Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2017 z dne 14. 4. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2017 z dne 14. 4. 2017

Kazalo

993. Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu, stran 2911.

  
Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu 
I. SPLOŠNO 
1. člen 
(vsebina) 
Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L št. 350 z dne 28. 12. 1998, str. 58), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 239 z dne 15. 9. 2015, str. 1), Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 16), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 239 z dne 15. 9. 2015, str. 1), in Direktivo Sveta (EU) 2015/652 z dne 20. aprila 2015 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2015, str. 26) določa:
– obveznost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se uporabljajo v prometu;
– trajnostna merila za biogoriva;
– preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in izdajo spremnih potrdil;
– uporabo sistema masne bilance surovin ali biogoriv z različnimi trajnostnimi merili pri skupni dobavi;
– metodologijo izračuna in prihranek emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv, ki se uporabljajo v prometu;
– obveznost letnega poročanja dobaviteljev goriv o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije, ki se uporabljajo v prometu.
2. člen 
(namen) 
Namen te uredbe je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu in ugotavljanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva.
3. člen
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. biogorivo je tekoče biogorivo za energetske namene in pogonsko biogorivo;
2. biomasa so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljivi deli industrijskih in komunalnih odpadkov;
3. dejanska vrednost je emisija toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva, ki upošteva prihranek emisij toplogrednih plinov med nekaterimi ali vsemi stopnjami postopka proizvodnje biogoriva in se izračuna v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe;
4. dobavitelj električne energije je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu. Za namen te uredbe se upošteva, da lahko tudi dobavitelj goriv dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu;
5. dobavitelj goriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki uvaža goriva ali biogoriva iz držav izven Evropske unije oziroma pridobiva goriva ali biogoriva v državah članicah Evropske unije ali je proizvajalec biogoriv, ki sam proizvaja biogoriva v Republiki Sloveniji, ter je po zakonu, ki ureja trošarino, trošarinski zavezanec;
6. dobavitelj surovin je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sam prideluje surovine za biogoriva oziroma pridobiva ali dobavlja surovine za biogoriva v državah članicah Evropske unije ali uvaža surovine iz držav izven Evropske unije. Za dobavitelja surovin se šteje tudi posameznik, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo;
7. emisije toplogrednih plinov so vse neto emisije CO2, CH4 in N2O, za katere se lahko določi, da izvirajo iz biogoriva, goriva (vključno z vsemi primesmi) ali dobavljene energije. To zajema vse ustrezne faze ekstrakcije ali pridelave, tudi spremembo rabe tal, prevoz in distribucijo, predelavo in zgorevanje, ne glede na kraj nastanka emisij;
8. emisije toplogrednih plinov na enoto energije so skupna masa emisij toplogrednih plinov, povezanih z biogorivom, gorivom ali dobavljeno energijo, ekvivalentno CO2, deljena s skupno vsebnostjo energije biogoriva, goriva ali dobavljene energije (za gorivo, izraženo kot njegova spodnja kurilna vrednost);
9. gorivo je katero koli tekoče ali plinasto gorivo, ki je fosilnega izvora. Izvor fosilnih goriv je za namen te uredbe podan v razpredelnici v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
10. IPCC je Medvladni odbor za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije in Programa Združenih narodov za okolje;
11. izhodiščni standard za goriva je izhodiščni standard za goriva, ki je izračunan na podlagi povprečne porabe motornega bencina, dizelskega goriva, plinskega olja, utekočinjenega naftnega plina in stisnjenega zemeljskega plina v prometu leta 2010 na ozemlju Evropske unije. Izhodiščni standard je izražen kot emisija toplogrednih plinov v življenjskem ciklu fosilnih goriv na enoto energije in znaša 94,1 gCO2eq/MJ;
