Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2017 z dne 10. 11. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2017 z dne 10. 11. 2017

Kazalo

3021. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2018–2022, stran 8560.

  
Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S R E D N J E R O Č N I   P R O G R A M 
statističnih raziskovanj 2018–2022 
1 UVOD 
1.1 Podlage za delovanje slovenske državne statistike 
Pravna podlaga za delovanje slovenske državne statistike je Zakon o državni statistiki. Skladno s tem zakonom je državna statistika strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj. Izvaja se po načelih nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti, statistične zaupnosti in preglednosti.
Zaradi vpetosti Slovenije v Evropsko unijo se izvajanje dejavnosti državne statistike tesno prepleta z izvajanjem dejavnosti evropske statistike, zato je statistična zakonodaja Evropske unije neločljivi element delovanja slovenske državne statistike.
Institucije, ki tvorijo slovensko državno statistiko, delujejo tudi skladno s profesionalnimi standardi, določenimi v Temeljnih načelih uradne statistike Združenih narodov, v Kodeksu ravnanja evropske statistike ter v Javni zavezi Evropskega sistema centralnih bank o evropski statistiki. Poleg teh upoštevajo tudi druge najboljše mednarodne statistične standarde.
1.2 Institucije slovenske državne statistike 
Slovensko državno statistiko tvorijo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike. V obdobju, za katero velja ta srednjeročni program (2018–2022), sta pooblaščena izvajalca dejavnosti državne statistike Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje; prva je pooblaščena za izvajanje državne statistike na področjih statistike ekonomskih odnosov s tujino, finančnega posredništva in nacionalnih računov, drugi pa na področju statistike zdravja. Omenjene institucije urejajo medsebojne odnose in si natančno določajo naloge z medsebojnimi dogovori in letnim programom statističnih raziskovanj.
1.3 Izhodišča srednjeročnega programa 
Pripravo srednjeročnega programa statističnih raziskovanj nalaga Zakon o državni statistiki. Ta določa, da predlog programa pripravi Statistični urad Republike Slovenije v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci, sprejme pa ga Vlada.
Pri pripravi programa so bile upoštevane potrebe nacionalnih uporabnikov, izražene zlasti v okviru Statističnega sveta in statističnih sosvetov, potrebe Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij ter potrebe dajalcev podatkov. Uspešnost izvedbe programa bo odvisna predvsem od razpoložljivih kadrovskih in finančnih sredstev.
2 VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE 
Vizija 
Vizija slovenske državne statistike je družba, v kateri državljani, podjetja in država pri sprejemanju odločitev uporabljajo verodostojne informacije.
Poslanstvo 
Poslanstvo slovenske državne statistike je zagotavljanje kakovostnih podatkov o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov.
Vrednote 
Državni statistiki delujejo in odločajo v skladu s svojimi temeljnimi vrednotami:
– uporabnikom zagotavljajo vrhunsko storitev,
– spoštujejo dajalce podatkov,
– ščitijo statistično zaupnost,
– upoštevajo najvišje strokovne statistične standarde,
– ravnajo strokovno neodvisno in nepristransko,
– razpoložljive vire uporabljajo gospodarno.
3 OCENA SEDANJEGA STANJA 
Z vsebinskega vidika je bilo obdobje, na katero se je nanašal prejšnji srednjeročni program statističnih raziskovanj (2013–2017) in ki se izteka, za državno statistiko zelo uspešno. Uporabnikom je zagotavljala številne statistične podatke in storitve; že znanim in uveljavljenim so se v tem obdobju pridružili podatki iz izpopolnjenih okoljskih računov ter podatki o različnih vidikih delovanja slovenske družbe (npr. globalizacija, zdravje, trajnostni razvoj, zelena rast, blaginja). Prilagajala se je spremenjenim mednarodnim statističnim standardom. Izboljševala in nadgrajevala je načine, prek katerih komunicira z uporabniki (npr. prenova spletnih strani, nove spletne aplikacije). Podatkovne vire je še naprej dopolnjevala z administrativnimi viri, tehnološko je posodobila zbiranje, obdelavo in izmenjavo podatkov, preverjala je možnosti za uporabo masovnih podatkov.
