Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017

Kazalo

2579. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja z oznako ŠM_25, stran 7239.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 7. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 4. izredni seji dne 20. 9. 2017 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja z oznako ŠM_25 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del enote urejanja z oznako ŠM_25 (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag:
– geodetski načrt (GEOSTYLE, Gregor Miklavčič s.p., Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi),
– prikaz stanja prostora za območje OPPN (AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 Litija),
– pogoji in smernice soglasodajalcev ter ostala gradiva, ki so jih v postopku sprejemanja OPPN zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) Z OPPN je v delu enote urejanja z oznako ŠM_25 predvidena opredelitev namembnosti obstoječih objektov med obstoječo knjižnico in gostiščem Maček z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin.
(2) Dovoljene so naslednje dejavnosti: trgovske, gostinske, nastanitvene, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojno izobraževalne, kulturne in stanovanjske.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
I. Tekstualni del
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja z oznako ŠM_25
II. Grafični del
List 1 Lega prostorske ureditve (FOTO)
List 2 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana Občine Šmartno pri Litiji
List 3 Lega prostorske ureditve (DKN)
List 4 Geodetski načrt
List 5 Vplivno območje
List 6 Lastništvo in velikost parcel
List 7 Regulacijska karta
List 8 Prometna ureditev
List 9 Komunalna ureditev območja – obstoječe
List 10 Načrt požarnega varstva
III. Priloge OPPN
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Geodetski načrt
– Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Prikaz stanja prostora za območje OPPN.
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 Litija, pod številko projekta 15/2016.
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
5. člen
(ureditveno območje OPPN) 
(1) OPPN je izdelan skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 38/13, 67/14, 29/15 – obvezna razlaga, 97/15 – obvezna razlaga, 69/16 – teh. popr.).
(2) Ureditveno območje OPPN zajema del enote urejanja z oznako ŠM_25, in sicer nepremičnine s parcelnimi številkami 80/1, 80/2, 81, 85/1, 85/2, 400/2-del, 1046-del, vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
(3) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na dve enoti urejanja, in sicer: enota A zajema nepremičnine s parcelnimi številkami 80/1, 80/2, 81, 1046-del, vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) in enota B zajema nepremičnine s parcelnimi številkami 85/1, 85/2, 400/2-del, vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
(4) Površina ureditvenega območja OPPN znaša 2241 m2.
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi zemljišči) 
Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja; zemljišča s parcelnimi številkami 80/1, 80/2, 81, 85/1, 85/2, 400/2-del, 1046-del vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) in prav tako bo zajemalo tudi zemljišče izven območja OPPN, to je zemljišče s parcelnimi številkami 79, 1029/8, 1046, 401/23 in 402/23 vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR 
7. člen
(opisi vplivov in povezav s sosednjimi območji) 
(1) Območje urejanja OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:
– na severni, zahodni in vzhodni strani meji s površinami centralnih dejavnosti (CU),
– na južni strani meji s cestnimi površinami (PC).
(2) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(3) Predvidena ureditev bo po končani gradnji vplivala:
– z minimalno povečanim prometom na bivšo državno cesto R2 416/1165, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1046 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847),
– z minimalno povečanim prometom na bivšo državno cesto R2 417/1190, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1029/8 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
(4) Na predvideno ureditev bodo vplivali:
– minimalni hrup z dostopnih cest.
8. člen 
(vrsta dopustnih gradenj) 
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– legalizacija,
– gradnja novih objektov,
– nadomestne gradnje,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
(1) Na območju OPPN v enoti z oznako A so dovoljeni naslednji zahtevni in manj zahtevni objekti:
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (od tega le 12301 Trgovske stavbe in 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti),
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega le 12420 Garažne stavbe),
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega le 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov in 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje),
– 21 Objekti prometne infrastrukture (od tega le 211210 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste in 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti),
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega le 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje).
(2) Na območju OPPN v enoti z oznako B so dovoljeni naslednji zahtevni in manj zahtevni objekti:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (od tega le 12301 Trgovske stavbe in 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti),
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (od tega le 12420 Garažne stavbe),
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega le 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov in 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje),
– 21 Objekti prometne infrastrukture (od tega le 211210 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste in 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti),
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti (od tega le 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje).
(3) Na območju OPPN v obeh enotah z oznako A in B so dopustni naslednji nezahtevni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe površine do 50 m2,
– pomožni objekt v javni rabi (stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2; gradbeno inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m),
– ograje višine nad 2 m do vključno 3 m,
– podporni zidovi višine do 1,50 m,
– samostojno parkirišče do vključno 200 m2,
– objekt za oglaševanje (oglasne površine nad 12 m2 do vključno 40 m2 in višine do vključno 6 m).
(4) Na območju OPPN v obeh enotah z oznako A in B so dopustni naslednji enostavni objekti:
– vsi objekti za lastne potrebe površine do 20 m2,
– pomožni objekt v javni rabi (stavbe: površina do 40 m2; gradbeno inženirski objekti: višina do 3,5 m),
– ograje višine do vključno 2 m,
– podporni zidovi višine do 0,50 m,
– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m3,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvodnjavanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)),
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje (od tega le vodni zbiralniki, bazeni za kopanje prostornine do 60 m3, grajeni ribniki, okrasni bazeni),
– objekt za oglaševanje (oglasne površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m),
– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok).
10. člen 
(lega objektov na zemljišču in odmiki) 
(1) Dopustne objekte je dovoljeno postavljati le znotraj gradbene meje. Regulacijska linija predstavlja linijo območja ureditve OPPN.
(2) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Gradbena meja (GM) je črta, ki je dopustni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjeni gradnji. Gradbeno mejo (GM) lahko presega komunalna in prometna infrastruktura (pomožni komunalni objekti, dovozne poti, parkirišče, dvorišče), ograje, škarpe in podporni zidovi ter napušči streh dopustnih objektov.
– Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.
(3) Za objekte, ki se bodo nahajali znotraj gradbene meje kot je le ta določena v OPPN, niso potrebna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč za oddaljenost manj kot 4 metre.
(4) Ograje in podporni zidovi so lahko postavljeni do meje zemljiških parcel, na katerih se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča. Soglasja lastnikov sosednjih zemljišč niso potrebna. Ograje se lahko postavijo tudi na mejo zemljiških parcel, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo.
11. člen 
(oblikovanje in zunanja podoba objektov) 
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 10. členu tega odloka.
– Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine določene z gradbeno mejo (GM). Tloris ima lahko različne oblike. Razmerje stranic ni določeno.
– Etažnost objekta je lahko do max (K) + P + 2.
– Klet je lahko delno vkopana ali vkopana v celoti.
– Strehe so lahko simetrične dvokapnice z naklonom od 30 do 45 stopinj.
– Na strehah je dovoljena izvedba čopov, frčad in strešnih oken. Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe, vendar morajo biti poenotene po vsej strehi. Kritina je lahko rdeče, rjave ali sive barve, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
– Fasade so lahko klasično izdelane, lahko so delno tudi lesene in obložene s kamnom. Pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.
– Na fasadah so dovoljene svetle barve ter barve v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 40 % fasadne površine.
– Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot prostostoječi objekti ali prizidki v območju znotraj gradbene meje.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom.
– Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je poleg simetrične dvokapnice z naklonom od 30 do 45 stopinj dopustna tudi izvedba strehe enokapnice in ravne strehe.
12. člen 
(zunanja ureditev) 
(1) Na prostih površinah ob objektih se uredijo površine za parkiranje.
(2) Ograje so lahko žive meje, lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu ali ograje lesene izvedbe.
(3) Višinske razlike se lahko premostijo z opornimi zidovi. Na oporne zidove se lahko postavi ograja.
13. člen 
(stopnja izkoriščenosti zemljišča) 
(1) FZ – Faktor zazidanosti je lahko največ 1.
(2) DBP – Faktor odprtih bivalnih površin se v območju urejanja OPPN ne upošteva.
(3) FI – Faktor izrabe ni določen.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen
(pogoji za prometno ureditev) 
(1) Na območje OPPN sta in še vedno bosta omogočena dva dostopa in dovoza iz javne ceste, in sicer: eden iz bivše državne ceste R2 416/1165, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1046 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) in drugi iz bivše državne ceste R2 417/1190, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1029/8 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
(2) Obstoječi državni cesti R2 416/1165 in R2 417/1190 sta na podlagi Sklepa o prenosu državnih cest med občinske ceste (Uradni list RS, št. 75/15) prešli med občinske ceste.
(3) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto v pristojnosti občine morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet. Dovozi in priključki na državno cesto se izvedejo na podlagi pogojev in soglasja državnega organa, pristojnega za promet.
(4) Podrobni načrti prometnih ureditev (ureditve obeh dovoznih cest s priključkoma kot tudi ureditve parkirnih mest) se bo izdelalo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
Pri pripravi le-teh se mora upoštevati:
– Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste ter vso veljavno zakonodajo s področja javnih cest.
– Cestna priključka na bivši državni cesti morata biti projektirana tako, da bo zagotovljena ustrezna preglednost in da ne bo prišlo do poslabšanja prepustnosti javne ceste pod predpisano mejo.
– Preglednost mora biti določena v skladu z določbami priloge 1, ki je sestavni del Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1).
– V primeru, da preglednost ne bo zagotovljena, bo potrebno za prometno varnost zagotoviti dodatne ukrepe za zagotovitev zahtevane preglednosti (odstranitev ovir, razširitev brežin, cestna ogledala …).
– V prometni ureditvi bo potrebno prikazati vso načrtovano prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno) iz priključkov na javno cesto.
– Os stranske prometne smeri se mora priključevati na os glavne prometne smeri pod kotom 90°+/-15°.
– Širina priključka na javno cesto mora biti med 3,00–5,00 m in z razširitvijo v območju bankine pod kotom 45°.
– Vzdolžni nagib individualnega priključka mora biti +/-4 % v mejah na dolžini 5,00 m od roba glavne prometne smeri.
– Prečni nagib individualnega priključka mora biti enak vzdolžnemu nagibu roba glavne prometne smeri.
– Z izvedbama/rekonstrukcijama priključkov se ne sme poslabšati kvaliteta odvodnjavanja glavne prometne smeri.
– Odvodnjavanje mora biti strokovno pravilno rešeno za vse površine priključka ali križišča. Voda iz stranskih prometnih smeri (iz priključkov) ne sme teči preko ceste v glavni prometni smeri.
– Komunalni vodi morajo potekati izven območja vozišča glavne prometne smeri.
– Znotraj meje cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobne na način, ki bi oviral preglednost na območju priključka ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključka.
– Vozišče na stranski prometni smeri (priključek) mora biti na začasnem delu izvedeno z materiali, ki preprečujejo nanašanje blata, peska in drugih materialov na vozišče glavne prometne smeri.
– V pasu, ki je od roba cestišča kategorizirane javne ceste oddaljen manj kot 1,50 m je na podlagi 37. člena Odloka o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Šmartno pri Litiji ni dovoljeno saditi kakršnegakoli rastlinja, postavljati ali graditi objekte, ki vplivajo na varnost cestnega objekta.
(5) Prometna ureditev v OPPN je prikazana variantno in se lahko v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) še spreminja.
(6) Mirujoči promet bo zagotovljen z ustreznim številom parkirnih mest:
Območje ureditve A:
– Ob bivši državni cesti R2 416/1165, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1046 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) bosta pred objektom (knjižnica) urejeni 2 parkirni mesti za osebni vozili.
– Ureditev mirujočega prometa pred objektom (knjižnica) ne bo poslabševalo obstoječe prometne ureditve.
– Na dvorišču zadnjega dela objekta (knjižnice) bodo urejena 4 parkirna mesta za osebna vozila.
– Morebitne potrebe po večjem številu parkirnih mest se lahko zagotovi izven območja OPPN, katera bodo prikazana v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
Območje ureditve B:
– Na dvorišču do katerega bo urejen priključek iz bivše državne ceste R2 417/1190, katera poteka po zemljišču parcelna številka 1029/8 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) bo urejeno parkirno mesto za invalide. Ostala parkirna mesta za osebna vozila bodo zagotovljena izven območja OPPN na parceli 401/23 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847). Točna ureditev teh parkirnih mest za osebna vozila bo prikazana v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
(7) Obstoječo talno oznako za avtobusno postajališče na bivši državni cesti R2 416/1165 se prestavi. Njeno točno lokacijo se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
(8) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdala Občina Šmartno pri Litiji pod številko 347-70/2016-2 z dne 30. 11. 2017.
15. člen 
(vodovod) 
(1) Obstoječi objekti v območju OPPN so že priključeni na vodovod v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje. Prav tako bodo lahko tudi novi objekti priključeni na vodovod v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Napajanje objektov je in bo zagotovljeno preko vodovodnih priključkov ustreznih dimenzij iz predvidenih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški morajo biti na stalno dostopnih mestih.
(3) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdalo Javno komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. pod številko SM-0794-2016-118-0816 z dne 14. 11. 2016.
16. člen 
(kanalizacija) 
(1) Obstoječi objekti v območju OPPN so že priključeni na kanalizacijsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Prav tako bodo lahko tudi novi objekti priključeni na kanalizacijsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdalo Javno komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. pod številko SM-0794-2016-118-0816 z dne 14. 11. 2016.
17. člen 
(oskrba z elektriko) 
(1) Obstoječi objekti v območju OPPN so že priključeni na elektroenergetsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Prav tako bodo lahko tudi novi objekti priključeni na elektroenergetsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdal Elektro Ljubljana d.d., DE Elektro Trbovlje pod številko 1605 z dne 11. 11. 2016.
18. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Obstoječi objekti v območju OPPN so že priključeni na telekomunikacijsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Prav tako bodo lahko tudi novi objekti priključeni na telekomunikacijsko omrežje v območju ali izven območja OPPN, z navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdal Telekom Slovenije d.d. pod številko 76/02-00112201701060280 z dne 16. 1. 2017.
19. člen 
(potrebna raba energije) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb Odloka o OPN Šmartno pri Litiji.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
20. člen 
(ogrevanje) 
Znotraj območja OPPN je predviden individualni način ogrevanja. Dovoljeni so tudi drugi načini ogrevanja v skladu z energetsko usmeritvijo občine.
21. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmartno pri Litiji.
(2) Zbirno mesto za odpadke mora biti ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli. Odpadki se morajo odlagati v tipizirane posode za odpadke in le te ne smejo biti na javnih površinah.
(3) Odjemno mesto mora biti ustrezno urejen prostor, od koder bo izvajalec lahko redno odvažal odpadke. Odjemno mesto se mora nahajati ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta. Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
(4) Zbirna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
(5) Zbirna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(6) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdalo Javno komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. pod številko SM-0794-2016-118-0816 z dne 14. 11. 2016.
22. člen 
(odstopanja) 
(1) Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov ter cestnega sveta zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve.
(2) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
23. člen
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Območje OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine ni.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheološki ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča oziroma investitor oziroma odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
24. člen
(tla, varstvo podtalnice in površinskih vodotokov) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju ali na poplavno ogroženem območju kot tudi ne na plazljivem in erozijsko ogroženem območju. Na območju OPPN ni vodotokov.
(2) V primeru, da bodo s posebnimi strokovnimi podlogami za opremljanje območja z infrastrukturo ali zaradi okoljsko ali funkcionalno ugodnejših rešitev, dodatno določena zemljišča izven okvirnega ureditvenega območja in bo to hkrati pomenilo tudi posege na vodna in priobalna zemljišča ter varstvena in ogrožena območja, je potrebno za posege na teh zemljiščih pred izdajo gradbenega dovoljena pridobiti tudi vodno soglasje.
(3) Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode pod številko 35001-632/2016-2 z dne 8. 11. 2016.
25. člen 
(varstvo zraka) 
Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.
26. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) V območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
(2) Območje OPPN je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
(3) Za objekte je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati elaborat Zaščite pred hrupom in Izkaz zaščite pred hrupom.
27. člen 
(ohranjanje naravne dediščine) 
Območje OPPN ne leži v območju naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
28. člen
(splošne določbe) 
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
29. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(3) V projektu (PGD) je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v predpisih, ki določajo varstvo pred požarom in pri tem smiselno upoštevati določila veljavnih podzakonskih aktov.
(4) Za manj zahteven objekt je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije (PGD) izdelati Zasnovo požarne varnosti. Za zahteven objekt pa je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije (PGD) izdelati Študijo požarne varnosti.
V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektivnim pospeškom tal 0,2 g (Atlas okolja MOP ARSO) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.
VIII. PARCELACIJA 
30. člen
(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na dve enoti urejanja, in sicer: enota A zajema nepremičnine s parcelnimi številkami 80/1, 80/2, 81, 1046-del, vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847) in enota B zajema nepremičnine s parcelnimi številkami 85/1, 85/2, 400/2-del, vse k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847).
(2) Na ureditvenem območju OPPN, kjer so predvideni posegi v prostor, parcelacija ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Skupek večjih parcel ni potrebno združevati v eno samo parcelo. Gradbeno parcelo oziroma zemljišče, kjer so predvideni posegi v prostor lahko sestavlja več parcel hkrati, prav tako skupek delnih parcel.
(4) Gradbene parcele se določi v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
31. člen
(etapnost izvedbe) 
(1) OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Etapa izvedbe se lahko določi na podlagi lastništva zemljiških parcel oziroma lastništva nepremičnin. Načeloma predstavlja vsak objekt svojo etapo. Možna je tudi izvedba dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto.
(2) V okviru vsake etape mora biti zagotovljena obstoječa ali nova izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
(3) Ureditev mirujočega prometa v območju ureditve A je razdeljeno na dve etapi urejanja. Ena etapa je ureditev mirujočega prometa pred objektom (pred knjižnico) in druga je na dvorišču zadnjega dela objekta (knjižnice). Etapi ureditve mirujočega prometa med seboj niso odvisni ena od druge in se lahko izvajata ločeno. Prav tako izvedba obeh hkrati ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
X. PROGRAM OPREMLJANJA IN KOMUNALNI PRISPEVEK 
32. člen
(komunalni prispevek) 
Komunalni prispevek za obravnavano območje se lahko odmerja po določilih veljavnega Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 49/15).
XI. KONČNE DOLOČBE 
33. člen
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
34. člen 
(vpogled v prostorski akt) 
Ta OPPN je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Šmartno pri Litiji, Tomazinova ulica 2, 1275 Šmartno Pri Litiji.
35. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-1/2016-67
Šmartno pri Litiji, dne 20. septembra 2017
 
Župan 
Občine Šmartno pri Litiji 
Rajko Meserko l.r.