12. izvajalec monitoringa je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in predpisa, ki ureja preverjanje trajnostnih meril za biogoriva, pridobi pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje, za izvajanje monitoringa;
13. neodvisni revizor je pravna ali fizična oseba, ki preverja trajnostna merila za biogoriva v okviru prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema in ga potrdi Evropska komisija skladno s Sporočilom Komisije o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih v trajnostnem sistemu EU za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva (UL C št. 160 z dne 19. 6. 2010, str. 1);
14. obrat je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav za pridobivanje biogoriv;
15. ostanek iz predelave je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka. Ostanek ni primarni cilj proizvodnega postopka, pri čemer tudi postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;
16. ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva so ostanki, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu. Ti ostanki ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;
17. pogonsko biogorivo je tekoče ali plinasto biogorivo, namenjeno uporabi v prometu, ki je proizvedeno iz biomase;
18. poljščine z visoko vsebnostjo škroba so poljščine, kot jih določa predpis, ki ureja obnovljive vire energije v prometu;
19. primarne emisije so vse emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pred dostavo surovin v rafinerijo ali predelovalni obrat, v katerem je bilo proizvedeno gorivo, kot je določeno v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe;
20. privzeta vrednost je vrednost, izračunana na podlagi tipične vrednosti z uporabo vnaprej določenih dejavnikov in se lahko pod pogoji iz te uredbe uporablja namesto dejanske vrednosti;
21. promet obsega vsa cestna vozila in necestno mobilno mehanizacijo, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji. Zračna vozila in plovila se za namen te uredbe ne upoštevajo;
22. proizvajalec biogoriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki s fizikalnim ali kemičnim postopkom pretvarja biomaso v biogoriva. Za proizvajalca biogoriv se lahko šteje tudi dobavitelj surovin, če sam proizvaja biogoriva v Republiki Sloveniji;
23. prostovoljni državni ali mednarodni sistemi so sistemi za merjenje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki poleg trajnostnih meril upoštevajo tudi ključne okoljske in socialne vidike za spodbujanje trajnostne proizvodnje biogoriv v državah članicah Evropske unije in zunaj nje, ki jih odobri Evropska komisija;
24. spremno potrdilo je dokument, ki spremlja pošiljko biogoriv in s katerim se dokazuje, da so zanjo izpolnjena vsa trajnostna merila;
25. tekoče biogorivo za energetske namene je tekoče biogorivo, ki se uporablja za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki je proizvedeno iz biomase. Tekoče biogorivo za energetske namene ne vključuje pogonskega biogoriva, ki je namenjeno uporabi v prometu;
26. tipična vrednost je ocena reprezentativnega prihranka emisij toplogrednih plinov med pridobivanjem biogoriva;
27. življenjski cikel biogoriva zajema vse emisije toplogrednih plinov, ki se sproščajo v celotnem procesu pridelave surovine za biogoriva (vključno s spremembo rabe tal), fizikalnem ali kemičnem postopku pretvarjanja biomase v biogoriva, prevozu, distribuciji in na kraju zgorevanja, ne glede na kraj nastanka ali zgorevanja;
28. življenjski cikel goriva zajema vse emisije toplogrednih plinov, ki se sproščajo pri pridobivanju, predelavi, prevozu, distribuciji in na kraju zgorevanja, ne glede na kraj nastanka ali zgorevanja.
II. EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV V PROMETU 
4. člen 
(zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu)
(1) Cilj te uredbe je do 31. decembra 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov v prometu za do 10 % glede na izhodiščni standard za goriva.
(2) Dobavitelji goriv morajo glede na izhodiščni standard za goriva postopoma zmanjšati emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, ki se uporablja v prometu, in sicer v:
1. vsakem posameznem letu 2018 in 2019 za najmanj 5 %;
2. letu 2020 za najmanj 6 %.
(3) Dobavitelj goriv doseže zmanjšanje emisij iz prejšnjega odstavka z:
1. dajanjem biogoriv, ki izpolnjujejo trajnostna merila iz te uredbe, na trg;
2. uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih cestnih vozil ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev skladno s 5. členom te uredbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek:
1. ne sme energijski delež biogoriv, proizvedenih iz poljščin z visoko vsebnostjo škroba, preseči 70 % skupne energijske vrednosti biogoriv v posameznem letu;
2. se morajo dati na trg napredna biogoriva, proizvedena iz surovin iz priloge k predpisu, ki ureja obnovljive vire energije v prometu, pri čemer morajo predstavljati napredna biogoriva najmanj 0,5 % skupne energijske vrednosti biogoriv v posameznem letu.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije k cilju iz prvega odstavka tega člena prispeva tudi z 2 % zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov z eno ali obema od naslednjih metod:
1. z uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih vozil in električne necestne mobilne mehanizacije, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, skladno s 5. členom te uredbe;
2. z uporabo katerekoli tehnologije (vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljika), ki lahko skladno s 6. členom te uredbe zmanjša emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu na enoto energije iz dobavljenega goriva ali preostalih vrst energije.
(6) Ne glede na drugi in peti odstavek tega člena lahko dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije k cilju iz prvega odstavka tega člena prispeva tudi z 2 % zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov z uporabo kreditov, pridobljenih v okviru mehanizma čistega razvoja iz Kjotskega protokola, in sicer pod pogoji, ki vzpostavljajo sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji za zmanjšanje v sektorju dobave goriva.
(7) Dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije, ki zmanjša emisije toplogrednih plinov z uporabo kreditov v okviru mehanizma čistega razvoja iz Kjotskega protokola iz prejšnjega odstavka, mora emisijske kupone predati upravljavcu registra emisijskih kuponov v Republiki Sloveniji v razveljavitev.
5. člen 
(uporaba električne energije v prometu) 
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe električne energije v prometu se za namen iz 2. točke tretjega odstavka in 1. točke petega odstavka prejšnjega člena upošteva samo, kadar dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije dokaže merjenje in evidentiranje dobavljene električne energije.
6. člen 
(uporaba novih tehnologij) 
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe novih tehnologij, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljika iz 2. točke petega odstavka 4. člena te uredbe, se upošteva samo, kadar dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije dokaže, da je proizvajalec goriv ali proizvajalec električne energije, ki je dobavitelju goriv ali dobavitelju električne energije neposredno ali s posredniki dobavil gorivo ali električno energijo, zmanjšal emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva iz dobavljenega goriva ali električne energije.
III. TRAJNOSTNA MERILA 
7. člen 
(trajnostna merila za biogoriva) 
(1) K zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz prvega do četrtega odstavka 4. člena te uredbe se štejejo le tista biogoriva, ki so pridobljena v skladu s trajnostnimi merili iz 8. do 12. člena te uredbe ne glede na državo izvora surovine, iz katere je izdelano biogorivo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za biogoriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, upoštevajo samo trajnostna merila iz 8. člena te uredbe.
8. člen 
(najmanjši prihranek emisij toplogrednih plinov) 
(1) Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe posameznega biogoriva mora biti:
1. za obrate, ki so začeli obratovati 5. oktobra 2015 ali pred tem datumom, najmanj 35 % do 31. decembra 2017, nato pa od 1. januarja 2018 dalje najmanj 50 %;
2. za obrate, ki so začeli obratovali po 5. oktobru 2015, najmanj 60 %.
(2) Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv se določi v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena te uredbe.
9. člen 
(trajnostna merila za zemljišča izven Republike Slovenije) 
(1) Surovine za biogoriva, ki se pridobivajo na zemljišču izven Republike Slovenije, ki ima velik pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 ali pozneje imelo enega od naslednjih statusov, pri čemer ni pomembno, ali ga ima še vedno:
1. pragozd in druga gozdna zemljišča z avtohtonimi vrstami, če niso jasno vidni znaki človekovega delovanja in večji posegi v ekološke procese;
2. območje:
a) ki je z zakonom ali drugim aktom pristojnega organa določeno kot naravovarstveno ali
b) za zaščito redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznanih z mednarodnimi sporazumi ali vključenih na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave, če jih kot taka prizna Evropska komisija;
3. naravno travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki bi tako ostalo brez človekovega posega in ki ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese;
4. nenaravno travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ni degradirano.