Z organizacijskega oziroma institucionalnega vidika je bilo najpomembnejše v tem obdobju opravljeno delo ovrednotenje vsebine sistema državne statistike. Ta je bil postavljen pred več kot dvajsetimi leti in je odražal tedanje stanje in potrebe družbe. Od takrat se praktično ni spremenil, zato se je zdelo primerno, da se kritično ovrednoti njegova ustreznost. Razmisleki so bili usmerjeni zlasti v vprašanje razmejitve državne statistike od t. i. resorne statistike. Pri tem je državna statistika tista statistika, ki se pripravlja skladno z Zakonom o državni statistiki, resorna statistika pa statistika, ki se pripravlja skladno z drugimi zakoni, ki institucijam nalagajo oziroma omogočajo pripravo in objavljanje statistik z njihovega delovnega področja. Po skrbnem premisleku so bile iz državne statistike izločene tiste statistike, ki ne izpolnjujejo standardov statistične zakonodaje in drugih statističnih standardov; zaradi tega se je obseg državne statistike ustrezno zmanjšal.
Konsolidacija delovanja se je izvajala in je bila potrebna tudi zaradi resnega omejevanja oziroma zmanjševanja sredstev, ki so bila na voljo za izvajanje dejavnosti. Procesi, delo in organizacijska struktura so bili nadalje racionalizirani in optimizirani, zvišala se je produktivnost zaposlenih. To je omogočilo, da se obseg dejavnosti kljub poslabšanju finančnega in kadrovskega položaja ni zmanjšal. Čeprav se je stanje v zadnjih letih stabiliziralo, ostajajo kadrovski in finančni viri nezadostni in so glavni dejavnik, ki omejuje dejavnost v njenem nadaljnjem razvoju.
Temeljne značilnosti slovenske državne statistike ostajajo nespremenjene: je neodvisna pri sprejemanju strokovnih odločitev, osredinjena je na uporabnike, ima zaupanje dajalcev podatkov, širok dostop do podatkovnih virov in izkorišča vse prednosti registrske usmeritve slovenske države. Poudarek daje kakovosti statističnih podatkov in storitev v vseh njenih razsežnostih. Ima visoko kompetentne sodelavce, močno je vpeta v mednarodno okolje. Slovenski statistični sistem je v primerjavi z drugimi statističnimi sistemi eden manjših. To po eni strani pomeni oteženo izkoriščanje ekonomij obsega, manjši vpliv na odločitve v mednarodnem okolju in manjšo zmožnost prevzemanja velikih projektov. Po drugi strani pa majhnost omogoča bistveno boljšo fleksibilnost, hitrejšo odzivnost in boljšo učinkovitost, lažjo notranjo komunikacijo in usklajevanje, lažje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z deležniki.
4 POTENCIALI ZA PRIHODNOST 
Ključni potenciali za nadaljnji razvoj državne statistike so novi družbeni pojavi, zlasti digitalizacija, izrazitejša »tržna« usmerjenost in nove oblike sodelovanja v mednarodni statistični skupnosti.
Slovenska družba se stalno spreminja. Skladno s tem se prilagajajo tudi storitve državne statistike, saj želi odgovarjati na potrebe družbe. V naslednjih letih se kot novi oziroma bolj izstopajoči pojavi, ki jih bo državna statistika podatkovno osmislila, kažejo zlasti staranje prebivalstva, spremembe na trgu dela, selitve, varovanje okolja, internacionalizacija poslovanja, okrevanje po ekonomski in finančni krizi, nova vizija razvoja Slovenije, uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ter digitalizacija družbe.
Digitalizacija družbe prinaša državni statistiki dve vrsti priložnosti. Prva je klasična in povezana s statističnim merjenjem pojavov, ki jih ta družbeni proces prinaša (npr. sodelovalno gospodarstvo, njegove opredelitve, spremljanje, spreminjanje vloge gospodinjstev in poslovnih subjektov, spreminjanje oblik proizvodnje idr.). Bistveno bolj vznemirljivo pa je vprašanje, kakšne spremembe bo digitalizacija prinesla v način delovanja državne statistike. Digitalne sledi, ki jih puščamo pri uporabi pametnih naprav in družbenih omrežij, pri interakcijah s poslovnim svetom in drugje, so velik potencialni podatkovni vir za državno statistiko, ki s sabo prinaša tudi velike metodološke izzive in potrebe po novih znanjih in sposobnostih. Pričakovati je, da bodo masovni podatki močno vplivali na metode in pristope za zbiranje podatkov; pridružili se bodo neposrednemu zbiranju podatkov pri poslovnih subjektih in prebivalcih ter podatkom iz administrativnih zbirk ter tako postali tretja velika skupina virov za pripravo statističnih podatkov. Glavne priložnosti se kažejo v razvoju novih statističnih podatkov, boljši pravočasnosti in zanesljivosti obstoječih ter manjših obremenitvah dajalcev podatkov.
Obenem se spreminja tudi položaj državne statistike v družbi. Krha se njen monopolni položaj, saj statistične podatke zagotavlja čedalje več ponudnikov. Čedalje večje količine podatkov so v rokah zasebnih podjetij, s tem pa se odpirajo vprašanja glede lastništva podatkov in dostopa do njih. To zahteva razmislek o primerjalnih prednostih državne statistike za družbo. Te je najti zlasti v kakovosti v najširšem smislu: v institucionalnih elementih (zlasti v strokovni neodvisnosti, nepristranskosti ter objektivnosti), v procesnih elementih in v kakovosti statističnih podatkov in storitev (v ustreznosti, v pravočasnosti in točnosti, v zanesljivosti in natančnosti, v primerljivosti in skladnosti, v dostopnosti in jasnosti). Državna statistika bo te izzive pozorno spremljala tudi v prihodnje, saj v njih vidi tudi priložnosti za izboljšanje storitev, ki jih nudi slovenski družbi.
Tesno povezan s tem je izziv aktivnega poseganja na statistični trg. Povpraševanje po podatkih in storitvah državne statistike nedvomno obstaja in stalno narašča. Uporabniki so številni in raznovrstni. Slovenska državna statistika že dolgo ne razumeva več svoje vloge v ožjem smislu; svoje podatke in storitve ponuja državnim organom, poslovnim subjektom, prebivalcem, raziskovalcem, novinarjem idr. Vseeno pa je produkcijski element dela še vedno precej močnejši od marketinškega. Priložnosti na tem področju se kažejo v še širši in raznovrstnejši promociji podatkov in storitev državne statistike in s tem v krepitvi »tržne« usmerjenosti. Te ni razumeti v finančnem smislu, ampak kot aktivno iskanje novih uporabnikov in zagotavljanje takih podatkov in storitev, ki jih ti zares potrebujejo.
Tretji ključni potencial za prihodnost je sodelovanje v mednarodni statistični skupnosti. To je bilo tradicionalno usmerjeno zlasti v skupno metodološko delo, tj. v razvoj metodologij, ki so vodile k primerljivim podatkom med državami. V zadnjem času se sodelovanje v večji meri usmerja tudi na druga področja, zlasti na standardizacijo procesov, informacijskih in tehnoloških rešitev, aplikacij ipd. Tehnologija proizvodnje je v vseh statističnih sistemih na svetu zelo podobna, če ne celo enaka. S skupnimi rešitvami bi bilo mogoče ustvarjati ekonomije obsega, saj ne bi vsaka statistična institucija razvijala svojih rešitev, ampak bi lahko uporabila, kar je že na voljo. Razvoj širše uporabnih gradnikov je v še precej začetnih fazah, potencialno pa se je iz tega mogoče nadejati prihrankov, ustvarjenih z uporabo skupnih podpornih elementov za izvajanje statističnega procesa.
