Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2017 z dne 6. 10. 2017

Kazalo

2541. Statut Občine Dobrna, stran 7165.

  
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) je Občinski svet Občine Dobrna na 19. redni seji dne 14. 9. 2017 sprejel
S T A T U T 
Občine Dobrna 
1 SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(uporaba izrazov) 
V Statutu Občine Dobrna (v nadaljevanju: statut) uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen 
(območje, ime in sedež občine) 
(1) Občina Dobrna (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Brdce nad Dobrno, Dobrna, Klanc, Loka pri Dobrni, Lokovina, Parož, Pristova, Strmec nad Dobrno, Vinska Gorica, Vrba, Zavrh nad Dobrno.
(2) Sedež občine je v Dobrni, Dobrna 19.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3. člen 
(izvirne in prenesene naloge) 
(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo, ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4. člen 
(občani) 
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč ter drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen 
(uresničevanje skupnih nalog) 
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
6. člen 
(grb, zastava, praznik, žigi in priznanja občine) 
(1) Občina ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) Praznik občine je petnajsti junij.
(3) Organi občine imajo svoj žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Dobrna, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv posameznega organa občine: Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava oziroma Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja ter nagrade v skladu z odlokom.
2 NALOGE OBČINE 
7. člen 
(naloge občine) 
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– ureja in upravlja del vodovodnega omrežja na območju občine,
– ureja in organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide ter ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi ter institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Izdeluje obrambne dokumente, v katerih:
– določa organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada ali ministrstva prenesejo na občino,
– zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
8. člen 
(statistične, evidenčne in analitične naloge) 
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
3 ORGANI OBČINE 
3.1 Skupne določbe
9. člen 
(organi občine) 
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in statutom.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6) Določitev plačila občinskim funkcionarjem ureja poseben pravilnik o ureditvi načina plačila funkcionarjem.
10. člen 
(občinska uprava) 
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
11. člen 
(sprejemanje odločitev na sejah organov) 
Če ni v zakonu ali statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
12. člen 
(javnost dela) 
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, statut in poslovnik občinskega sveta.
3.2 Občinski svet
13. člen 
(občinski svet) 
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in obveznosti občine.
(2) Občinski svet šteje 8 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najpozneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najpozneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače.
14. člen 
(volitve članov občinskega sveta) 
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
15. člen 
(pristojnosti občinskega sveta) 
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
1. sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
2. sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
3. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
4. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
5. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
6. potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
7. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
8. določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
9. sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine,
10. odloči, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod določeno vrednostjo sprejme župan,
11. sprejme načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine,
12. odloči, da načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme župan,
13. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno,
14. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
15. razpisuje referendum,
16. s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
17. določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
18. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
19. imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
20. določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
21. sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
22. določi organizacijo občinskega sveta in način njegovega delovanja v vojni,
23. sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
24. odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut.
16. člen 
(funkcija člana občinskega sveta) 
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta in podžupana z drugimi funkcijami določa zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
17. člen 
(župan) 
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami določa zakon.
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat na leto. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
18. člen 
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta) 
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
19. člen 
(seje občinskega sveta) 
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za pobude in vprašanja ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetke seje, ter na ustna vprašanja, podana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi na spletni strani občine.
(8) Predsednik nadzornega odbora, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
20. člen 
(odločanje članov občinskega sveta) 
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat na leto.
21. člen 
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta) 
Prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
22. člen 
(komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja) 
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov, ter opravi imenovanje.
23. člen 
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja) 
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov, opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta in občinskih organov, ravnatelje, direktorje in predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev in izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije,
– razpisuje kriterije za podelitev občinskih priznanj v skladu z odlokom o podelitvi priznanj, sprejema in razpravlja o prispelih predlogih ter oblikuje predloge za potrjevanje na občinskem svetu,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s podelitvami priznanj v občini,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
24. člen 
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta) 
(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Določitev plačila članom stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta ureja poseben pravilnik o ureditvi načina plačila funkcionarjem.
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za turizem, kmetijstvo in razvoj podeželja,
– Odbor za finance in občinsko premoženje,
– Odbor za okolje in prostor ter komunalo,
– Odbor za malo gospodarstvo in obrt,
– Statutarno pravna komisija.
(3) Komisije in odbori štejejo od pet do devet članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(4) Odbori in komisija opravlja naslednje naloge:
Odbor za družbene dejavnosti:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor za turizem, kmetijstvo in razvoj podeželja:
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja turizma, kmetijstva in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah v občini,
– daje mnenja glede vprašanj s področja turizma, razvoja podeželja in kmetijstva,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja,
– sodeluje s subjekti turizma in jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj turizma,
– predlaga ukrepe na više in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti, odpravo zaraščenosti in razvoj razpršenih kmetij,
– obravnava druga vprašanja razvoja turizma, podeželja in kmetijstva.
Odbor za finance in občinsko premoženje:
– obravnava in predlaga občinskemu svetu občinski proračun in njegove izvršitve,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja o katerem odloča občinski svet,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj,
– daje mnenja občinskemu svetu na akte in predpise s področja financiranja, stanovanjske problematike in premoženja,
– daje pobude nadzornemu odboru za pregled občinskega proračuna ali njegovega dela,
– daje mnenje glede drugih zadev, ki se nanašajo na občinski proračun in občinsko premoženje.
Odbor za okolje in prostor ter komunalo:
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z akti iz področja svojega delovanja,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– predlaga občinskemu svetu prioritetni vrstni red investicij iz področja svojega delovanja,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanja prostora in izgradnje komunalne infrastrukture.
Odbor za malo gospodarstvo in obrt:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj malega gospodarstva in obrti,
– daje mnenje občinskemu svetu na akte s tega področja,
– daje mnenja glede vprašanj s področja malega gospodarstva in obrti,
– sodeluje s subjekti malega gospodarstva in obrti in jih povezuje z drugimi institucijami, ki skrbijo za razvoj malega gospodarstva in obrti,
– obravnava druga vprašanja s področja malega gospodarstva in obrti.
Statutarno pravna komisija:
– predlaga svetu potrditev mandatov sveta in župana,
– predlaga svetu kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava višino nagrad in povračil za neprofesionalno opravljanje funkcij,
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen občine v javnih zavodih in gospodarskih službah lokalnega pomena,
– v skladu z zakonom predlaga nadomestila, povračila za uspešnost občinskih funkcionarjev, predsednikov in članov delovnih teles in delavcem, ki opravljajo strokovna, administrativna in tajniška opravila za delovna telesa občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom občinskega sveta in poslovnikom komisije.
25. člen 
(imenovanje članov komisij in odborov) 
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
(2) Delo delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranju občinskega sveta.
(4) Nezdružljivost funkcije člana delovnega telesa občinskega sveta z drugimi funkcijami določa zakon.
26. člen 
(pristojnosti komisije in odborov občinskega sveta) 
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna občine in zaključnega računa proračuna občine ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
27. člen 
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta) 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog za razrešitev mora biti obrazložen. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3.3 Župan
28. člen 
(župan) 
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan opravlja funkcijo poklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
29. člen 
(pristojnosti župana) 
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
2. izvršuje proračun občine in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja proračuna občine,
3. predlaga občinskemu svetu v sprejem načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine,
4. sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod določeno vrednostjo, če tako odloči občinski svet,
5. predlaga občinskemu svetu v sprejem načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine,
6. sprejme načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, če tako odloči občinski svet,
7. odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni posel ali za to pooblasti drugo osebo,
8. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
9. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
10. predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
11. komisiji za mandatna vprašanja volitve, imenovanja in priznanja posreduje predloge članov delovnih teles,
12. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
13. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
14. spremlja delovanje javnih zavodov, ki so proračunski uporabniki,
15. opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in statut.
30. člen 
(zadržanje objave splošnega akta) 
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
31. člen 
(naloge župana na področju zaščite in reševanja) 
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja:
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
2. imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
3. sprejme načrt zaščite in reševanja,
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter
9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno obveznost, obveznost v civilni zaščiti in materialno obveznost.
32. člen 
(nujni ukrepi) 
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
33. člen 
(podžupan občine) 
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko največ dva podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinski svet župan, ki ga lahko tudi razreši. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu, ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4) V času opravljanja funkcije župana, zaradi predčasnega prenehanja mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
34. člen 
(nadomeščanje župana in podžupana) 
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
35. člen 
(komisije in drugi strokovni organi občine) 
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
36. člen 
(predčasno prenehanje mandata župana) 
Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana je določeno z zakonom.
3.4 Nadzorni odbor
37. člen 
(nadzorni odbor) 
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna občine,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
38. člen 
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov.
(2) Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.
(3) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami določa zakon.
(4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
39. člen 
(konstituiranje nadzornega odbora) 
(1) Prvo sejo nadzornega odbora po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor ter sklicuje in vodi njegove seje.
(3) Nadzorni odbor dela in sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzoča večina njegovih članov, z večino glasov navzočih članov.
(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine.
(5) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6) Nadzorni odbor uporablja svoj žig.
40. člen 
(program dela nadzornega odbora) 
(1) V letnem programu nadzora se določijo nadzorovane osebe, pri katerih bo izveden nadzor, ter vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nadzora.
(2) V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu.
(4) Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(5) S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
(6) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
(7) Predsednik nadzornega odbora je dolžan pred izvedbo nadzora nadzorovani osebi izdati sklep za izvedbo nadzora, članu nadzornega odbora pa pooblastilo za izvedbo. Predsednik in člani nadzornega odbora so dolžni voditi evidenco izvajanja nadzora.
(8) Pri izvajanju nadzora se je nadzorni odbor dolžan ravnati po določbah zakona, pravilnika in statuta. Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi s poslovnikom, ki se objavi v uradnem glasilu občine.
41. člen 
(pristojnosti nadzornega odbora) 
(1) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki jih potrebuje za izvedbo naloge.
(2) Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
(3) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Nadzorni odbor mora sprejeti dokončno poročilo v naslednjih 15 dneh.
(4) Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Računskemu sodišču.
(5) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(6) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(7) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora.
42. člen 
(postopanje nadzornega odbora) 
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče.
(2) Skupaj s prijavo navede dokaze in poskrbi za njihovo zavarovanje. O prijavi je nadzorni odbor dolžan obvestiti občinski svet in župana.
(3) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
43. člen 
(izločitev člana nadzornega odbora) 
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44. člen 
(javnost dela nadzornega odbora) 
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo ta pooblasti.
(6) Nadzorni odbor vsako leto izdela poročilo o svojem delu in porabi sredstev ter ga posreduje županu in občinskemu svetu do konca februarja tekočega leta za preteklo leto.
45. člen 
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) 
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
46. člen 
(sredstva za delo nadzornega odbora) 
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta odbora.
47. člen 
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora) 
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljeno delo v skladu z aktom občinskega sveta.
48. člen 
(poslovnik o delu nadzornega odbora) 
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
3.5 Občinska uprava
49. člen 
(občinska uprava) 
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana določi občinski svet z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
50. člen 
(ustanovitev skupne občinske uprave) 
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da občina z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupno občinsko upravo.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
51. člen 
(odločanje o upravnih zadevah) 
(1) Organi občine odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
52. člen 
(pristojnost za odločanje v upravnih zadevah) 
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
53. člen 
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku) 
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
54. člen 
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine) 
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
55. člen 
(odločanje o pristojnostih zoper posamične akte) 
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
56. člen 
(izločitev uradne osebe) 
(1) O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan.
(3) O izločitvi uradne osebe občinske uprave odloča župan.
(4) O izločitvi uradne osebe občinske uprave v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
3.6 Drugi organi občine
57. člen 
(drugi organi občine) 
Organizacijo, delovno področje in sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi ter imenovanju članov posameznega organa.
58. člen 
(poveljnik in štab civilne zaščite) 
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4 NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 
59. člen 
(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini) 
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.
4.1 Zbor občanov
60. člen 
(zbor občanov) 
(1) Občani na zboru občanov:
1. obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
2. obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
3. obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
4. predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
5. opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
6. dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
7. oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
8. obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so pristojni občinski organi dolžni obravnavati in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da jih ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
61. člen 
(sklic zbora občanov) 
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v naselju pa na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v naselju.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivcev, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
62. člen 
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov) 
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
63. člen 
(vodenje zbora občanov) 
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
4.2 Referendum o splošnem aktu občine
64. člen 
(referendum o splošnem aktu občine) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
65. člen 
(razpis referenduma) 
(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
66. člen 
(naknadni referendum) 
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
67. člen 
(vložitev zahteve za referendum) 
(1) Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, naj ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
68. člen 
(podpora zahtevi za razpis referenduma) 
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.
69. člen 
(razpis referenduma) 
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma 15 dni pred dnem glasovanja objavi v javnih občilih.
70. člen 
(pravica glasovati na referendumu) 
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
71. člen 
(postopek za izvedbo referenduma) 
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakonov, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi na način, ki je v statutu določen za objavo splošnih aktov občine.
4.3 Svetovalni referendum
72. člen 
(svetovalni referendum) 
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.4 Drugi referendumi
73. člen 
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih) 
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
4.5 Ljudska iniciativa
74. člen 
(ljudska iniciativa) 
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta ali drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
75. člen 
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini) 
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v proračunu občine.
5 OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 
76. člen 
(občinske javne službe) 
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij ter
– z dajanjem koncesij.
77. člen 
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti) 
(1) Na področju družbenih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolsko vzgojo in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost,
– osebno pomoč družini in
– knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
78. člen 
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava) 
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
79. člen 
(gospodarske javne službe) 
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišče in
– na drugih področjih, če tako določa zakon.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so kot takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
80. člen 
(ustanovitev pravne osebe javnega prava) 
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo lokalne gospodarske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
81. člen 
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) 
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
6 PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 
82. člen 
(premoženje občine) 
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje finančnega in stvarnega občinskega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo ter zamenjavo državnega premoženja.
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
83. člen 
(prihodki občine) 
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
84. člen 
(proračun občine) 
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
85. člen 
(sestava proračuna občine) 
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve.
(2) Splošni del proračuna občine sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna občine sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
86. člen 
(izvrševanje proračuna občine) 
(1) Za izvrševanje proračuna občine je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna občine ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna občine. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna občine za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
87. člen 
(sprejem proračuna občine) 
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna občine.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu občine se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna občine predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni mogoče uravnovesiti proračuna občine.
88. člen 
(začasno financiranje) 
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna občine in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
89. člen 
(uporaba sredstev proračuna) 
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
90. člen 
(prerazporejanje proračunskih sredstev) 
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo. Če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, se sredstva prenese v proračunsko rezervo.
91. člen 
(zaključni račun proračuna občine) 
(1) Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna občine za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(2) Župan predloži predlog zaključnega računa proračuna občine za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(3) Župan o sprejetem zaključnem računu proračuna občine za preteklo leto obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
92. člen 
(zadolževanje občine) 
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
93. člen 
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov) 
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, na predlog župana odloča občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
94. člen 
(finančno poslovanje občine) 
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
95. člen 
(javno naročanje) 
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
7 SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 
7.1 Splošni akti občine
96. člen 
(splošni akti občine) 
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna občine, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
97. člen 
(statut občine) 
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
98. člen 
(poslovnik občinskega sveta) 
S poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in obveznosti članov občinskega sveta.
99. člen 
(odlok občine) 
(1) Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom občina ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
100. člen 
(pravilnik) 
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
101. člen 
(odredba) 
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
102. člen 
(navodilo) 
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
103. člen 
(veljavnost predpisov občine in njihovo objavljanje) 
(1) Statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpisi občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.
(3) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
7.2 Posamični akti občine
104. člen 
(posamični akti občine) 
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti občina odloča o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in prenesene državne pristojnosti.
105. člen 
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine) 
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v upravnem postopku izda občinska uprava, na drugi stopnji odloča župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8 VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE 
106. člen 
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) 
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine.
107. člen 
(spor o pristojnosti) 
Občinski svet ali župan lahko na Ustavno sodišče vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če Državni zbor ali Vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če druga občina posega v njeno pristojnost.
108. člen 
(upravni spor) 
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
109. člen 
(upravni in sodni postopki) 
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih ali če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
110. člen 
(mnenje delovnega telesa) 
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
9 NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 
111. člen 
(nadzor nad zakonitostjo dela) 
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in uradne osebe občinske uprave.
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
10 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
112. člen 
Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini uporabljajo predpisi, ki so veljavni na območju bivše Občine Vojnik na dan 15. 12. 1998, z izjemo tistih, ki jih ta statut izrecno razveljavlja in če niso v nasprotju z zakonom. Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo tudi predpisi, ki so jih sprejeli organi bivše skupne Občine Celje in so veljali na dan 31. 12. 1994, z izjemo tistih, ki jih ta statut izrecno razveljavlja in če niso v nasprotju z zakonom.
113. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Dobrna(Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02, 136/04, 134/06, 101/11).
114. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0006/2017-1(6)
Dobrna, dne 14. septembra 2017
Župan 
Občine Dobrna 
Martin Brecl l.r.