(2) Surovine za biogoriva, ki se pridobivajo na zemljišču izven Republike Slovenije z visoko vrednostjo zalog ogljika, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 imelo enega od teh statusov in ga nima več:
1. mokrišče ali zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
2. nepretrgano gozdnato območje, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov in katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju;
3. zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov in katerih krošnje pokrivajo od 10 % do 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju.
(3) Surovine za biogoriva, ki se pridobivajo na zemljišču izven Republike Slovenije, ki je januarja 2008 imelo status šotišča, se ne upoštevajo za namen te uredbe.
(4) Ne glede na trajnostna merila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je pridelava surovin za biogoriva dovoljena na:
1. območju iz 2. točke prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da proizvodnja te surovine ni posegala v naravovarstvene namene;
2. nenaravnem travinju iz 4. točke prvega odstavka tega člena, če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa nenaravnega travinja;
3. zemljišču iz 3. točke drugega odstavka tega člena, če je dokazano, da so zaloge ogljika na tem območju pred spremembo namembnosti in po njej take, da bi bile ob uporabi metodologije iz 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe izpolnjene določbe 8. člena te uredbe;
4. šotišču iz tretjega odstavka tega člena, če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem te surovine ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.
(5) Uporaba surovin za biogoriva, ki so pridobljena na zemljišču z visoko vrednostjo zalog ogljika iz drugega odstavka tega člena, je za namene te uredbe dovoljena, če je imelo zemljišče v času, ko je bila surovina pridobljena, enak status kot januarja 2008.
10. člen 
(trajnostna merila za zemljišča na območju Republike Slovenije) 
(1) Surovine za biogoriva, ki se pridobivajo na zemljišču na območju Republike Slovenije, ki ima velik pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 ali pozneje imelo enega od teh statusov, pri čemer ni pomembno, ali ga ima še vedno:
1. gozdni rezervat ali gozd s posebnim namenom z avtohtonimi vrstami, če niso jasno vidni znaki človekovega delovanja in večji posegi v ekološke procese, kot je določeno s predpisom, ki ureja varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom;
2. območje, ki je z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom lokalne skupnosti določeno kot:
a)botanična, zoološka ali ekosistemska naravna vrednota, ki glede na dejansko rabo zemljišča ni njiva,
b)ekološko pomembno območje, razen osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri in zemljišč, ki glede na dejansko rabo niso njive, ali
c)zavarovano območje na državni ravni:
1. zemljišče, ki je glede na dejansko rabo trajni travnik nad gozdno mejo;
2. zemljišče, ki je glede na dejansko rabo trajni in barjanski travnik ter gorski pašnik.
(2) Surovine za biogoriva, ki se pridobivajo na zemljišču na območju Republike Slovenije z visoko vrednostjo zalog ogljika, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 imelo enega od teh statusov in ga nima več:
1. mokrišče ali zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
2. zemljišče, ki je glede na dejansko rabo gozd;
3. zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov in katerih krošnje pokrivajo od 10 % do 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju.
(3) Ne glede na določbo 3. točke prejšnjega odstavka je pridelava surovin za biogoriva dovoljena na zemljiščih, ki so glede na dejansko rabo trajni travniki nad gozdno mejo, če je dokazano, da so zaloge ogljika na tem območju pred spremembo namembnosti in po njej take, da bi bile ob uporabi metodologije iz 1. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe izpolnjene določbe 8. člena te uredbe.
(4) Uporaba surovin za biogoriva, ki so pridobljena na zemljišču z visoko vrednostjo zalog ogljika iz drugega odstavka tega člena, je za namene te uredbe dovoljena, če je imelo zemljišče takrat, ko je bila surovina pridobljena, enak status kot januarja 2008.
(5) Dejanska raba zemljišč se ugotavlja na podlagi podatkov o grafičnih enotah rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) iz predpisa, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
11. člen 
(pridelava v Evropski uniji) 
Kmetijske surovine, pridelane v Evropski uniji in uporabljene za proizvodnjo biogoriv, morajo biti pridobljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi Uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES), in sicer z:
1. zahtevami in standardi iz 1. do 5. in 9. točke priloge II k Uredbi 73/2009/ES;
2. minimalnimi zahtevami za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 73/2009/ES.
12. člen 
(uvoz v Evropsko unijo) 
(1) Šteje se, da surovine za biogoriva in biogoriva, ki se uvažajo iz držav izven Evropske unije, s katerimi je Evropska unija sklenila dvostranski ali večstranski sporazum, ali so proizvedena v skladu s prostovoljnim državnim ali mednarodnim sistemom, izpolnjujejo skladnost izpolnjevanja trajnostnih meril iz drugega odstavka 7. člena, 8. in 9. člena te uredbe ter minimalne okoljske in socialne zahteve iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv, ki uvažajo surovine za biogoriva in biogoriva iz držav izven Evropske unije, s katerimi Evropska unija ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma ali pa proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv iz teh držav ne uporabljajo državnega ali mednarodnega prostovoljnega sistema, ki ga je odobrila Evropska komisija, morajo zaradi učinka politike proizvodnje biogoriv zagotavljati nadzor nad skladnostjo s trajnostnimi merili iz drugega odstavka 7. člena, 8. in 9. člena te uredbe ter minimalnimi okoljskimi in socialnimi zahtevami iz priloge 4 te uredbe.
IV. IZRAČUN EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV 
13. člen 
(metode za določitev emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv) 
(1) Skupne emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv se izračunajo po naslednji metodi:
1. kot dejanske vrednosti v skladu z enačbo iz 1. točke priloge 1 te uredbe ali
2. z uporabo izračuna, ki vsebuje vsoto elementov enačbe iz 1. točke priloge 1 te uredbe, pri čemer se poleg dejanskih vrednosti za nekatere elemente lahko uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz 1. ali 2. razpredelnice iz priloge 1 te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv lahko uporabijo druge vrednosti, če so sprejete v okviru prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov.
14. člen 
(emisije toplogrednih plinov)
(1) Prihranek emisij toplogrednih plinov za biogoriva iz prvega odstavka 8. člena te uredbe se izračuna po naslednjih metodah:
1. če je za posamezen proizvodni proces pridobivanja biogoriv v 1. ali 2. razpredelnici iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, dana privzeta vrednost prihranka emisij toplogrednih plinov in je vrednost letne emisije zaradi spremembe zalog ogljika »el«, ki nastane zaradi spremembe rabe zemljišča za ta biogoriva, izračunana v skladu z enačbo iz 6. točke priloge 1 te uredbe, enaka ali manjša od nič, se lahko uporabi ta privzeta vrednost ali
2. če se emisije toplogrednih plinov določijo skladno s 13. členom te uredbe, se prihranek emisij toplogrednih plinov izračuna z naslednjo enačbo:
Slika 1
kjer pomenita:
EFskupne emisije iz primerjalnega fosilnega goriva 83,8 gCO2eq/MJ;
EBskupne emisije iz biogoriva, določene skladno s 13. členom te uredbe (gCO2eq/MJ).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za prihranek emisij toplogrednih plinov lahko uporabijo druge vrednosti, če so sprejete v okviru prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov.
(3) Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za goriva, ki jih daje na trg dobavitelj goriv v obdobju koledarskega leta iz drugega odstavka 4. člena te uredbe, izračuna dobavitelj goriv z naslednjo enačbo:
Slika 2
kjer pomenita:
ES
skupno intenzivnost toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv in energije, ki se izračuna z uporabo metodologije iz priloge 3 te uredbe (gCO2eq/MJ), upoštevajoč pri tem energijsko vrednost biogoriv in goriv iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe;
EF,2010
izhodiščni standard za goriva.
(4) Biogoriva, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril iz 8. do 12. člena te uredbe, se za namen izračuna skupnega zmanjšanja emisij iz prejšnjega odstavka upoštevajo kot goriva fosilnega izvora, ki so mu primešana.
(5) Skupna intenzivnost toplogrednih plinov za energijo, ki jo daje na trg dobavitelj goriv ali dobavitelj električne energije, se za namen 2. točke tretjega odstavka in 1. točke petega odstavka 4. člena te uredbe za posamezno koledarsko leto izračuna z uporabo metodologije iz priloge 3 te uredbe.Za določitev skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za energijo se uporabi enačba iz tretjega odstavka tega člena.
V. IZPOLNJEVANJE TRAJNOSTNIH MERIL 
15. člen 
(obveznosti proizvajalca biogoriv)
(1) Proizvajalec biogoriv mora zagotoviti neodvisno preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 20. člena te uredbe.
(2) Proizvajalec biogoriv mora za vsako pošiljko biogoriv izdati spremno potrdilo, ki vsebuje:
1. naziv proizvajalca biogoriv, njegovo davčno številko in številko pošiljke biogoriva;
2. naziv izvajalca monitoringa oziroma neodvisnega revizorja, ki za proizvajalca biogoriv preverja izpolnjevanje trajnostnih meril za biogoriva;
3. državo izvora surovin za biogoriva, količino in vrsto biogoriva, njegovo energijsko vrednost in emisije toplogrednih plinov, določene skladno s 13. členom te uredbe;
4. izjavo proizvajalca biogoriva o spoštovanju trajnostnih meril iz 7. člena te uredbe;
5. naziv prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema, če so bili prihranki emisij toplogrednih plinov za biogoriva določeni skladno z drugim odstavkom 14. člena te uredbe;
6. navedbo upoštevanja dodatne vrednosti zaradi pridobitve biomase na saniranem degradiranem zemljišču iz 6. in 7. točke priloge 1 te uredbe, če se je uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke priloge 1 te uredbe. Ta dodatna vrednost se ne upošteva pri biogorivih, pridobljenih iz odpadkov in ostankov;
7. navedbo upoštevanja emisij iz akumulacije ogljika v tleh zaradi izboljšanega kmetijstva iz 1. točke priloge 1 te uredbe, če se je ta vrednost uporabila pri izračunu vpliva pošiljke na toplogredne pline v enačbi iz 1. točke priloge 1 te uredbe. Ta dodana vrednost se ne upošteva pri biogorivih, pridobljenih iz odpadkov in ostankov.
(3) Obrazec spremnega potrdila objavi ministrstvo, pristojno za okolje, v elektronski obliki na svoji spletni strani.
(4) Proizvajalec biogoriv, ki uporablja prostovoljni državni ali mednarodni sistem, lahko 4. do 7. točko drugega odstavka tega člena nadomesti z dokumentom, ki dokazuje izpolnjevanje trajnostnih meril skladno s Sklepom Komisije 2011/13/EU z dne 12. januarja 2011 o določenih vrstah informacij o biogorivih in tekočih biogorivih, ki jih gospodarski subjekti predložijo državam članicam (UL L št. 9 z dne 13. 1. 2011, str. 11).
(5) Proizvajalec biogoriv mora voditi evidenco:
1. prihranka emisij toplogrednih plinov za vsa biogoriva skladno s prvim in drugim odstavkom 14. člena te uredbe;
2. o datumu in kraju nakupa, količini, izvoru surovin in vseh posrednikih v dobavni verigi vsake pošiljke surovin za biogoriva.
(6) Proizvajalec biogoriv mora hraniti podatke o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva, vključno z informacijami, ki dokazujejo skladnost s prvim, drugim, četrtim in petim odstavkom tega člena, najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ali ministrstvu, pristojnemu za okolje.
(7) Proizvajalec biogoriv mora omogočiti dostop do vseh potrebnih informacij izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz prvega odstavka tega člena.
16. člen 
(obveznost dobavitelja surovin) 
(1) Dobavitelj surovin mora za vsako pošiljko surovin za biogoriva voditi evidenco o:
1. količini in vrsti surovine;
2. kraju izvora surovine, pri čemer je za biomaso, ki izhaja iz pridelave na zemljiščih, treba navesti tudi:
– identifikacijsko številko GERK, ki se navezuje na zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ali
– zemljepisne koordinate skrajnih točk zemljišča z natančnostjo 20 metrov;
3. datumu in kraju nabave ter vseh predhodnih posrednikih v dobavni verigi pošiljke surovin, ki jo je nabavil.
(2) Dobavitelj surovin mora dati proizvajalcu biogoriv na njegovo zahtevo podatke za pripravo spremnega potrdila iz drugega odstavka 15. člena te uredbe in informacije, kot so navedene v 2. točki petega odstavka 15. člena te uredbe.
(3) Dobavitelj surovin mora hraniti vse podatke in informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(4) Dobavitelj surovin mora omogočiti dostop do informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz prvega odstavka 15. člena te uredbe.
17. člen 
(obveznosti dobavitelja goriv) 
(1) Dobavitelj goriv, ki pridobiva gorivo s primešanim deležem pogonskega biogoriva ali biogorivo iz drugih držav članic Evropske unije ali ga uvaža iz držav izven Evropske unije za namen dajanja na trg v Republiki Sloveniji, mora:
1. zagotoviti neodvisno preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva skladno z 20. členom te uredbe;
2. za vsako pošiljko biogoriv pridobiti spremno potrdilo ali dokument, ki vsebuje informacije skladno z drugim in četrtim odstavkom 15. člena te uredbe.
(2) Dobavitelj goriv mora hraniti podatke iz prejšnjega odstavka najmanj pet let in jih na zahtevo predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje.
(3) Dobavitelj goriv mora omogočiti dostop do vseh potrebnih informacij izvajalcu monitoringa oziroma neodvisnemu revizorju za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
18. člen 
(sistem skupne dobave)
(1) Več dobaviteljev goriv lahko skupaj izpolnjuje obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov iz drugega, četrtega, petega ali šestega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Skupni povprečni prihranek emisij toplogrednih plinov mora pri skupni dobavi izkazovati zmanjšanje emisij toplogrednih plinov skladno z drugim in četrtim odstavkom 4. člena te uredbe.
(3) Za namen prejšnjega odstavka se taka združenja obravnavajo kot en sam dobavitelj goriv, ki poroča skladno z 21. členom te uredbe.
(4) Dobavitelji goriv, ki so vključeni v sistem skupne dobave, morajo ne glede na prejšnji odstavek vsak zase izpolnjevati obveznosti iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(5) Če skupni povprečni prihranek emisij toplogrednih plinov ne izkazuje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov skladno z drugim odstavkom tega člena, se za namen drugega in četrtega odstavka 4. člena te uredbe upošteva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki ga je dosegel vsak posamezen dobavitelj goriv.
19. člen 
(masna bilanca)
(1) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv lahko mešajo pošiljke posameznih surovin ali biogoriv z različnimi trajnostnimi merili, ki ustrezajo zahtevam 8. do 12. člena te uredbe. Pri tem se uporabi sistem masne bilance, ki določa, da:
1. za mešanico veljajo trajnostna merila in količine kot za posamezne pošiljke;
2. so trajnostna merila in skupna količina vseh pošiljk surovin ali biogoriv z različnimi trajnostnimi merili pred njihovim mešanjem in po njem enaka.
(2) Če je v mešanico pošiljke surovin ali biogoriv z različnimi trajnostnimi merili umešana ena ali več surovin ali biogoriv, ki ne ustrezajo zahtevam 8. do 12. člena te uredbe, se ta biogoriva obravnavajo skladno s četrtim odstavkom 14. člena te uredbe.
20. člen 
(neodvisno preverjanje trajnostnih meril) 
(1) Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril izvajajo izvajalci monitoringa.
(2) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv, ki uporabljajo prostovoljni državni ali mednarodni sistem, morajo zagotavljati neodvisno preverjanje trajnostnih meril z neodvisnimi revizorji.
(3) Proizvajalci biogoriv in dobavitelji goriv, ki delujejo v okviru dvostranskega ali večstranskega sporazuma iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, morajo zagotavljati neodvisno preverjanje trajnostnih meril s subjekti, ki jih priznava ta sporazum.
(4) Če proizvajalec biogoriv, ki je vključen v prostovoljni državni ali mednarodni sistem ali deluje v okviru dvostranskega ali večstranskega sporazuma iz prvega odstavka 12. člena te uredbe, predloži izvajalcu monitoringa dokaze o vključitvi v tak sistem ali sporazum, mu ni treba skladno s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe predložiti nadaljnjih dokazov o izpolnjevanju trajnostnih meril za biogoriva.
(5) Izvajalec monitoringa mora ministrstvo, pristojno za okolje, v 15 dneh obvestiti o vsakem odstopanju, ki ga ugotovi pri preverjanju izpolnjevanja trajnostnih meril.
(6) Izvajalec monitoringa mora pregledati letno poročilo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe, pripraviti poročilo o ugotovljenih neskladnostih in odstopanjih od dejanskega stanja v skladu s predpisom, ki ureja monitoring trajnostnih meril za biogoriva, in ga v 21 dneh poslati dobavitelju goriv.
VI. POROČANJE 
21. člen 
(letno poročanje) 
(1) Dobavitelj goriv mora za goriva in biogoriva, ki jih daje na trg v Republiki Sloveniji, najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto poslati izvajalcu monitoringa, ki pri dobavitelju goriv preverja izpolnjevanje trajnostnih meril, poročilo o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije, kot je določeno v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Dobavitelj goriv mora najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati ministrstvu, pristojnemu za okolje, poročilo iz prejšnjega odstavka. Poročilu mora biti dodano tudi poročilo o pregledu izvajalca monitoringa iz šestega odstavka 20. člena te uredbe.
(3) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za dobavitelja električne energije in dobavitelja goriv, če ta dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu.
VII. NADZOR IN PREKRŠKI 
22. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja inšpekcija, pristojna za okolje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena inšpekcija, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, izvaja nadzor nad zemljišči pridobivanja surovin za biogoriva iz 10. člena te uredbe.
23. člen 
(prekrški proizvajalca biogoriv) 
(1) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje proizvajalec biogoriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s prvim, drugim, petim, šestim in sedmim odstavkom 15. člena te uredbe.
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
24. člen 
(prekrški dobavitelja surovin) 
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj surovin, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, če ravna v nasprotju s 16. členom te uredbe.
(2) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
25. člen 
(prekrški dobavitelja goriv) 
(1) Z globo od 40.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom 4. člena, in 27. členom te uredbe.
(2) Z globo 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s:
prvim odstavkom 17. člena te uredbe ali
drugim odstavkom 21. člena te uredbe.
(4) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(5) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dobavitelj goriv, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 21. člena te uredbe.
(6) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
26. člen 
(prekrški izvajalca monitoringa) 
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec monitoringa, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom 20. člena te uredbe.
(2) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
27. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 38/12), določba 2. točke drugega odstavka 4. člena pa se uporablja do 31. decembra 2017.
28. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati 21. aprila 2017.
Št. 00719-11/2017
Ljubljana, dne 13. aprila 2017
EVA 2016-2550-0017
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik