet glede strokovnega znanja sodnika pred izdelavo ocene sodniške službe pridobi mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika.
6. člen 
Personalni svet v postopku izdelave ocene za predsednike sodišč pridobi potrebne podatke in mnenje o uspešnosti posameznega sodišča od Vrhovnega sodišča RS.
7. člen 
Na podlagi predloženega mnenja predsednika sodišča oziroma vodje oddelka in oddelka, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika, se lahko personalni svet odloči za vpogled v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.
Tudi sodnik, za katerega personalni svet izdeluje oceno sodniške službe, lahko personalnemu svetu predloži na vpogled največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.
8. člen 
Personalni svet:
– pri ugotavljanju delovnih sposobnosti in strokovnega znanja sodnika upošteva zlasti njegovo sposobnost strukturiranega dela in sposobnost analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela ter sposobnost pisnega in ustnega izražanja, ki se odražajo predvsem v reševanju zadev po vrstnem redu pripada, obsegu opravljenega dela, kvaliteti vodenja postopka in kvaliteti sodnih odločb, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, njegovi sposobnosti za reševanje zapletenih in kompleksnih zadev, pravočasnosti pisne izdelave sodne odločbe, pravočasnosti postopanja v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi, številu sklenjenih sodnih poravnav; v okviru tega kriterija upošteva tudi sodnikovo dodatno delo pri izvrševanju sodne funkcije, zlasti mentorstvo, sodelovanje pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, mednarodno sodelovanje ter sodelovanje v zakonodajnih postopkih, kot tudi drugo sodnikovo strokovno dejavnost, specialistični in podiplomski študij ter dosežen ugled v pravni stroki;
– pri ocenjevanju osebnostnih lastnosti sodnika upošteva zlasti njegovo odgovornost, zanesljivost in preudarnost, pri čemer ugotavlja predvsem, ali sodnik ravna tako, da varuje neodvisnost, nepristranskost, zanesljivost in pokončnost ter ugled sodstva pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje. Do tega kriterija se personalni svet obrazloženo opredeli le v primeru, ko sodnikovo ravnanje negativno odstopa od ravnanja drugih sodnikov;
– pri ocenjevanju socialnih veščin sodnika upošteva zlasti njegove komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, pri čemer ocenjuje predvsem sodnikov način vodenja postopkov, način komuniciranja s strankami in drugimi organi ter odnos do sodelavcev;
– pri ocenjevanju sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta upošteva zlasti rezultate dela na področju, ki je sodniku zaupano, pri čemer ugotavlja predvsem dosežene rezultate oddelka oziroma sodišča, upoštevajoč merila za kakovost dela sodišč in podatke iz letnega poročila o poslovanju sodišča, na katerem ocenjevani sodnik opravlja naloge vodstvenega mesta.
9. člen 
Sodnik mora biti s statističnimi podatki iz 3. člena in zadnje alineje 8. člena Meril in z mnenjem iz 3. člena seznanjen, preden se posredujejo pristojnemu personalnemu svetu, kar potrdi s podpisom.
Sodnik lahko k mnenju in statističnim podatkom poda pripombe.
Statistični podatki se skupaj z mnenji, morebitnimi pripombami sodnika in osebnim spisom sodnika pošljejo pristojnemu personalnemu svetu.
10. člen 
V doseženem obsegu dela se upoštevajo:
a. pri sodnikih višjega oziroma višjega delovnega in socialnega sodišča zadeve iz:
– Kp, Cp, Cpg, Pdp in Psp vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve, o katerih je bilo odločeno s spremembo ali potrditvijo odločbe prve stopnje po opravljeni obravnavi;
– Cst vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve osebnega stečaja;
– Cdn vpisnika;
– Prp in Epvdp vpisnika;
– Ip vpisnika;
b. pri sodnikih Upravnega sodišča RS končne odločitve v zadevah iz:
– U vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve, o katerih je bilo odločeno s spremembo ali potrditvijo odločbe prve stopnje po opravljeni obravnavi;
c. pri sodnikih okrožnega oziroma delovnega in socialnega sodišča končne odločitve v zadevah iz:
– K vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zahtevnejše zadeve organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (XK zadeve);
– Kpr, Km in Kmp, KS, Kpd vpisnika;
– P vpisnika, pri čemer se posebej evidentira sklepe o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena pred glavno obravnavo;
– ZOPNI vpisnika;
– Pg vpisnika, pri čemer se posebej evidentira sklepe o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena pred glavno obravnavo;
– N vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo potrditve sporazumov glede zaupanja mladoletnih otrok, preživnine in stikov;
– IV P vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve s tožbo na razvezo zakonske zveze brez otrok in zadeve po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze;
– Pd in Ps vpisnika, pri čemer se posebej evidentira sklepe o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena pred glavno obravnavo;
– St vpisnika;
– Ng vpisnika;
– Pp vpisnika,
– Srg vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve po čl. 11/I ZSReg, zadeve Srg vpisnika, ko gre za pritožbe zoper odločitve referentov ali ugovorov po ZFPPIPP in zadeve, ko gre za sklepe po ZFPPIPP;
– Pom-i, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve, ko gre za vsebinsko mednarodno pravno pomoč;
– ENPP vpisnika,
– R vpisnika, ko gre za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb;
– posebej se evidentirajo odločitve o začasni odredbi ali predhodni odredbi in o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku;
d. pri sodnikih okrajnega sodišča končne odločitve v zadevah iz:
– N vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo meritorne odločitve po ZVEtL, določanje mej in nujnih poti;
– P vpisnika, pri čemer se posebej evidentira sklepe o ustavitvi postopka, če je tožba umaknjena pred glavno obravnavo;
– K vpisnika;
– Kpd vpisnika;
– ZSV vpisnika;
– Pr (pridržanje) vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo zadeve, v katerih gre za podaljšanje pridržanja osebe po ZDZdr;
– D vpisnika;
– PR (prekrški) vpisnika;
– Dn ali Sdn vpisnika;
– EPVD vpisnika;
– Dd vpisnika;
– I vpisnika, In vpisnika, pri čemer se posebej evidentirajo VL In zadeve in In/Nt (izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve) zadeve;
– Z vpisnika;
e. pri sodnikih, ki sodijo na Centralnem oddelku za verodostojno listino, odločitve o ugovorih, pri čemer se ne upoštevajo tipsko izdani sklepi;
f. ne upoštevajo se zadeve, kjer je postopek ustavljen zaradi zastaranja;
g. posebej se evidentirajo zadeve, pri reševanju katerih je sodeloval strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik.
11. člen 
Za sodnike prve stopnje je za prve tri mesece od nastopa sodniške službe pri izdelavi ocene sodniške službe treba upoštevati, da praviloma opravijo manjši obseg dela.
Za predsednika in sekretarja Sodnega sveta, predsednika in generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, predsednike višjih in okrožnih sodišč, predsednika Upravnega sodišča Republike Slovenije, predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča, predsednike delovnih sodišč ter Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, predsednika okrajnih sodišč v Ljubljani in Mariboru, za sodnike, ki so dodeljeni na delo na evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju, Ustavno sodišče Republike Slovenije in Sodni svet Republike Slovenije, jepri izdelavi ocene sodniške službe treba upoštevati, da praviloma ne opravljajo sodniškega dela.
Obseg dela dodeljenih sodnikov se oceni na podlagi poročila, ki ga izdelajo njihovi predstojniki.
12. člen 
Pri izdelavi ocene za predsednike sodišč, ki niso zajeti v 11. členu, podpredsednika Sodnega sveta, vodje oddelkov, sodnike, ki vodijo službo za informatiko, sodnike, ki opravljajododatno delo pri izvrševanju sodniške funkcije, zlasti službene nadzore, mentorstvo, sodelovanje pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju sodnikov in sodnega osebja, mednarodno sodelovanje ter sodelovanje v zakonodajnih postopkih in delovnih skupinah, je treba upoštevati tudi te njihove zadolžitve poleg sojenja glede na sorazmerni obseg tega dela.
13. člen 
Če sodnik v posameznem letu opravi bistveno manjši obseg dela kot primerljivi sodniki, na delu pa je bil najmanj šest mesecev, je treba ugotoviti vzroke za njegov manjši obseg dela.
Med vzroke, ki pridejo v poštev kot opravičljivi, sodijo predvsem:
– reševanje izjemno zahtevne zadeve;
– sodelovanje pri strokovnem delu na oddelku;
– obremenitev z nadpovprečnim številom starejših zadev brez razlogov na njegovi strani;
– premajhno število zadev, ki so dodeljene sodniku;
– slabši materialni pogoji dela na sodišču (pomanjkanje razpravnih dvoran, pomožnega osebja itd.);
– sprememba področja dela;
– sodelovanje sodnikov v dolgotrajnem kazenskem postopku;
– sodelovanje sodnikov v posebnih delovnih skupinah;
– opravljanje službenih nadzorov.
Vzroke za bistveno manjši obseg dela skupaj s sodnikom in vodjem oddelka ugotavlja predsednik sodišča in o svojih ugotovitvah seznani Sodni svet ob vsakoletni predložitvi podatkov o storilnosti sodnikov. Poročilo o ugotovitvah se vloži v osebni spis sodnika, na katerega se nanaša ugotavljanje razlogov za bistveno manjši obseg dela.
14. člen 
Sodni svet in personalni svet lahko pri odločanju v okviru svojih pristojnosti preveri točnost posredovanih statističnih podatkov.
15. člen 
Merila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati z dnem objave.
Št. Su 720/2017-1
Ljubljana, dne 9. novembra 2017
Predsednik Sodnega sveta RS 
dr. Marko Novak l.r.