Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2017 z dne 19. 9. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2017 z dne 19. 9. 2017

Kazalo

2381. Uredba o zelenem javnem naročanju, stran 6761.

  
Na podlagi prvega odstavka 71. člena in za izvajanje tretjega odstavka 107. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o zelenem javnem naročanju 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba ureja zeleno javno naročanje. Zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L št. 120 z dne 15. maja 2009, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/33/ES) ter
– 6. člen in del Priloge III Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. novembra 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2013/12/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 141 z dne 28. maja 2013, str. 28).
2. člen 
(namen uredbe) 
Namen te uredbe je zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe in spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. »Sistem ravnanja z okoljem« je prostovoljni sistem ravnanja organizacije iz drugega odstavka 78. člena ZJN-3, ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi, in je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov načrtovanja, delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti, vodi k izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in obvladovanju njenih okoljskih vplivov ter si organizacija v skladu z njim prizadeva za nenehno izboljševanje svojega ravnanja z okoljem. Potrdilo o vzpostavitvi tega sistema izda državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve) akreditirana za potrditev vzpostavitve določenega sistema ravnanja z okoljem.
2. »Znak za okolje tipa I« je znak iz 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljsko kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve) akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.
3. »Znak za okolje tipa III« je prostovoljna okoljska oznaka, ki ob upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega blaga, storitve ali gradnje, s čimer uporabnika obvešča o vplivih tega blaga, storitve ali gradnje na okolje (deklaracija). Parametri temeljijo na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na slovenskih, evropskih ali mednarodnih okoljskih standardih. Oznaka ima deklaratoren značaj in ne izraža mnenja o okoljski kakovosti izdelka. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija.
4. člen 
(predmeti javnega naročanja, za katere je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov) 
(1) Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja:
1. električna energija,
2. živila in gostinske storitve,
3. tekstilni izdelki,
4. pisarniški papir in higienski papirnati izdelki,
5. elektronska pisarniška oprema,
6. televizorji,
7. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,
8. pohištvo,
9. grelniki vode, grelniki prostora in njihove kombinacije ter hranilniki tople vode,
10. sanitarne armature,
11. oprema za stranišča na splakovanje in oprema za pisoarje,
12. stenske plošče,
13. projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb,
14. projektiranje oziroma izvedba gradnje cest,
15. cestna vozila,
16. pnevmatike,
17. električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih,
18. cestna razsvetljava in prometna signalizacija,
19. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
20. vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi ter oprema in stroji za vrtnarjenje.
(2) Vidik energijske učinkovitosti mora naročnik na način, določen v sedmem odstavku 7. člena te uredbe, upoštevati tudi pri oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v prejšnjem odstavku, če je povezan z rabo energije.
(3) Natančnejša opredelitev predmetov iz prvega odstavka tega člena je določena v Natančnejši opredelitvi predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, ki je Priloga 1 te uredbe in njen sestavni del.
5. člen 
(izjema od zelenega javnega naročanja) 
Ta uredba se ne uporablja v primerih, ko se blago, storitve ali gradnje naročajo v humanitarne namene, za blagovne rezerve, ko je treba zaradi varnostnih ali higienskih zahtev upoštevati drugačne standarde ali ko je predmet javnega naročanja stavbno pohištvo, ki je v primeru ugotovljene prekomerne hrupne prometne obremenjenosti na zasebni lastnini namenjeno zagotavljanju pasivne protihrupne zaščite.
6. člen 
(okoljski vidiki in cilji zelenega javnega naročanja) 
(1) Pri oddaji javnih naročil naročnik upošteva zlasti naslednje okoljske vidike:
– energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih nizko- ali brezogljičnih alternativnih virov energije;
– učinkovita in ponovna raba vode;
– učinkovita raba virov;
– preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti;
– ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga ali gradnje, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.
(2) Naročnik mora javno naročilo, ki vključuje predmet iz 4. člena te uredbe, oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolni tisti cilj, ki je v nadaljevanju določen za ta predmet:
1. delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom, znaša najmanj 50 %;
2. delež ekoloških živil znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 %;
3. delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, zaradi česar so ta živila okoljsko manj obremenjujoča, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 %;
4. delež ekološkega bombaža ali drugih naravnih vlaken, pridelanih na ekološki način, znaša 10 % uporabljenih tekstilnih materialov;
5. delež primarne vlaknine, pridobljene iz trajnostno upravljanih gozdov, v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz primarne vlaknine, znaša najmanj 50 %;
6. delež reciklirane vlaknine v pisarniškem papirju in higienskih papirnatih proizvodih, izdelanih iz predelane vlaknine, znaša najmanj 30 %;
7. osebni in prenosni računalniki ter zasloni so uvrščeni v najvišji energijski razred, ki je dostopen na trgu;
8. delež opreme za zajem, obdelavo in prikaz slik ter televizorjev, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 70 % vseh artiklov;
9. delež hladilnikov, zamrzovalnikov in njunih kombinacij, pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev, sesalnikov in klimatskih naprav, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 80 % vseh artiklov;
10. delež lesa ali lesnih tvoriv v pohištvu znaša najmanj 70 % prostornine uporabljenih materialov za izdelavo pohištva, razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča;
11. delež grelnikov vode, grelnikov prostorov in njihovih kombinacij ter hranilnikov tople vode, ki so uvrščeni v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 85 %;
12. delež sanitarnih armatur, ki so nameščene v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov in pogosto uporabo ter omogočajo omejitev časa posamezne uporabe vode, znaša najmanj 70 %;
13. delež splakovalnih sistemov iz opreme za stranišča na splakovanje in opreme za pisoarje, ki vključuje napravo za varčevanje z vodo, znaša najmanj 60 %;
14. delež recikliranega mavca v mavčni plošči oziroma delež recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči znaša najmanj 10 %;
15. delež lesa ali lesnih tvoriv v stavbah znaša najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če predpis ali namen uporabe to prepoveduje ali onemogoča, pri čemer je lahko delež lesa za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov, ki imajo znak za okolje tipa I ali III;
16. pri gradnji vozišča ceste se recikliran asfaltni granulat (rezkanec), ki je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira, uporabi prioritetno za proizvodnjo novih bituminiziranih zmesi, podredno pa zlasti za plasti, stabilizirane s hidravličnim ali bitumenskim vezivom, tampon (vključno z bankinami), posteljico, nasipe ter zasipe, in sicer v količini, ki je potrebna;
17. delež cestnih vozil z najmanj 10 % manjšimi emisijami, ki jih kot najvišje dovoljene določa zadnji standard EURO, znaša najmanj 65 %;
18. delež cestnih vozil, ki uporabljajo obnovljive oziroma alternativne vire energije, razen vozil za opravljanje zakonsko določenih nalog policije, znaša najmanj 15 %;
19. delež pnevmatik, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 % števila vseh artiklov pnevmatik;
20. delež električnih sijalk, ki so uvrščene v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
21. delež svetilk, ki omogoča uporabo električnih sijalk, uvrščenih v najvišji energijski razred, dostopen na trgu, znaša najmanj 90 %;
22. razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo predstikalnih naprav z možnostjo zatemnjevanja pri najmanj 40 % vseh sijalk;
23. pri prenovi cestne razsvetljave se zagotovi 30 % prihranka porabe električne energije;
24. najmanj 30 % cestne razsvetljave omogoča zmanjšanje emisij nepotrebne svetlobe;
25. delež univerzalnih čistil, ki ustrezajo kriterijem glede strupenosti za vodne organizme in zahtevam za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine glede izločenih ali prepovedanih sestavin, znaša glede na prostornino vseh artiklov univerzalnih čistil najmanj 30 %;
26. delež okrasnih rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram gojenja, znaša najmanj 70 %, pri čemer ni dopustno naročati invazivnih tujerodnih vrst okrasnih rastlin;
27. delež okrasnih medonosnih rastlin znaša najmanj 25 %;
28. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in so prilagodljivi glede količine vode, ki se porazdeljuje po območjih, znaša najmanj 60 %;
29. delež namakalnih sistemov, ki niso namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in uporabljajo deževnico, znaša najmanj 25 %.
(3) Za nizko- ali brezogljični alternativni vir energije štejejo biogoriva, vodik, sintetična goriva iz hidrogeniranja odpadnega ogljikovega dioksida, vodik, biodizel in podobni viri energije.
(4) Naročnik odda javno naročilo projektiranja stavbe tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje te stavbe doseči cilj iz 15. točke drugega odstavka tega člena, razen če uporabi katerega od priznanih sistemov gradnje in certificiranje trajnostne gradnje, kot so npr. DGNB, BREEAM, LEED. Javno naročilo projektiranja ceste naročnik odda tako, da je mogoče pri izvedbi gradnje ceste doseči cilj iz 16. točke drugega odstavka tega člena. V projektni dokumentaciji za obnovo ceste morata biti predvidena vrsta in količina materialov, ki bodo nastali pri obnovi in so primerni za recikliranje ali ponovno uporabo, in način njihovega recikliranja ali ponovne uporabe v posameznih elementih ceste, ki se obnavlja.
(5) Prostornina v stavbo vgrajenih materialov iz 15. točke drugega odstavka tega člena se izračuna tako, da se od bruto prostornine stavbe, izračunane skladno s SIST ISO 9836, odšteje neto prostornina stavbe, izračunana po tem standardu. V izračun prostornine v stavbo vgrajenega lesa se vključijo leseni sestavi oziroma konstrukcije, ki temeljijo na lesenih elementih.
(6) Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, lahko naročnik odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev iz drugega odstavka tega člena. V tem primeru mora pri naslednjem istovrstnem naročilu zagotoviti, da se doseže 100-odstotni cilj, če je cilj iz drugega odstavka tega člena nižji od 50 %, pa dvakratnik cilja iz drugega odstavka tega člena, razen če je izjemo iz prejšnjega stavka uporabil zaradi oddaje javnega naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 ali če zagotovi, da se objekt zgradi z uporabo priznanega sistema certificiranja trajnostne gradnje ter razen v primeru cilja iz 2., 15. in 16. točke drugega odstavka tega člena.
(7) Kadar naročnik uporabi izjemo iz prejšnjega odstavka, mora to in razlog za njeno uporabo navesti in utemeljiti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila iz 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.
7. člen 
(način vključevanja okoljskih vidikov) 
(1) Naročnik javno naročilo opiše tako, da je iz njegovega naziva razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj obremenjujoče blago, storitev ali gradnja.
(2) Naročnik v postopek javnega naročanja vključi okoljske vidike tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:
– v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, zahtevo glede delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta javnega naročanja,
– kot razlog za izključitev iz a) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3,
– kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta pri izvedbi javnega naročila,
– kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje v skladu s 85. členom ZJN-3,
– kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, v primeru okvirnega sporazuma pa z izbranimi ponudniki.
(3) V postopku javnega naročanja predmetov iz prvega odstavka 4. člena te uredbe naročnik merila za oddajo javnega naročila praviloma opredeli tako, da se vsaj eno izmed meril oziroma del stroškov v življenjski dobi nanaša na okoljske vidike iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Naročnik lahko spodbuja zmanjšanje okoljskih obremenitev tudi tako, da:
– kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt v času izvedbe naročila vzpostaviti sistem ravnanja z okoljem ali pridobiti znak za okolje tipa I ali začeti postopek za vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem ali pridobitev znaka za okolje tipa I,
– kot posebno pogodbeno določilo določi, da mora gospodarski subjekt, ki nima vzpostavljenega sistema ravnanja z okoljem, med trajanjem pogodbe za nekaj odstotkov izboljšati ogljični odtis svoje organizacije ali izdelka, ki je predmet javnega naročanja,
– ponudbo ponudnika, ki ima vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ali ponudbo z izdelki z znakom za okolje tipa I v sklopu meril za oddajo javnega naročila oceni kot boljšo ali
– s posebnim orodjem pred začetkom postopka javnega naročanja, med njim ali ko je končan izračuna oziroma pridobi izračun emisij CO2 oziroma stroškov v življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, ki je predmet javnega naročanja, ter ugotovitve primerja s predhodnimi podatki ali konkurenčnim blagom, storitvami ali gradnjami in jih, če to je potrebno oziroma primerno, uporabi pri nadaljnjem javnem naročanju.
(5) Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki se sklepajo v skladu s 95. členom ZJN-3, se sklenejo v skladu s to uredbo, če narava in vsebina prvotnega javnega naročila ter določbe pogodbe ali okvirnega sporazuma to dopuščajo.
(6) Zlasti kadar si naročnik prizadeva spodbuditi okoljske inovacije in prehod v krožno gospodarstvo, pri naročanju predmeta iz 13. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe pa tudi trajnostne vidike gradnje, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v tehničnih specifikacijah namesto tehničnih standardov opredeli funkcionalne zahteve predmeta javnega naročila.
(7) Kadar je to skladno s stroškovno učinkovitostjo, ekonomsko izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo in zadostno konkurenco ter je predmet javnega naročanja vezan na rabo energije, naročnik okoljski vidik energijske učinkovitosti v postopek javnega naročanja vključi na enega ali več načinov iz drugega odstavka tega člena, pri čemer zahtevo ali merilo opredeli s sklicevanjem na najvišji razred energijske učinkovitosti, ki ga blago dosega na trgu. Naročnik javno naročilo oblikuje tako, da se glede na celoten predmet naročanja doseže najboljša mogoča energijska učinkovitost. Javna naročila storitev, ki imajo znaten energetski vidik, pa naroča ob upoštevanju možnosti dolgoročnega prihranka energije. Pri naročanju storitev naročnik zahteva, da jih ponudniki opravljajo z uporabo blaga, ki izpolnjuje zahteve najvišjega razreda energijske učinkovitosti, razen če uporaba blaga ni neposredno povezana s predmetom naročanja, ponudnik že razpolaga s potrebnim blagom ali namerava za izvedbo naročila uporabiti rabljeno blago.
(8) Pri javnem naročanju cestnega vozila, razen tovornega ali delovnega vozila za zbiranje odpadkov, naročnik kot merilo za oddajo javnega naročila uporabi Metodologijo za oceno operativnih stroškov v življenjski dobi vozila, ki je Priloga 2 in sestavni del te uredbe, in vključuje vsaj stroške porabljene energije in emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev. Kadar metodologije za oceno operativnih stroškov v življenjski dobi vozila ni mogoče uporabiti zaradi pomanjkljivih informacij o emisijah CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev, naročnik v tehničnih specifikacijah opredeli minimalne tehnične zahteve za energetsko in okoljsko sprejemljivost, zlasti glede emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev.
(9) Če naročnik cilj iz 2. ali 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena upošteva pri oddaji javnega naročila živil v skladu s petim odstavkom 73. člena ZJN-3, mu tega cilja ni treba upoštevati pri javnem naročanju živil po postopku javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3.
(10) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe gradnje cest lahko naročnik namesto klasičnih asfaltnih zmesi predvidi uporabo toplih asfaltov, zlasti če je treba cesto hitro prepustiti prometu.
(11) Pri javnem naročanju projektiranja oziroma izvedbe gradnje cest lahko naročnik za cesto s težko, zelo težko in izredno težko prometno obremenitvijo na poseljenih območjih in cesto z načrtovano ureditvijo za zaščito pred hrupom predvidi uporabo asfaltnih zmesi za znižanje hrupa.
8. člen 
(primeri okoljskih zahtev in meril) 
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za javna naročila, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje, njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami pripravita primere okoljskih zahtev in meril, ki jih lahko naročnik vključi v postopek javnega naročanja, da bi dosegel cilje iz drugega odstavka 6. člena te uredbe, razen cilja iz 16. točke drugega odstavka 6. člena te uredbe, in jih objavita na svetovnem spletu.
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za javna naročila, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje, njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami zagotovita, da se glede na tehnološki razvoj, razmere na trgu ter zakonodajo in smernice Evropske unije in Republike Slovenije okoljske zahteve in merila iz prejšnjega odstavka posodobijo najmanj vsaki dve leti.
9. člen 
(spremljanje zelenega javnega naročanja) 
(1) Ministrstvo, pristojno za javna naročila, na podlagi podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, najpozneje do 30. septembra tekočega leta pripravi statistično poročilo o oddanih zelenih javnih naročilih in ga vključi v statistično poročilo iz tretjega odstavka 107. člena ZJN-3.
(2) Statistično poročilo o oddanih zelenih javnih naročilih iz prejšnjega odstavka mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih naročil;
– število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih naročil, ločeno razčlenjeno na področje javnega naročanja, vrsto predmeta javnega naročila, oznako oddelka enotnega besednjaka javnih naročil (CPV), predmete iz prvega odstavka 4. člena te uredbe in postopke javnega naročanja;
– pogostost uporabljenih načinov vključevanja okoljskih vidikov iz drugega odstavka 7. člena te uredbe pri oddanih zelenih javnih naročilih;
– število in delež naročnikov, ki so oddali vsaj eno zeleno javno naročilo, razčlenjeno na kategorijo naročnika, in število naročnikov, ki so oddali vsaj eno javno naročilo, niso pa oddali nobenega zelenega javnega naročila, razčlenjeno na kategorijo naročnika, ter delež teh naročnikov glede na število naročnikov iste kategorije, ki so v tem letu oddali vsaj eno javno naročilo;
– število in vrednost oddanih zelenih javnih naročil ter delež oddanih zelenih javnih naročil glede na število in vrednost vseh oddanih javnih naročil, razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila in ponudnike s sedežem v Republiki Sloveniji, drugi državi članici Evropske unije in tretji državi;
– število ponudnikov s sedežem v Republiki Sloveniji, drugi državi članici EU in tretji državi, katerim je bilo oddano vsaj eno zeleno javno naročilo, razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila, ter delež teh ponudnikov glede na število izbranih ponudnikov za javno naročilo z isto vrsto predmeta javnega naročila;
– število ponudnikov, katerim je bilo oddano vsaj eno zeleno javno naročilo, razčlenjeno na vrsto predmeta javnega naročila in velikost ponudnika, ter delež teh ponudnikov glede na število izbranih ponudnikov za javno naročilo z isto vrsto predmeta javnega naročila.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
10. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13, 89/14 in 91/15 – ZJN-3).
11. člen 
(prehodno obdobje za zeleno javno naročanje) 
(1) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 6. člena te uredbe naročnik javno naročilo živil odda tako, da znaša delež ekoloških živil najmanj:
– 10 % števila vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2020;
– 12 % števila vseh artiklov ali celotne predvidene količine živil, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2023.
(2) Ne glede na 26. točko drugega odstavka 6. člena te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež okrasnih rastlin rastlinskih vrst, prilagojenih lokalnim razmeram gojenja, najmanj 35 % celotne predvidene količine okrasnih rastlin, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2019.
(3) Ne glede na 27. točko drugega odstavka 6. člena te uredbe naročnik javno naročilo vrtnarskih storitev, kmetijskih in drugih proizvodov ter opreme in strojev za vrtnarjenje odda tako, da znaša delež okrasnih medonosnih rastlin najmanj 15 % celotne predvidene količine okrasnih rastlin, če je v postopku javnega naročanja obvestilo o javnem naročilu objavljeno na portalu javnih naročil do 31. decembra 2019.
12. člen 
(rok za pripravo primerov okoljskih zahtev in meril) 
Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za javna naročila, objavita primere okoljskih zahtev in merila iz prvega odstavka 8. člena te uredbe najkasneje v desetih dneh po uveljavitvi te uredbe.
13. člen 
(zaključek postopkov, začetih pred uveljavitvijo te uredbe) 
(1) Postopki javnega naročanja, za katere je bilo obvestilo o javnem naročilu ali obvestilo o projektnem natečaju poslano v objavo pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki javnega naročanja, za katere na portalu javnih naročil ni treba objaviti obvestila o naročilu in so naročniki gospodarskim subjektom poslali povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi interesa ali povabilo k predložitvi ponudb pred uveljavitvijo te uredbe, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
(3) Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ki se sklepajo v skladu s 95. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), se sklenejo po dosedanjih predpisih, če je pred uveljavitvijo uredbe vsaj ena od pogodbenih strank podpisala dodatek k pogodbi ali sporazumu.
(4) Posamezna javna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnega sporazuma, za sklenitev katerega je naročnik obvestilo o javnem naročilu poslal v objavo pred uveljavitvijo te uredbe ali je pred uveljavitvijo te uredbe gospodarskim subjektom poslal povabilo k sodelovanju, povabilo k potrditvi interesa ali povabilo k predložitvi ponudb, se oddajo v skladu s to uredbo, če to dopuščajo določbe okvirnega sporazuma in predmet posameznega javnega naročila ali predhodnih posameznih naročil.
(5) Posamezna javna naročila, ki se oddajo v dinamičnem nabavnem sistemu, za vzpostavitev katerega je naročnik obvestilo o javnem naročilu poslal v objavo pred uveljavitvijo te uredbe, se oddajo v skladu s to uredbo, če to dopuščajo zahteve, ki jih je naročnik uporabil za vzpostavitev tega sistema, in predmet posameznega javnega naročila ali predhodnih posameznih naročil.
(6) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko naročnik ob upoštevanju te uredbe spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem obvestilu o javnem naročilu in javno naročilo odda v skladu z določbami te uredbe, če še ni potekel rok za predložitev ponudb.
14. člen 
(prvo statistično poročilo o oddanih zelenih javnih naročilih) 
Statistično poročilo o oddanih zelenih javnih naročilih iz prvega odstavka 9. člen te uredbe ministrstvo, pristojno za javna naročila, prvič pripravi leta 2019.
15. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2018.
Št. 00714-24/2016
Ljubljana, dne 14. septembra 2017
EVA 2016-3130-0006
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik