Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2017 z dne 3. 11. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2017 z dne 3. 11. 2017

Kazalo

2964. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Podkubovšek, stran 8405.

  
Na podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), na podlagi 158. člena veljavnega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popravek) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 28. redni seji dne 19. 10. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Podkubovšek 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice in določilom sedmega odstavka 48. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) se s tem odlokom sprejme občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Podkubovšek (v nadaljevanju: OPPN) po projektu, ki ga je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Slovenska Bistrica, pod št. 02/17-OPPN in so sestavni del tega odloka.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je 3.ea člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO).
2. člen 
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. GRAFIČNI DEL
III. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
IV. PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
3. člen 
(1) Območje posega leži v vzhodnem delu strnjenega naselja Tepanje, na ravninskem svetu, med vodotokom Oplotnica in javno potjo na severovzhodu, avtocestnim odsekom Hoče–Arja vas (del avtoceste A1) na jugovzhodu, strnjenim naseljem Tepanje na zahodu in zajema del kmetijskega zemljišča parc. št. 1373/1 k.o. 1107 Tepanje. Velikost območja OPPN znaša cca 8000,00 m².
(2) Meja območja urejanja OPPN poteka na severovzhodu na meji z javno potjo, na jugozahodu na meji melioracijskega jarka, na severozahodni in jugovzhodni strani pa prečka lastna kmetijska zemljišča.
(3) Preko obravnavanega območja prostorske ureditve ne potekajo komunalni vodi. Vodovod in kanalizacija odpadnih vod potekata zahodno od območja urejanja OPPN, prav tako 20 kV daljnovod ELEKTRO Maribor d.d. in 110 kV daljnovod ELES d.o.o.. Elektro vod nizke napetosti poteka ob javni poti. Predvideni objekti bodo priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter elektriko.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 
4. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– kmetijska dejavnost
– stanovanjska dejavnost.
5. člen 
V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih objektov in njihova rekonstrukcija, dozidava in nadzidava. Dovoljena so redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, kakor tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost.
6. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– kmetijski objekti, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti (hlev za govejo živino, strojne lope, silos in druge nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov za potrebe kmetijske in stanovanjske dejavnosti;
– enostanovanjska stavba.
7. člen 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljivi in omogočajo razvoj kmečkega gospodarstva.
Lega objektov na zemljišču
(1) Lega stavb je določena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz situacije ter sega 4 m v notranjost območja OPPN, kar pomeni 4 m od sosednjih posestnih mej in ceste. Objekti se smiselno umeščajo znotraj gradbene meje ob upoštevanju pogojev za izkoriščenost parcel, ureditve prometne in ostale komunalne infrastrukture ter tehnoloških zahtev za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(2) Odmik objektov od parcelne meje zemljišča po katerem poteka cesta, je lahko min. 4 m. Za nezahtevne in enostavne objekte so ti odmiki lahko manjši, vendar ne manj kot 2 m od parcelne meje zemljišča, po katerem poteka cesta. Ograja se lahko postavi min. 1 m od roba asfalta.
Velikost in zmogljivost
1/ hlev za govejo živino
Tloris: znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 50 m x 35 m, daljša stranica je vzporedna vodotoku. Etažnost: pritličen objekt, višine + 12 m
2/ strojna lopa
Tloris: znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 30 m x 20 m, daljša stranica je vzporedna cesti. Etažnost: pritličen objekt, višine + 9.5 m
3/ silos
Tloris: znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 35 m x 10.75 m, daljša stranica je pravokotna na cesto in vzporedna parcelni meji, višine + 2.5 m
4/ stanovanjska zgradba
Tloris: znotraj gradbene meje je podolgovat velikosti 11 m x 14 m, daljša stranica je približno vzporedna cesti.
Etažnost; pritličje in mansarda, višina + 8.5 m je prilagojena višinskim gabaritom na sosednjih stavbah z enako namembnostjo. Znotraj gradbene meje so dovoljeni izzidki, ki pa ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.
Višinska umestitev
Nulte kote objektov (kota pritličja) se prilagodijo višini okoliških objektov in dovozni cesti ter možnosti priključevanja na kanalizacijske komunalne vode.
Arhitekturno oblikovanje
(1) Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije stavbe, barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.
(2) Streha na 1 in 2 je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 22°, smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe, na strešinah so dovoljene postavitve fotovoltaike za pridobivanje električne energije.
(3) Streha na 4 je simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 40°, dovoljena je izvedba frčad, strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enotno kot so nad osnovnim delom stavbe oziroma z vložki ravnih streh. Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala).
Pogoji za zunanjo ureditev
(1) Površine med kmetijskimi objekti se primerno utrdijo in dimenzionirajo za težo kmetijske mehanizacije pod obremenitvijo. Proste površine okoli objektov se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Uredi se dovoz do stanovanjske hiše.
(2) Okoli parcele, namenjene gradnji, je dopustna postavitev varovalne žične ograje. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
Na območju obravnave in ob stanovanjski zgradbi se uredi zadostno število parkirnih mest za osebna vozila.
8. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe:
– uta, lopa, nadstrešek, garaža, bazen, vetrolov, zimski vrt, ograje;
– in nezahtevnih in enostavnih kmetijskih objektov za funkcionalno dopolnitev dejavnosti.
(2) Odmik za nezahtevne in enostavne objekte od parcelne meje zemljišča, po katerem poteka cesta, ne sme biti manj kot 2 m. Ograja se lahko postavi min. 1 m od roba asfalta.
Nezahtevni in enostavni objekti se oblikovno uskladijo z ostalimi objekti.
9. člen 
(infrastrukturni objekti) 
(1) Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, ter objekte zvez in telekomunikacij.
(2) Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
10. člen 
(prometno urejanje) 
Dovozi in dostopi ter parkiranje:
(1) Območje OPPN se prometno navezuje preko dveh novih cestnih priključkov na javno občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP 884 141 Tepanje–Satler. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, kar bi oviralo preglednost.
(2) V sklopu prometne ureditve je potrebno zagotoviti manipulacijo za ustrezno merodajno vozilo. Manipulativne površine so zasnovane tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.
(3) Zagotovi naj se situativna in niveletna prilagoditev na niveleto javne poti, z vsemi elementi za varno odvijanje prometa.
(4) Meteorno vodo s streh, utrjenih površin, parkirišč in dovoznih poti je potrebno odvesti preko peskolovov tako, da voda ne bo zatekala na cestišče.
(5) V fazi PGD/PZI je potrebno na projektne rešitve pridobiti soglasje na prej navedene zahteve.
Varovalni pas avtoceste:
(1) Avtocesta A1 na odseku Arja vas–Hoče je oddaljena od meje obdelave več kot 150 m.
(2) Za stanovanjski objekt je potrebno izdelati Elaborat zaščite pred hrupom v stavbah, v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/12, iz katerega mora biti razvidno, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete …) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene. Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom zaradi bodoče uporabe AC (za dolgoročno obdobje 20 let). Zvočna izolativnost predlaganih oken v stanovanjskem objektu ne sme biti manjša od 36 dB.
(3) DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objekta je obveznost investitorja novega objekta.
11. člen 
(vodovod) 
(1) Stanovanjski in gospodarski objekt se bosta oskrbovalas pitno vodo preko novegavodovodnega priključka. Izvede se ločeno odjemno mesto za stanovanjski in gospodarski del. Priključitev se izvede na javni vodovod dimenzije DN 150 mm, ki poteka vzporedno s kanalizacijo.
(2) Vodomer se vgradi v novi tipski vodomerni jašek s tipskim pokrovom proti zmrzovanju, katerega tip določi upravljavec. Jašek mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. Jašek se izvede izven objekta v zelenici, na zemljišču v lasti investitorja.
(3) Vsa križanja vodovoda s kanalizacijo ali cesto je obvezno izvesti z zaščito vodovoda v BC DN 150 mm, ki se obbetonira, ali v zaščitni jekleni cevi, v dogovoru z upravljavcem javnega vodovoda. Ostali pogoji v smernicah.
12. člen 
(kanalizacija) 
Odvod odpadnih voda:
(1) Na območju OPPN je zgrajen sanitarni kanal iz PVC cevi 250 mm, ki je priključen na čistilno napravo KČN Tepanje (Id 196-Atlas okolja).
(2) Komunalne odpadne vode iz predvidenega stanovanjskega objekta se priključijo preko novega hišnega priključka na javni sanitarni kanal v novem revizijskem jašku z GKK Y=537168.11, X=133558.51. Lokacija novega revizijskega jaška se mikrolokacijsko določi na terenu glede na novi hišni priključek. Novi revizijski jašek izdela izvajalec javne službe na podlagi ponudbenega predračuna na stroške investitorja.
(3) V 15. tč. smernic so natančna navodila za izvedbo priključka komunalne vode na javni kanal.
(4) Za potrebe kontrole hišnega priključka in združitve vseh odpadnih vod iz objekta se na investitorjevi parceli izdela nov revizijski jašek iz PE materiala ali betona minimalnega notranjega premera DN 600 in globine 1.0 m oziroma DN 800 globine 1–2 m. Na revizijski jašek se vgradi pohodna plošča z LTŽ pokrovom nosilnosti 25 t oziroma 40 t. V primeru, da se revizijski jašek izdela iz betonskih cevi, je potrebno cevi znotraj obdelati z vodotesnim premazom. Stike cevi je potrebni izdelati iz vodotesnega elastičnega kita ali trakov za doseganje vodotesnosti.
Odvod padavinskih vod
(1) Meteorne vode iz streh objektov in asfaltiranih površin se priključijo v odprti odvodnik skladno z vodnim soglasjem DRSV.
(2) Onesnažene meteorne odpadne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) – ukrepi za padavinsko odpadno vodo.
(3) Odpadnih vod iz opravljanja kmetijske dejavnosti (gnojevka) ni dovoljeno priključiti ali izpuščati v javni sanitarni kanal.
(4) V kolikor bodo pri opravljanju kmetijske dejavnosti nastajale v novih objektih druge industrijske odpadne vode, je potrebno le-te podrobno opisati v PGD in z njimi ravnati skladno s soglasjem za priključitev izvajalca javne službe.
(5) V projektu faze PGD morajo biti navedeni vsi podatki skladno s 23. členom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
(6) Lastnik objekta posreduje podatke o hišnem priključku kanalizacije in vodovoda na geodetskem posnetku pooblaščenega geodeta izvajalcu javne službe.
13. člen 
(električno omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju potekajo elektroenergetski vodi in objekti Elektro Maribor d.d.:
– daljnovod 20 kV Tepanje–Vinarje (d-040 OE Slovenska Bistrica)
– daljnovod 20 kV RTP Sl.B. – RTP Sl.K. (d-122 OE Slovenska Bistrica)
– obst. NN omrežje (podzemne in nadzemne izvedbe) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Tepanje 6 (t-736 OE Slovenska Bistrica).
(2) Predvidena gradnja kmetijskih objektov in stanovanjske hiše ne bo posegala v varovalni pas naprav v lasti ELEKTRO Maribor d.d.. Odmik predvidenih objektov je najmanj 14 m.
(3) Priključna moč predvidenih objektov je 20 kW (3 x 35 A).
(4) Pri pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise.
(5) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno:
– vzankati novo prostostoječo priključno merilno razdelilno omarico PS_PRMO v obst. omrežje (NN izvod l-06 PS-RO 2) transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Tepanje 6 (t-746) ob investitorjevi parceli,
– skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov,
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski priključek,
– dokončno lokacijo trase NN vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta s sodelovanju skupaj z OE Slovenska Bistrica.
– V tč. 7. do 8. in 11. do 13. so navedeni pogoji za projektiranje in tehnično izvedbo NN priključka.
(6) Varovalni pas električnega omrežja ELES d.o.o.:
Na obravnavanem območju poteka daljnovod 2x110 kV Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice v razpetini med stebri SM 106 in SM 107, odmik predvidenih objektov je cca 30 m.
Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda in znaša za nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m:
Predvidena gradnja kmetijskih objektov in stanovanjske hiše ne bo posegala v varovalni pas visokonapetostnih naprav.
Za vsako graditev komunalnih priključkov v koridorju obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisne projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Elesa.
14. člen 
(telefonsko omrežje) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d..
(3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov, ki bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI) naj se s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm. Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določi glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.. dokumentaciji, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih po navodilih Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
15. člen 
(odpadki) 
Investitor uredi na svojem zemljišču na svoje stroške ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka (Uradni list RS, št. 35/14) in tehničnega pravilnika za odpadke (Uradni list RS, št. 46/14) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija prevzemnih mest se določi v soglasju k projektni dokumentaciji.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
17. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
18. člen 
(varstvo voda in urejanje voda) 
(1) Območje obravnave se nahaja izven območij varovanja pitne vode.
(2) Po podatkih atlasa okolja ARSO je iz opozorilne karte poplav razvidno, da se obravnavana lokacija deloma nahaja znotraj območja, ki prikazuje območje dosega zelo redkih poplav. Za območje naselja Tepanje je že izdelana Hidrološko hidravlična presoja in investitor bo moral za manjše območje, ki se nahaja znotraj območja razreda preostale poplavne nevarnosti oziroma znotraj dosega visokih vod s 500-letno povratno dobo (Q500), izvesti določene individualne omilitvene ukrepe v primeru nastopa izrednih poplav.
– Na situaciji je razvidna dispozicija objektov, ureditev okolice ter komunalna oprema.
– Odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijo, gnoj in gnojevka se zbirata in skladiščita v nepropustnih kanalih pod rešetkami v hlevu oziroma gnojišču.
– Čiste padavinske vode iz streh in vode iz manipulativnih površin se po predčiščenju preko požiralnikov in lovilca olj zbirajo v zadrževalniku s prelivom v vodotok Uljčnica.
– Objekt se bo ogreval z biomaso oziroma drugim obnovljivim virom energije (npr.: toplotna črpalka zrak – voda, sončna energija ...).
– Individualni ukrepi varovanja pred visokimi vodami so individualna zaščita premoženja in ljudi pred visokimi vodami z namestitvijo protipoplavnih vreč z zemljo ali peskom, izdelavo zagatnih sten ipd., umikom ljudi in živine na višje ležeče predele ...).
– Na vodnem in priobalnem zemljišču v skladu s 37. členom ZV-1 ni dovoljeno posegati v prostor.
– Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, morajo skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča vodotoka Uljčnica, to je od zgornjega roba brežine 5 m.
– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi. Odpadne vode se zlivajo v javni kanalizacijski sitem, ki se zaključuje s ČN Tepanje.
– Odvajanje padavinskih vod je predvideno skladno z 92. členom ZV-1 tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Zato se predvideva zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
– Po podatkih atlasa okolja ARSO je iz opozorilne karte erozije razvidno, da se obravnavana lokacija nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov, zato je potrebno poskrbeti, da bodo izvedeni vsi ukrepi, da se ne bo povečala erozivna ogroženost območja. Odvajanje odpadnih in padavinskih vod mora biti rešeno na tak način, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.
– Padavinske vode s streh je potrebno prioritetno ponikati, izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok Uljčnico.
– Morebitni iztok padavinskih vod v vodotok Uljčnico mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka morata biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. Lokacija in detajl iztoka je predmet PGD.
– Vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke, gnojna jama, zbirni kanal v hlevu in gnojišče, morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko.
– Gnojna jama pod hlevom mora biti dimenzionirana v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi o potrebi skladiščenja gnojevke. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati izračun ustreznosti gnojne jame.
– Po končanem projektiranju si je potrebno v skladu z 49. členom ZGO pridobiti vodno soglasje.
– V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(3) Za dovoljenje gradnje po 37. in 201. členu ZV-1, ki poteka po priobalnem in vodnem zemljišču, mora investitor skleniti z Republiko Slovenijo pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153. člena ZV-a za gradnjo iztoka padavinskih vod preko zemljišča s parc. št. 1309 k.o. 1107 Tepanje. Predhodno je potrebno pridobiti vodno soglasje.
19. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
20. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Območje, predvideno za pozidavo s kmetijskimi objekti in prometno ter komunalno infrastrukturo, se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POŽARNA VARNOST 
21. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(poplavnost) 
Območje obravnave le v manjši meri leži v poplavnem območju (Q500). Izvesti je treba določene individualne omilitvene ukrepe v primeru nastopa izrednih poplav za zaščito premoženja in ljudi pred visokimi vodami npr.: z namestitvijo protipoplavnih vreč z zemljo ali peskom, izdelavo zagatnih sten ipd., umikom ljudi in živine na višje ležeče predele …
(potresna varnost) 
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g.
(razlitje nevarnih snovi) 
Objekti se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi. Tlak v strojni lopi je vodotesen z lovilcem olj.
(požarna varnost) 
V skladu z 22. in 23. členom ZVPoz (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na dovozni cesti. Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice. Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda.
22. člen 
(način ravnanja s plodno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. NAČRT PARCELACIJE 
23. člen 
Posamezni posegi in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih zemljiških parcel. Obstoječe parcele v meji OPPN je dovoljeno združevati ali razdruževati smiselno s predvidenimi ureditvami.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
24. člen 
(1) Posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno. V I. fazi se zgradijo kmetijski objekti.
(2) Dovoljenje za gradnjo enostanovanjske stavbe se sme izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za vse kmetijske objekte (3.ea člen ZKZ-E).
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN 
25. člen 
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med investitorjem in upravljavci energetskih in komunalnih naprav.
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih ter komunalnih naprav in ceste zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda. Pri posegih na prometnicah je potrebno zagotoviti varen promet.
(4) Umestitev kmetije Podkubovšek na parc. št. 1373/1 k.o. Tepanje je možna pod naslednjimi pogoji:
– da investitor/lastnik nepremičnine oziroma njegovi pravni nasledniki v primeru izrednih poplav ne bodo zahtevali odškodnine od krajevne skupnosti ali občine,
– da investitor/lastnik nepremičnine oziroma njegovi pravni nasledniki ne bodo nasprotovali širitvi poslovne cone Tepanje in da bodo dovolili poseg na njihova zemljišča za izgradnjo komunalne infrastrukture,
– da bo investitor/lastnik nepremičnine po izgradnji oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijsko gospodarske objekte na parc. št. 1373/1 k.o. Tepanje nemudoma izpraznil kmetijsko gospodarske objekte na parc. št. 1416, 530 k.o. Tepanje. V obstoječih objektih na parc. št. 1416, 530 k.o. Tepanje, ki so v dobrem gradbenem stanju, se dopusti izvajanje druge mirne in okolju primerne dejavnosti, razen kmetijstva.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
26. člen 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo znotraj gradbene meje z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah. Možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah so možna pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objektov;
– za vertikalni gabarit: višina objekta in naklon strehe se sorazmerno prilagodita tehnologiji objekta in njegovemu horizontalnemu gabaritu;
– kota cestnega priključka se prilagaja niveleti vozišča javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %;
– nulte kote pritličja objektov se prilagajajo terenu in možnosti priključevanja na javne komunalne vode;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekte ali uvozov na zemljiško parcelo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
27. člen 
Prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, se z uveljavitvijo OPPN nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi OPN opredeli namensko rabo območja OPPN kot IK – območje za kmetijsko dejavnost po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
XII. KONČNE DOLOČBE 
28. člen 
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice, Oddelek za okolje in prostor.
29. člen 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
30. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0020/2016(131)
Slovenske Konjice, dne 19. oktobra 2017
Župan 
Občine Slovenske Konjice 
Miran Gorinšek l.r.