Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2017 z dne 29. 9. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2017 z dne 29. 9. 2017

Kazalo

2475. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna Peč, stran 7001.

  
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 17/14 – ZUOPŽ, 22/14 – odl. US, 19/15), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10) in 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 21/02 in 99/13) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel
O D L O K 
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna Peč 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(Vsebina) 
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Mirna Peč. Odlok vsebuje naslednja poglavja:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. JAVNA SLUŽBA
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI
IV. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA ZGRAJENA
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJ ŠE NI ZGRAJENA
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
IX. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji v Občini Mirna Peč.
2. člen 
(Namen) 
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen 
(Pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4. iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
6. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
7. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
8. javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
9. kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
11. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
13. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
16. obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
17. obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
18. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
19. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
20. parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
21. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
22. posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
23. primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti; za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
24. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
25. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
26. tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
27. upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
28. neposredna priključitev na javno kanalizacijo (izvede jo upravljavec javne kanalizacije na stroške stranke) pomeni izvedbo prevrtanja revizijskega jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski priključek priključuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi (1 m cevi);
29. uporabniki javne službe so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti ter vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
II. JAVNA SLUŽBA 
4. člen 
(Izvajanje javne službe) 
(1) Občina Mirna Peč je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah, na celotnem območju Občine Mirna Peč v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v skladu z uredbo;
– redno vzdrževanje javne kanalizacije;
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje;
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata;
– obdelava blata;
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo;
– obveščanje uporabnikov javne službe;
– izdelava programa izvajanja javne službe;
– vodenje evidence o izvajanju javne službe;
– poročanje o izvajanju javne službe in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(3) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilnih naprav kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture. Stroške izvajanja storitev, definiranih v odstavku 3 oziroma 4, plača povzročitelj.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
5. člen 
(Izvajalec javne službe) 
Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Mirna Peč je javno podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o., (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
6. člen 
(Program izvajanja javne službe) 
Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program izvajanja javne službe), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI 
7. člen 
(Javna kanalizacija) 
Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
8. člen 
(Opremljenost z javno kanalizacijo) 
Območje poselitve mora biti, na način in na območjih to pogojuje predpis, ki ureja področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode.
Območja iz tega člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko je za javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
9. člen 
(Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe) 
(1) Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je za območje Občine Mirna Peč zagotovljeno:
– na čistilni napravi Mirna Peč – za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja, z območij, ki so nanj priključena;
– na drugih malih komunalnih čistilnih napravah (ČN Globodol, ČN Šranga) zmogljivosti do 2.000 PE (v nadaljnjem besedilu MKČN) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij, z območij, ki so nanje priključene in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– na pretočnih in nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.
(2) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic, MKČN in čistilne naprave Mirna Peč, ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se, v kolikor to ne omogoča čistilna naprava Mirna Peč, prostorsko zagotavlja na Centralni čistilni napravi Novo mesto.
IV. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE 
10. člen 
(Javna pooblastila) 
(1) Upravljavec izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
(2) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje. Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca mora vložnik vloge za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno soglasje lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture.
(3) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
11. člen 
(Sistem odvajanja) 
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu.
(2) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ne more ponikati.
12. člen 
(Objekti in naprave javne kanalizacije) 
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode;
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode;
– čistilne naprave;
– razbremenilniki visokih vod;
– zadrževalni in pretočni bazeni;
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
13. člen 
(Načrtovanje in gradnja novih kanalizacijskih omrežij) 
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno kanalizacijsko omrežje, v celotni življenjski dobi, s prednostnim izkoriščanjem obstoječega kanalizacijskega omrežja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega kanalizacijskega omrežja.
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.
(4) Pri načrtovanju javnega kanalizacijskega omrežja je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 10. členu tega odloka.
(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja, definirana v 10. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo kanalizacije izdeluje le projektna dokumentacija za izvedbo. Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega zahteva upravljavec v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
14. člen 
(Prenos novozgrajenih, obnovljenih in obstoječih kanalizacijskih omrežij v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem) 
(1) Vsa novozgrajena kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti, skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.
(2) Za prevzem objektov in omrežij kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– uporabno dovoljenje oziroma zapisnik o končanju del v primerih, ko za objekt ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja,
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID,
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca,
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog,
– garancije,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe,
– veljaven zapisnik o ustreznosti objektov in omrežij kanalizacije, ki ga izda operativni sektor upravljavca.
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno kanalizacijsko infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljalcu, v roku treh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Obstoječa kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki so v funkciji javnega kanalizacijskega omrežja in niso predana v last lokalni skupnosti ter upravljanje upravljavcu, se predajo v last lokalni skupnosti in v upravljanje upravljavcu s pogodbo, ki se sklene med predajalcem, lokalno skupnostjo in upravljavcem. Pri predaji mora predajalec praviloma predložiti dokumentacijo, navedeno v drugem odstavku 14. člena tega odloka. V kolikor z navedeno dokumentacijo ne razpolaga, mora predajalec izdelati in predati naslednje dokumente:
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe;
– poročilo o izvedenem preizkusu vodotesnosti;
– poročilo o izvedenem pregledu s TV kamero, izdelan skladno z določili tehničnega pravilnika;
– poročilo o znesku investicije, razdeljen po amortizacijskih stopnjah. V kolikor predajalec z zneskom ne razpolaga, ocenjeni znesek določi upravljavec.
(5) Postopek prevzema po pooblastilu Občine Mirna Peč opravi upravljavec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.
(6) Izvajalec lahko ob soglasju Občine Mirna Peč z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz predhodnih odstavkov tega člena.
15. člen 
(Kataster javne kanalizacije) 
(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo s področja gospodarske javne infrastrukture.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javne kanalizacije.
(3) Stroški vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra javnega kanalizacijskega omrežja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA ZGRAJENA 
16. člen 
(Obveznost priključitve objekta) 
(1) Na območjih (aglomeracijah), kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna v skladu s kriteriji, ki so navedeni v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(2) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če ustreza kriterijem iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(4) Izvajalec mora lastnika objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti o obveznosti priklopa na javno kanalizacijo v roku 30 dni po prejemu sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na dotičnem območju v upravljanje.Seznam objektov lastnikov, vključno s hišno in parcelno številko, ki so zavezani za priključitev, posredujemo lastniku infrastrukture – investitorju.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(6) Neposredno priključitev na javno kanalizacijo, nadzor celotne izvedbe in vris priključka v kataster komunalne infrastrukture izvede upravljavec.
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(8) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, ki so določeni v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(9) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto za potrebe analize kvalitete odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(11) Vsak objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, v katerem nastaja odpadna komunalna voda, ki leži znotraj območja javne kanalizacije in so zanj izpolnjeni tehnični pogoji, mora biti priključen na javno kanalizacijo v skladu z uredbo, tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
17. člen 
(Kanalizacijski priključki) 
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,
– revizijski jaški,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod,
– peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(4) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(5) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu in upravljavcu javne kanalizacije dokazila o pravici gradnje (soglasje oziroma pogodba o ustanovitvi služnosti z lastnikom zemljišč, na katerih je možno postaviti revizijski jašek).
(6) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
18. člen 
(Priključitev objekta na javno kanalizacijo) 
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli po navodilih izvajalca tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(3) Za priključitev stavbe na javno kanalizacijo mora lastnik stavbe (ali njegov pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo kanalizacijskega priključka ter skleniti pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijo. Priključitev objekta se opravi, če so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca in je pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture.
(4) K prijavi kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe (ali njegov pooblaščenec) priložiti:
– gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba zgrajena do 31. 12. 1967;
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti);
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve kanalizacijskega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe;
– osebne podatke.
(5) Kanalizacijski priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa četrti odstavek tega člena, in sicer kot stalni kanalizacijski priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.
(6) Lastnik objekta je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(7) Ukinitev kanalizacijskega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
19. člen 
(Izvedba priključka) 
(1) Priključek na javno kanalizacijo brez neposredne priključitve na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca.
(2) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
(3) V kanalizacijski priključek za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice.
20. člen 
(Začasni kanalizacijski priključek) 
(1) Za obstoječo stavbo, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za priključitev na kanalizacijsko omrežje (brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja), se lahko izvede začasni kanalizacijski priključek na osnovi Izjave o izvedbi začasnega kanalizacijskega priključka, ki jo izda pristojni občinski organ, vendar največ za obdobje 10 let.
(2) Izjavo o začasnem kanalizacijskem priključku izda pristojni občinski organ pod pogojem, da investitor oziroma lastnik objekta občini k vlogi za odmero komunalnega prispevka predloži:
– dokazilo o začetem postopku legalizacije objekta, ali izjavo, s katero prevzema obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja po priključitvi na kanalizacijsko omrežje;
– izjavo o prevzemu vseh finančnih in drugih posledic, ki bi nastale v zvezi z začasno priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje.
(3) Za začasno priključitev stavbe na javni kanal mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni kanal ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni kanal.
(4) K prijavi začasnega kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec priložiti:
– izjavo o izvedbi začasnega kanalizacijskega priključka;
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti);
– osebne podatke.
(5) Lastnik stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom je dolžan v roku trajanja začasnega kanalizacijskega priključka urediti vse pogoje za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega kanalizacijskega priključka pri upravljavcu urediti stalni kanalizacijski priključek, skladno z določili odloka.
(6) Če lastnik stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom v roku ne uredi vseh potrebnih pogojev za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka ter ne poda prijave za stalni kanalizacijski priključek, mora upravljavec izvesti izredno ukinitev začasnega kanalizacijskega priključka. Vsi stroški, povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka, bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom.
(7) Naprave in objekte iz 20. člena tega odloka gradi, upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJA ŠE NI ZGRAJENA 
21. člen 
(Obveznost izvajanja javne službe) 
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata in
– pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4) Storitev javne službe je obvezna za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži izpolnjena obrazca, v kolikor ju ni predhodno dostavil izvajalcu javne službe. V obrazcih morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu. V okviru pregleda preveri zlasti:
– ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
– nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in
– hrambo podatkov v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
22. člen 
(Prevzem blata in komunalne odpadne vode) 
(1) Izvajalec zagotavlja prevzem in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine po programu oskrbe.
(2) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata.
(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu oskrbe na podlagi prostornine usedalnika blata ali navodil proizvajalca tipske naprave ali navodil za obratovanje netipske naprave.
(4) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo v sprejem na Centralno čistilno napravo Novo mesto ali na drugo ustrezno lokacijo, ki jo v dogovoru z lokalno skupnostjo določi izvajalec. Blato in komunalno odpadno vodo je prepovedano odvažati, odvajati in odlagati v naravno okolje, v površinske, podzemne vode ali javno kanalizacijo.
23. člen 
(Obveščanje uporabnikov javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, MKČN z zmogljivostjo do 50 PE in MKČN z zmogljivostjo nad 50 PE pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje blato in komunalna odpadna voda;
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem blata in komunalne odpadne vode pri uporabnikih storitev;
– o rokih in času izvedbe pregledov.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV 
24. člen 
(Pravice in dolžnosti izvajalca) 
(1) Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje dolžnosti:
– zagotavljati javno službo;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom;
– izdelovati program izvajanja javne službe in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu;
– izdelovati program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti;
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN in nepretočnih greznic ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
(2) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe pravico brez soglasja lastnika pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora o tem pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
25. člen 
(Vzdrževalna dela, obnove in novogradnja) 
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
(2) Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali na osnovi letne pogodbe.
(3) Investitor obnove in novogradnje javne kanalizacije je občina, ki izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
26. člen 
(Pravice in dolžnosti uporabnika) 
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča, kjer nastaja odpadna voda na območju Občine Mirna Peč. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(2) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
– obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,
– uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(3) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
– skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo,
– skladnosti nepretočne greznice z dokazilom.
(4) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo ne odvaja v javno kanalizacijo, mora:
– izvajalcu javne službe omogočiti dostop, prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice;
– vzdrževati greznice in MKČN;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled MKČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN.
(5) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, pretočni greznici ali MKČN, in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo poročila z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let.
(6) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe letno do konca januarja za preteklo leto dostaviti izjavo iz prejšnjega odstavka ali na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.
(7) Lastnik objekta, ki je priključen na javno kanalizacijo, je dolžan:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
27. člen 
(Prepoved posegov na javno kanalizacijo) 
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
28. člen 
(Odškodnina) 
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV 
29. člen 
(Viri financiranja) 
Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– prihodek od izvajanja storitev čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– prihodek od izvajanja storitev, vezanih na izvajanje službe na območjih brez javne kanalizacije;
– subvencije;
– sredstva občinskega proračuna;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– sredstva okoljskih dajatev;
– drugi viri.
30. člen 
(Uporabniki javne službe) 
Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
31. člen 
(Zaračunavanje storitev in elementi cene) 
(1) V okviru javne službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN;
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh;
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Cena storitve javne službe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe (kanalščina) ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
(3) Cena storitve javne službe iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine in cene opravljanja javne službe (kanalščina).
32. člen 
(Obveznost plačevanja storitev) 
(1) Uporabniki so dolžni plačevati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(4) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti in se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(6) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb, v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in način plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(7) V primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe.
33. člen 
(Omrežnina) 
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev);
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe;
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe;
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračunava mesečno glede zmogljivosti vodovodnih priključkov, določeno z nazivnim premerom vodomera (DN) skladno z naslednjo preglednico:
PREMER VODOMERA
FAKTOR OMREŽNINE
DN ≤ 20
1
20 < DN < 40
3
40 ≤ DN < 50
10
50 ≤ DN < 65
15
65 ≤ DN < 80
30
80 ≤ DN < 100
50
100 ≤ DN < 150
100
150 ≤ DN
200
(4) Omrežnina se za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod ter za storitve, povezane z nepretočnimi in obstoječimi greznicami in MKČN obračuna glede na zmogljivost obračunskega vodomera na priključku z upoštevanjem faktorjev v preglednici.
(5) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz tretjega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(6) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(7) Če stavba nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz tretjega odstavka tega člena.
(8) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, v skladu s preglednico iz tretjega odstavka tega člena.
(9) Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(10) Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m3.
34. člen 
(Stroški izvajanja storitev javne službe) 
(1) Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe:
– neposredne stroške materiala in storitev;
– neposredne stroške dela;
– druge neposredne stroške;
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe;
– neposredne stroške prodaje;
– druge poslovne odhodke;
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v €/m3.
35. člen 
(Obračunske količine) 
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(2) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se, količina odpadnih vod določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba glede na premer vodovodnega priključka ali 0,15 m3 na osebo na dan) oziroma na osnovi s strani uporabnika in izvajalca javne službe potrjenega internega merilnega mesta.
(3) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(4) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin na strani uporabnika zmanjša za največ 50 %.
(5) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(6) Količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
36. člen 
(Okoljska dajatev) 
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
37. člen 
(Obračun stroškov) 
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske vode se zaračunava za utrjene površine, večje od 400 m2, in strehe, večje od 200 m2 tlorisne površine. Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
38. člen 
(Cene storitev javne službe) 
(1) Cene storitev javne službe predlaga izvajalec javne službe skladno z določilom prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(4) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.
39. člen 
(Subvencioniranje cen storitev javne službe) 
(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
40. člen 
(Odpis storitev) 
Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za plačilo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno odpiše. Odpis stroškov, ki izhajajo s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod, se odpišejo v skladu z internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
41. člen 
(Plačilo, ugovor na račun in opominjanje) 
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev javne službe najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih storitev javne službe lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja izvede začasno ukinitev kanalizacijskega priključka na revizijskem jašku javne kanalizacije oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE 
42. člen 
(Inšpekcijski organ) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu.
43. člen 
(Globe) 
(1) Z globo 1.400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, upravljavec javne kanalizacije, če:
– ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
– ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka.
(6) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, to je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s petim odstavkom 32. člena tega odloka.
(7) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
44. člen 
(Prehodni roki) 
(1) Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji se uskladi z vsebino odloka v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
(2) Izvajalec z uveljavitvijo tega odloka v projektnih pogojih za območje brez javne kanalizacije dopušča le gradnjo sistemov v skladu z zakonodajo.
(3) Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih površin in streh se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture.
45. člen 
(Prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 34/10).
46. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Št. 354-03/2017-05
Mirna Peč, dne 22. septembra 2017
Župan 
Občine Mirna Peč 
Andrej Kastelic l.r.