5 PREDNOSTNA PODROČJA DELOVANJA IN CILJI V OBDOBJU 2018–2022 
V obdobju 2018–2022 bo slovenska državna statistika osredinila svoje delovanje v štiri prednostna področja:
– statistični podatki in storitve,
– podatkovni viri,
– zmogljivosti,
– sodelovanje.
Med naštetimi prednostnimi področji so najpomembnejši statistični podatki in storitve. Ti so dodana vrednost državne statistike za družbo. Zajemajo podatke o prebivalcih in poslovnih subjektih, o njihovih značilnostih in ravnanjih, o ekonomskih, socialnih, demografskih in okoljskih pojavih v slovenski družbi.
Vsa druga prednostna področja podpirajo razvoj, pripravo in izkazovanje statističnih podatkov in storitev. Podatkovni viri so vhod v statistični proces in s tem nujno potrebni za pripravo statističnih podatkov in storitev. Slovenska državna statistika jih pridobiva neposredno in posredno: neposredno od prebivalcev in poslovnih subjektov, posredno pa iz že obstoječih evidenc in zbirk podatkov. Zmogljivosti zajemajo posamezne infrastrukturne elemente delovanja, tj. kadrovske in finančne vire, procese, organizacijo ter informacijsko infrastrukturo in tehnologijo. Sodelovanje je večrazsežnostno, s številnimi deležniki, in je bistveno za razvoj in napredek, ki v izolaciji ne bi bila mogoča.
V nadaljevanju so za vsako izmed prednostnih področij navedeni cilji slovenske državne statistike v srednjeročnem obdobju 2018–2022.
5.1 Statistični podatki in storitve 
V povezavi s statističnimi podatki in storitvami so cilji državne statistike naslednji:
– ohraniti zdajšnji obseg in vsebino statističnih podatkov na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov;
– razvoj novih statističnih podatkov in nadgraditev obstoječih, npr.:
– Dopolnjeni bodo okoljski računi na področju gozdnih računov, vodnih računov in računov izdatkov za upravljanje naravnih virov ter razviti satelitski računi za kulturo. Pripravljene bodo ocene celotnega nacionalnega bogastva, ekonomske vrednosti neplačanega gospodinjskega dela, prostovoljnih storitvenih dejavnosti in človeškega kapitala ter razvito celovito merjenje produktivnosti slovenskega gospodarstva. 
– Nadgrajeni bodo statistični podatki za spremljanje blaginje družbe in posameznikov z vidika porazdelitve dohodka, potrošnje in premoženja. Razvito bo statistično spremljanje kakovosti zaposlitev, prehoda mladih na trg dela, značilnosti selivcev, mobilnosti prebivalcev, osebne varnosti in porabe časa. Nadgrajeni bodo podatki s področja sistema zdravstvenega varstva (delovna sila, zmogljivosti idr.) ter podatki o obolevnosti zaradi različnih bolezni. 
– Razširjen bo nabor podatkov o storitvenih dejavnostih, nadgrajeni bodo kazalniki globalizacije, razviti bodo četrtletna in regionalna demografija podjetij, indeks proizvodnje v storitvenih dejavnostih ter indeks cen proizvajalcev v gradbeništvu, proučene bodo možnosti za pripravo indeksa cen poslovnih nepremičnin ter za nadaljnjo integracijo zunanjetrgovinskih podatkov z drugimi statističnimi podatki, opredelitev podjetja bo prilagojena obstoječim podjetniškim praksam. Nadaljeval se bo razvoj podatkovnih baz o vrednostnih papirjih in kreditih ter podatkovne baze in registra finančnih subjektov, izboljšan bo zajem finančnih posrednikov s poudarkom na spremljanju spremenjenih finančnih tokov in storitev. 
– Kazalniki zelene rasti bodo razširjeni in nadgrajeni s prikazom na regionalni ravni, izveden bo popis kmetijstva ter razvita statistika nastajanja odpadne hrane. 
– pravočasnost ter skladnost in primerljivost statističnih podatkov:
– Izboljšana bo pravočasnost statističnih podatkov (npr. skrajšan bo rok za objavo podatkov o izvozu in uvozu blaga po značilnostih podjetij, proučene bodo možnosti za hitrejšo prvo objavo četrtletnega bruto domačega proizvoda ter drugih kratkoročnih kazalnikov gibanja gospodarske aktivnosti). 
– Izboljšani bosta skladnost in primerljivost statističnih podatkov (npr. zmanjšane bodo razlike med finančnimi nacionalnimi računi, nefinančnimi nacionalnimi računi in plačilno bilanco ter zmanjšane asimetrije v podatkih o izvozu in uvozu blaga), večja bo preglednost razlik v statističnih podatkih o istih konceptih, prikazanih po različnih opredelitvah. 
– dostopnost in jasnost statističnih podatkov:
– Objavljanje statističnih podatkov bo prilagojeno potrebam, znanju, spretnostim, življenjskim/poslovnim situacijam in drugim značilnostim uporabnikov. Osnovna diseminacijsko-komunikacijska pot bodo obvestilno bogata, vendar navigacijsko nezahtevna spletišča, na katerih se objavljajo podatki državne statistike. Podrobni podatki bodo na voljo v uporabniško prijazni podatkovni zbirki in na način, da bo zaradi statistične zaščite obvestilna izguba čim manjša. Za manj zahtevne uporabnike bodo statistični podatki prikazani z informativnimi, enostavnimi in lahko razumljivimi tabelami in besedilom, grafično in kartografsko, z večjim poudarkom na vizualizaciji, z interaktivnimi orodji in z izkoriščanjem različnih komunikacijskih poti. Za zahtevnejše uporabnike ali ob posameznih dogodkih bodo statistični podatki nadgrajeni z analizami in s celovitim prikazom obravnavane tematike.
– Za raziskovalno delo bo mogoče uporabljati mikropodatke. Izboljšana bo dostopnost do odprtih podatkov in s tem omogočena lažja rediseminacija podatkov državne statistike. Podatki o statističnih podatkih (opisi metodologij, ocene kakovosti, vprašalniki ipd.) bodo razumljivi, jasni, enostavno dostopni in sprotni. 
– sodelovanje z uporabniki:
– Državna statistika bo ohranila dobro delujoče mehanizme, prek katerih sodeluje z uporabniki in pridobiva informacije o njihovih potrebah po statističnih podatkih in storitvah, ter jih nadgradila z novimi elementi, kot so sistem za spremljanje zadovoljstva s posameznimi statističnimi podatki in storitvami ter analize in testi uporabnosti. Analizirala bo predloge za uvedbo novih statističnih podatkov ali za spremembo obstoječih, podane prek Statističnega sveta, statističnih sosvetov in drugih oblik komuniciranja z uporabniki, in se odzivala nanje. 
5.2 Podatkovni viri 
Na področju podatkovnih virov so cilji slovenske državne statistike naslednji:
– do dajalcev podatkov prijazno in učinkovito zbiranje podatkov:
– Način zbiranja podatkov bo prilagojen sodobnim tehničnim možnostim, potrebam in značilnostim opazovane populacije. Za pridobivanje podatkov pri poslovnih subjektih bo prevladujoče elektronsko zbiranje podatkov; za pridobivanje podatkov pri posameznikih bo pri večini raziskovanj zagotovljeno spletno anketiranje. 
– Veliko razbremenitev poslovnih subjektov bi lahko prineslo sprejetje uredbe EU, ki bi statističnim uradom omogočila medsebojno izmenjavo podatkov o izvozu blaga v druge države članice. Pri oblikovanju zakonodaje se bo slovenska državna statistika zavzemala za rešitev, ki bo zagotovila primerno razmerje med zahtevo po kakovostnih statističnih podatkih in možnostjo za razbremenitev pri statističnem poročanju. 
– Okrepljene bodo aktivnosti za ohranitev visoke stopnje sodelovanja poslovnih subjektov v statističnih raziskovanjih in za preprečevanje nadaljnjega padanja stopnje sodelovanja prebivalcev. Vprašalniki in drugi merski instrumenti bodo jasni, predhodno testirani in objavljeni pred začetkom zbiranja. Koledar poročanja za posamezno leto bo objavljen najkasneje ob začetku leta. Dajalci podatkov bodo ozaveščani o uporabnosti statističnih podatkov, med drugim z nudenjem informacij, ki jih potrebujejo pri svojih poslovnih in zasebnih odločitvah. Nadgrajeno bo merjenje obremenitev in aktivno upravljanje teh obremenitev, med drugim z optimizacijo časovne in vsebinske izvedbe zbiranj podatkov ter z optimizacijo vključenosti v vzorce. Pozitivni pristop pri zbiranju podatkov bo v večji meri kot doslej dopolnjen z uporabo pooblastil, ki jih daje zakon o državni statistiki. 
– sooblikovanje administrativnih zbirk:
– Uporaba podatkov, razpoložljivih v administrativnih zbirkah, bo imela vedno prednost pred neposrednim zbiranjem, kadar bo to ustrezno z vidika zahtev kakovosti. Sodelovanje s skrbniki administrativnih zbirk bo usmerjeno v sooblikovanje obstoječih in nastajajočih zbirk s ciljem, da se bodo lahko uporabile za statistični namen, ter v ohranjanje pogojev za obsežno uporabo administrativnih podatkovnih virov. Nove priložnosti se kažejo zlasti na področju statistike turizma (register nastanitvenih obratov in enotna točka za sporočanje podatkov o prenočitvah turistov), statistike energetike (nadgradnja sistema za e-poročanje izvajalcev energetskih dejavnosti) ter statistike okolja (posodobitev in nadgradnja administrativnega vira za podatke o odpadkih in vodah). Proučene bodo nove možnosti za uporabo podatkov iz administrativnih zbirk, npr. pri pripravi statističnih podatkov o izobraževanju, industrijski proizvodnji in trgovini.
– izkoriščene priložnosti masovnih podatkov:
– Izkušnje, pridobljene pri delu z masovnimi podatki v preteklem srednjeročnem obdobju, bodo nadgrajene z novimi znanji in metodološkim razvojem. Masovni podatki bodo uvedeni kot podatkovni vir za pripravo statističnih podatkov, kjer bo to smiselno; področja, za katera bi se ti podatki lahko uporabili kot podatkovni vir, bi bila lahko indeks cen življenjskih potrebščin, paritete kupne moči, prosta delovna mesta, mnenje potrošnikov, mobilnost, potrošnja gospodinjstev idr. Odprta vprašanja glede dostopa, dopustne uporabe, informacijske varnosti in etike se bodo reševala v tesnem sodelovanju z lastniki masovnih podatkov, odločevalci in drugimi pristojnimi institucijami. Glede na poslovne potrebe bodo razvite in uvedene inovativne informacijske rešitve. Izboljšane bodo metodologije za obdelavo masovnih podatkov in razvit okvir kakovosti. Z aktivnim sodelovanjem v mednarodnem in slovenskem statističnem in raziskovalnem okolju, ki se ukvarja z masovnimi podatki, bo slovenska državna statistika prispevala k razvoju tega področja uradne statistike. 
5.3 Zmogljivosti 
Pri zmogljivostih so cilji slovenske državne statistike naslednji:
– optimizirani in moderni statistični procesi:
– Standardizacija in optimizacija statističnih procesov bosta glavni usmeritvi pri izvajanju statističnega procesa, tj. pri zbiranju podatkovnih virov, statistični obdelavi in izkazovanju statističnih podatkov. Prednost bodo imele generične rešitve (enkrat za večkrat) in rešitve, ki omogočajo delovanje po načelih t. i. vitke proizvodnje. Postopki bodo metapodatkovno podprti, pregledni, sledljivi in v čim večji meri avtomatizirani. Uporabljali se bodo usklajeni koncepti, klasifikacije in opredelitve spremenljivk ter sodobne metodološke rešitve. Informacijska in komunikacijska infrastruktura in tehnologija bosta z uporabo najnovejših tehnologij in z razvojem inovativnih informacijskih rešitev omogočali visoko funkcionalen, zmogljiv in odziven informacijski sistem za izvajanje statističnega procesa.
– Skladno s splošnimi usmeritvami bodo posodobljeni procesi priprave posameznih statističnih podatkov in izvedene celovite procesne prenove posameznih statističnih področij (npr. integracija statistik o prebivalcih, prenova statistik o kmetijstvu in statistik o podjetjih, vključno z vpeljavo statističnega poslovnega registra kot izhodišča za vse statistike o podjetjih). 
– zavezanost kakovosti in informacijski varnosti:
– Upravljanje kakovosti bo razširjeno z novimi elementi. Obstoječi sistem opisovanja kakovosti bo nadgrajen s sistemom ocenjevanja kakovosti in s sistemom uvajanja izboljšav. Določene bodo ciljne vrednosti za faze statističnega procesa in ciljne vrednosti za razsežnosti kakovosti. 
– Sistem informacijske varnosti bo zagotavljal najvišje stopnje varovanja podatkov v državnem statističnem sistemu. 
– profesionalni zaposleni:
– Dejavnost državne statistike temelji na znanju, zato so zaposleni ključni za dosego ciljev, zastavljenih v tem programu. Slovenski državni statistiki bodo tudi v prihodnje učinkoviti, ustvarjalni, prilagodljivi, usmerjeni v iskanje rešitev, delovali bodo v kolegialnem duhu in zavzeto prispevali k delovanju in razvoju državne statistike. Pri ravnanju z zaposlenimi bo posebna pozornost posvečena zagotovitvi znanj in spretnosti, ki jih zaposleni potrebujejo pri delu v sodobnih statističnih institucijah, primerni organizaciji in ustreznemu vodenju. Rešitve za prihajajočo problematiko staranja in posledično zmanjšane razpoložljivosti ustrezno izobraženih kadrov se bodo iskale v upravljanju vseh starostnih skupin in v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, da bodo prihajajoče generacije razpoznale institucije državne statistike kot ugledne in zaželene delodajalce.
– ekonomsko učinkovito izvajanje dejavnosti:
– Zadostna finančna sredstva so nujni pogoj za strokovno neodvisno delovanje državne statistike. Pripravljeni bodo izračuni finančnih sredstev, porabljenih za izvajanje dejavnosti v celotnem sistemu. Razvita bo metodologija za ocenitev stroškov priprave statističnih podatkov in storitev in izdelane bodo ocene. Proučila se bo ustreznost financiranja po vrstah uporabnikov in po vrstah statističnih podatkov in storitev. Iskale se bodo možnosti za optimalnejšo zagotovitev sredstev za izvedbo večletnih, praviloma dražjih zbiranj podatkov. 
5.4 Sodelovanje 
Sodelovanje zajema skupne aktivnosti z različnimi deležniki. Cilji sodelovanja so deloma zajeti že pri točkah 5.1 (uporabniki podatkov) in 5.2 (dajalci podatkov); tukaj so navedeni tisti, ki tam niso zajeti:
– aktivno članstvo v mednarodni statistični skupnosti:
– Institucije, ki tvorijo državno statistiko, so del mednarodne statistične skupnosti v okviru različnih organizacij. Pri sodelovanju v mednarodnem okolju bo slovenska državna statistika enakopraven deležnik pri razvoju statistike na evropski in svetovni ravni. Delovala bo v smeri čim večjega vpliva na sprejemanje odločitev, ki so ključnega pomena za prihodnost svetovne, evropske in slovenske državne statistike. Svoje aktivnosti bo osredinjala na razvoj novih znanj in metod ter na izmenjavo dobrih praks. Vključena bo v karseda veliko mednarodnih aktivnosti, saj je to priložnost za pridobivanje izkušenj mednarodnega sodelovanja, krepitev sposobnosti timskega in projektnega dela, spoznavanje izzivov večkulturnosti, razširjanje pogledov zunaj lokalnega okolja in pridobivanje poglobljenih in novih znanj. Prepoznane dobre rešitve bo uvedla v svoje sisteme, svoja znanja in izkušnje pa bo prenašala statističnim institucijam v drugih državah. 
– sodelovanje z znanstveno raziskovalno skupnostjo:
– Sodelovanje z znanstveno raziskovalno skupnostjo bo okrepljeno na področju razvoja metod za izvajanje statističnega procesa. Priložnosti, ki jih prinaša tako sodelovanje, se kažejo v uporabi alternativnih načinov priprave statističnih podatkov, npr. z modeliranjem. Sodelovanje z inštituti in raziskovalci bo tesno tudi pri razvoju metod in informacijskih rešitev za uporabo masovnih podatkov ter na drugih področjih, kjer raziskovalna skupnost lahko prispeva k nadgradnji obstoječega znanja. 
– izoblikovana skupnost državnih statistikov:
– Državni statistiki bodo sodelovali na vseh področjih skupnega interesa, zlasti pri aktivnostih, povezanih z izpolnjevanjem statističnih kodeksov ravnanja, pri razvoju in uvajanju skupnih metodoloških, procesnih in tehnoloških rešitev v vseh fazah statističnega procesa, pri izobraževanju in usposabljanju zaposlenih ter pri krepitvi blagovne znamke državne statistike. 
6 TVEGANJA ZA URESNIČITEV PROGRAMA
V tem razdelku so navedena glavna tveganja za uresničitev srednjeročnega programa statističnih raziskovanj v obdobju 2018–2022. Lastniki vseh tveganj so institucije, ki tvorijo sistem državne statistike.
Tveganje
Verjetnost (m, s, v)
Vpliv (m, s, v)
Ukrepi
1. Poslabšanje zakonodajnega okvira za delovanje.
m
v
Spremljanje predlogov zakonodajnih sprememb; komuniciranje z odločevalci.
2. Nezadostni finančni in kadrovski viri.
s
v
Komuniciranje z odločevalci; prilagajanje procesov; uvajanje naprednejših metodologij.
3. Nezadostna znanja in sposobnosti zaposlenih.
s
s
Zaposlovanje diplomantov ustreznih strok; sodelovanje s fakultetami; izobraževanje; sodelovanje v mednarodnih aktivnostih.
4. Neustreznost informacijsko-komunikacijske infrastrukture
in tehnologije.
s
v
Komuniciranje z odločevalci; sodelovanje z notranjimi in zunanjimi uporabniki.
5. Razkritje zaupnih statističnih podatkov.
m
v
Izvajanje in prilagajanje varnostne politike; izobraževanje zaposlenih.
6. Nove in spremenjene potrebe družbe niso zaznane.
m
m
Spremljanje potreb obstoječih uporabnikov; razpoznava potencialnih novih uporabnikov in njihovih potreb.
7. Izguba zaupanja uporabnikov.
m
s
Zagotavljanje kakovostnih podatkov in storitev; ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov; osveščanje uporabnikov.
8. Zmanjšana odzivnost dajalcev podatkov.
v
v
Omogočanje sodobnih načinov poročanja; upravljanje bremen; povečanje ustreznosti statističnih podatkov in storitev za dajalce podatkov.
9. Ukinitev ali zmanjšanje obsega administrativnih zbirk.
m
v
Spremljanje predlogov zakonodajnih sprememb; komuniciranje z nosilci administrativnih zbirk.
Št. 00701-14/2017
Ljubljana, dne 9. novembra 2017
EVA 2017-1522-0015
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik