Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2017 z dne 10. 4. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2017 z dne 10. 4. 2017

Kazalo

891. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora Ri_2 Ribniška promenada, stran 2665.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 13. redni seji dne 30. 3. 2017 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora Ri_2 Ribniška promenada 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga načrta) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12, 55/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora Ri_2 Ribniška promenada (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 03/2012.
2. člen 
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
3. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja stavb centralnih dejavnosti s pripadajočimi ureditvami ter ureditve območja drugih zelenih površin in območje celinske vode.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
4. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
01
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občiskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN Ribnica)
02
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
03
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje
04.1
Odstranitev obstoječih objektov
M 1:1000
04.2
Ureditvena situacija – nivo pritličja
M 1:1000
04.3
Ureditvena situacija – tipična etaža
M 1:1000
05.1
Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:1000
05.2
Prikaz ureditve – javne površine in površine namenjene javni rabi
M 1:1000
06
Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
M 1:1000
07
Načrt parcelacije 
M 1:1000.
5. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz OPN Ribnica,
2. Prikaz stanja prostora:
– geodetski posnetek obstoječega stanja,
– razredi poplavne nevarnosti – obstoječe stanje;
3. Strokovne podlage:
– Hidrološko hidravlična presoja Bistrice za potrebe OPPN Ribniška promenada Ri_2 (Urbikom, Hidrološke-hidravlične študije, Matej Hozjan, s.p., štev. H2-7-2015, oktober 2015),
– PZI projekt za izgradnjo in rekonstrukcijo komunalne in cestne infrastrukture v Obrtni coni Ugar, št. P-A 011 PZI/2009, avgust 2009, izdelal EURO3000 d.o.o.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. Povzetek za javnost,
7. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora Ri_2.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 929/3, 932, 935/8, 935/12, 935/95, 935/96, 935/97, 935/98, 935/172, 935/201 in 935/202, vse katastrska občina Ribnica, ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 935/15, 1441/2 in 1441/10, vse katastrska občina Ribnica.
(3) Površina območja OPPN znaša okvirno 28021,6 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na prostorske enote s stavbami:
– A1:
površine, namenjene gradnji stavb namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, vzgojno-izobraževalnim, kulturnim in podobnim dejavnostim ter stanovanjem,
– A2:
površine, namenjene gradnji stavb namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, vzgojno-izobraževalnim, kulturnim in podobnim dejavnostim ter stanovanjem,
– A3:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– A4:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– A5:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– A6:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– A7:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– A8:
površine, namenjene gradnji stavb trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih dejavnosti ter stanovanjem,
– C:
površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,
– Z1:
površine, namenjene gradnji otroškega igrišča,
– Z2:
površine, namenjene ureditvi zunanjih površin,
– Z3:
površine, namenjene ureditvi zunanjih površin,
– V:
površine celinske vode.
(5) Meja območja OPPN je prikazana v grafičnem načrtu št. 02 »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«. Prikaz stavb z oznakami je prikazan na kartah 04.2 in 04.3.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN se nahaja v delu naselja imenovanem Mala Mlaka, na desnem bregu Bistrice, južno od grajskega kompleksa z zaledno pozidavo ob Grajski poti. Prometno se navezuje na cesto v obrtno cono Ugar – JP 853671. Peš dostop do območja je po hodnikih za pešce obstoječe obodne ceste – JP 853671, načrtovane nove notranje ceste in načrtovane nove poti za pešce in kolesarje ob Bistrici. Dostopi za kolesarje so iz JP 853671, načrtovane nove notranje ceste in načrtovane nove poti za pešce in kolesarje ob Bistrici.
(2) Po JP 853671 poteka obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero bodo priključene načrtovane stavbe.
(3) Območje OPPN se odpira in navezuje na sosednja območja severno in južno. Območje severovzhodno omejuje reka Bistrica. Jugozahodno od območja OPPN je športno območje s stadionom.
(4) V območju OPPN so poleg stanovanj predvidene površine za trgovske, gostinske, storitvene, izobraževalne, zdravstvene in kulturne dejavnosti. Območje bo organizirano v obliki male soseske, raznolike po strukturi in z mešanimi funkcijami, ki omogočajo izenačene razmere za bivanje in delo.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 03 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora – vpetost v območje«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorski enoti A1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12650 Stavbe za šport: samo centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice.
(2) V prostorski enoti A2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12650 Stavbe za šport: samo centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice.
(3) V pritličju stavb A1 in A2 stanovanja niso dopustna.
(4) V prostorski enoti A3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante.
(5) V prostorskih enotah A4, A5, A6 in A7 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante,
– 12650 Stavbe za šport: samo centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.
(6) Nestanovanjske dejavnosti so v A3, A4 in A6 dopustne le v pritličjih.
(7) V prostorski enoti A8 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnic,
– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante,
– 12650 Stavbe za šport: samo centri za fitnes, jogo in aerobiko ipd.
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice,
(8) V prostorski enoti C so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti.
(9) V prostorski enoti Z1 so dopustni naslednji objekti:
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, kot so nogomet in košarka,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
(10) V prostorski enoti Z2 so dopustni naslednji objekti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(11) V prostorski enoti Z3 so dopustni naslednji objekti:
– 21120 Lokalne javne poti: samo pešpoti, cone za pešce in kolesarske steze,
– 21410 Mostovi in viadukti: samo mostovi in brvi,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo zelenice in druge urejene zelene površine.
(12) V prostorski enoti V so dopustni naslednji objekti:
– 21410 Mostovi in viadukti: samo mostovi in brvi,
– 21520 Pregrade in jezovi: samo objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Zazidalna zasnova območja je zasnovana v vzdolžnih pasovih, ki si sledijo jugozahodno od vodotoka Bistrica:
– med prostorsko enoto V – Bistrico in prvo zazidavo je prostorska enota Z3 – promenada– skupna površina za pešce in kolesarje z drevoredom in zelenico,
– jugozahodno od Z3 sta prostorski enoti A1 in A2 ter med njima, na mestu zavoja Bistrice, prostorska enota Z2 – trg s parkovno ureditvijo,
– jugozahodno od A1, Z2 in A2 je prostorska enota C – nova notranja cesta,
– jugozahodno od C so prostorske enote A4, A5 in A7, od katerih sta A5 in A7 zasnovani vzdolžno, A4 pa prečno na C. Na mestu zavoja C, ki sledi zavoju Bistrice, je prostorska enota Z1 – zelena površina z igrišči,
– jugozahodno od A5 je prostorska enota A6,
– v severozahodnem delu območja OPPN je prostorska enota A3,
– v skrajno južnem delu območja OPPN, med A7 in JP 853671 je prostorska enota A8.
(2) V prostorski enoti A1 je stavba pravokotne oblike. V pritličju proti promenadi je treba urediti arkade. V delu pritličja in prvega nadstropja stavbe se lahko uredi odprto parkirišče. Zunanje površine okoli stavbe so tlakovane ob Z2, zelene ob Z3, zelene z drevoredom ob JP 853671 in tlakovane, z urejenim zunanjim parkiriščem jugozahodno pred stavbo, z drevoredom ob C. Uvozi na parkirišče so z nove notranje ceste.
(3) V prostorski enoti A2 je stavba pravokotne oblike z zalomljenim jugovzhodnim delom, ki sledi zavoju Bistrice. V pritličju proti promenadi je treba urediti arkade. V delu pritličja stavbe se lahko uredi odprto parkirišče. Zunanje površine okoli stavbe so zelene ob Z3, tlakovane ob Z2 in tlakovane, z urejenim zunanjim parkiriščem jugozahodno pred stavbo. Uvozi na parkirišče so z nove notranje ceste. Na severozahodni strani stavba meji na prostorsko enoto C.
(4) V prostorski enoti A3 sta dve prostostoječi stavbi manjših gabaritov. Stavba A3/2 je dostopna preko dovoza v A4, stavba A3/1 pa preko dovoza iz Grajske poti, na zemljišču parc. št. 935/15, k.o. Ribnica. Na delu prostorske enote (zemljišče parcelne številke 935/202 z oznako A3/3, katastrska občina Ribnica), ki predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe izven območja OPPN (zemljišče parcelne številke 939/6, katastrska občina Ribnica), je dopustna le postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z 10. členom OPPN ter ureditev zunanjih površin.
(5) V prostorski enoti A4 je stavba pravokotne oblike, postavljena pravokotno na novo notranjo cesto. Zunanje površine okoli stavbe so zelene ob A5, A6 in na jugozahodni strani ter zelene in tlakovane ob A3. Dovoz iz nove notranje ceste je urejen na severozahodni strani, na meji z A3.
(6) V prostorski enoti A5 je stavba pravokotne oblike, postavljena vzdolžno ob novi notranji cesti. Zunanje površine okoli stavbe so zelene ob A6 ter tlakovane ob A4 in C. Dovozi so iz nove notranje ceste.
(7) V prostorski enoti A6 sta stavbi pravokotne oblike, postavljeni vzporedno s stavbo v A5. Zunanje površine okoli stavb so zelene na jugozahodni strani ter tlakovane ob A4 in A7. Dovoz iz nove notranje ceste je urejen na severovzhodni strani.
(8) V prostorski enoti A7 sta stavbi pravokotne oblike, postavljeni vzdolžno ob novi notranji cesti. Zunanje površine okoli stavb so zelene na jugozahodni strani in tlakovane ob A6, C in ob JP 853671. Dovozi so iz nove notranje ceste.
(9) V prostorski enoti A8 je prostostoječa stavba manjših gabaritov. Uvoz je urejen iz JP 853671. Zunanje površine okoli stavbe so tlakovane ob JP 853671 in zelene ob A7 ter na severni strani prostorske enote.
(10) Prometne površine z oznako C predstavlja nova notranja cesta, ki se na jugovzhodni strani priključuje na JP 853671, na severozahodni strani pa je urejeno obračališče. Iz nove notranje ceste je ob severozahodni strani območja OPPN do Z3 speljana pot – skupna površina za pešce in kolesarje. Iz nove notranje ceste je v osrednjem delu speljana pot do jugozahodnega roba območja OPPN.
(11) Prostorska enota Z1 je urejena zelena površina z igrišči za najmlajše in mladostnike v središču območja OPPN, namenjena vsem prebivalcem v območju OPPN.
(12) Prostorska enota Z2 je osrednji trg s parkovno ureditvijo, ki povezuje notranjost območja OPPN s promenado in zelenimi površinami ob Bistrici.
(13) Prostorska enota Z3 je promenada ob Bistrici s tlakovanimi površinami ob nabrežju in zelenimi površinami proti notranjosti območja OPPN. Preko skupne površine za pešce in kolesarje ob severozahodni strani območja OPPN se stika z novo notranjo cesto.
(14) Prostorska enota V je vodotok Bistrica.
(15) Dopustno je urejati dostope do vode, vendar le z javnih površin, dopustna je postavitev začasne urbane opreme, urejanje brežin.
(16) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnega organa oziroma službe za urejanje voda in za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(17) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 04.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in 04.3 »Ureditvena situacija – tipična etaža«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– majhna stavba, samo: nadstreški za kolesa, senčnica,
– pomožni objekt v javni rabi, samo: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, spomenik, kip, objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
– igriščna ograja,
– vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, samo: zajem tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, grajen ribnik, okrasni bazen,
– pomožni komunalni objekt.
(2) Ob stavbah A5, A6, A7, A8 (razen v delih ob prostorski enoti C in ob dovozni poti v A6/1 in A6/2) ter stavbah A3 in A4 so dopustne še sosedske ograje ter majhne stavbe, od katerih samo: lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov.
(3) Ob stavbah A3, A4, A6, A7 in A8 so ob jugozahodni strani OPPN, ki meji na športne površine (prostorska enota Ri_3), dopustne še protihrupne ograje.
(4) Od objektov za oglaševanje so v območju OPPN, razen v prostorskih enotah Z3 in V, dopustni samo plakatni stebri in izveski za lastne potrebe. Poleg teh je v času gradbenih ali vzdrževalnih del dopustno namestiti velike ali male stenske table na gradbiščne ograje. Plakatne stebre je dopustno postavljati le na javnih površinah in površinah, namenjenih javni rabi, razen v prostorskih enotah Z3 in V.
(5) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(6) Gradnja novih nezahtevnih in enostavnih objektov, nad in pod terenom, razen ograj, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m. Izjemoma jih je dopustno graditi tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarno varstveni predpisi. Ograje se lahko postavljajo na mejo zemljiških parcel s soglasjem mejaša.
(7) Gradnja pomožnih komunalnih objektov iz prvega odstavka mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj ter mora biti v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Pogoji za oblikovanje stavb v območju OPPN so:
– stavbe morajo biti oblikovane skladno, stavbi v A1 in A2 lahko v prostoru izstopata po oblikovanju,
– fasade stavb, razen stavb v A1 in A2, morajo biti usklajene v barvah in materialih. Fasade morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so delno lesene in/ali obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les. Lahko so horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; prednost imajo naravne barve v spektru svetlih, peščenih ali zemeljskih tonov, elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni,
– na dele fasad, ki so od sosednje stavbe odmaknjeni za manj kot višino sosednje stavbe, ter na delih stavb A5 in A6/1, ki so orientirani proti stavbi A4, ne smejo biti orientirana okna prostorov, namenjenih bivanju. Določba ne velja za del fasade stavbe A7/2 nasproti stavbe A8,
– strehe so lahko dvokapnice z naklonom od 30°–45°. Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.). Kolenčni zid je lahko visok največ 1,50 m. Na strehah so lahko frčade v skupni velikosti največ 20 % celotne strehe. Strehe so lahko ravne. Na stavbah v A3, A4, A5, A6, A7 in A8 so dovoljene tudi enokapne strehe z naklonom od 7°–15°. Kritina pri strehah z nakloni naj bo v temnih odtenkih opečne, rjave, sive do antracit barve, kritina ne sme biti trajno bleščeča. 30 % strehe je lahko drugačnega naklona in oblike,
– ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, kateri pripadajo. Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Sosedske ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 1,8 m. Materiali za gradnjo ograj so lahko le: betonski podstavek do višine 0,5 m od kote raščenega terena, nad betonskim podstavkom so lahko vertikalni oporni elementi iz lesa ali kovine, polnila pa so lahko le žičnata ali lesena. Protihrupne ograje so lahko tudi iz drugih materialov,
– nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,
– klimatske naprave in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte. Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov in ne ovirajo preglednosti prometnih površin.
(2) Stavbi v A1 in A2 naj bosta sestavljeni iz lamel, oziroma oblikovnih ali konstrukcijskih enot.
(3) Stavbe v A4, A5, A6 in A7 naj bodo oblikovane kot niz enot, členjene naj bodo vertikalno in horizontalno.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– pešpoti, ploščadi in klančine morajo biti utrjene in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene. Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi,
– elementi urbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– na tlakovani zunanji površini ob lokalih je dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nosilnih konstrukcij in ograj. Za zaščito pred soncem se lahko uporabljajo senčniki, ki pa med seboj ne smejo biti povezani, ter markize in tende. Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– površine, namenjene igri otrok, morajo biti opremljene z enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igralnimi enotami,
– ograditev igrišč je dopustna z živo mejo ali s transparentno kovinsko ali žičnato ograjo višine do 1,8 m,
– zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 04.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in 04.3 »Ureditvena situacija – tipična etaža«.
13. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji.
(2) Maksimalne tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
1. stavba v A1:
– dolžina:
do 83,0 m
– širina:
do 25,0 m
2. stavba v A2 (z nepravilno geometrijsko obliko):
– dolžina:
do 18,0 +18,0 + 18,0 + 18,0 + 18,0 +23,2 m
– širina:
do 49,0 m
3. stavbi v A3:
3.1 A3/1:
– dolžina:
do 25,0 m
– širina:
do 13,0 m
3.2 A3/2:
– dolžina:
do 15,0 m
– širina:
do 13,0 m
4. stavba v A4:
– dolžina:
do 49,3 m
– širina:
do 14,0 m
5. stavba v A5:
– dolžina:
do 45,0 m
– širina:
do 14,0 m
6. stavbi v A6:
6.1 A6/1:
– dolžina:
do 30,0 m
– širina:
do 14,0 m
6.2 A6/2:
– dolžina:
do 45,0 m
– širina:
do 14,0 m
7. stavbi v A7:
7.1 A7/1:
– dolžina:
do 45,0 m
– širina:
do 12,0 m
7.2 A7/2:
– dolžina:
do 45,0 m
– širina:
do 12,0 m
8. stavba v A8:
– dolžina:
do 30,0 m
– širina:
do 11,0 m
(3) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 04.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in 04.3 »Ureditvena situacija – tipična etaža«.
14. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Dopustni sta največ dve kletni etaži.
(2) Etažnost stavb nad terenom je:
– stavba v A1:
do P+3N ali P+2N+ M/T
– stavba v A2:
do P+3N ali P+2N+M/T
– stavbe v A3, A4, A5, A6, A7, A8:
do P+1N+M/T
(3) Višina stavb (h) je:
– stavba v A1:
do + 15,0 m
– stavba v A2:
do + 18,0 m
– stavbe v A3, A4, A5, A6, A7, A8:
do + 11,0 m
(4) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko venca stavbe (pri ravnih strehah) oziroma slemena (pri eno, dvo ali več kapnih strehah). Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
15. člen 
(zmogljivost območja) 
(1)
Površina enote A1
2771,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
15
(2)
Površina enote A2
4097,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
30
(3)
Površina enote A3
2199,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
4
(4)
Površina enote A4 
2023,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
5
(5)
Površina enote A5 
1510,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
5
(6)
Površina enote A6 
2331,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
9
(7)
Površina enote A7 
1993,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
10
(8)
Površina enote A8 
1216,0 m2
Max. število stanovanjskih enot 
3
(9)
Površina enote Z1
449,0 m2
(10)
Površina enote Z2 
788,0 m2
(11)
Površina enote Z3 
1359,0 m2
(12)
Površina enote C 
3417,0 m2
(13)
Površina enote V 
3502,4 m2
16. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
Na stavbah v območju OPPN, ki so predvidene za odstranitev, so dopustne odstranitve, vzdrževalna dela in sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti, ki so določene v 8. členu tega odloka, brez posegov v konstrukcijo stavbe.
17. člen 
(objekti, predvideni za odstranitev) 
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev obstoječe stavbe in pomožnih objektov na stavbiščih – zemljiščih s parcelnimi številkami 935/95, 935/96 in 935/97, vse katastrska občina Ribnica.
(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 04.1 »Odstranitev obstoječih objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE 
18. člen
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Stavba A1:
– P1: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/98, katastrska občina Ribica. Površina P1 meri 2771,0 m2.
2. Stavba A2:
– P2: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 932 in 935/172, obe katastrska občina Ribnica. Površina P2 meri 4097,0 m2.
3. Stavba A3:
– P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A3/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/15, in zemljišče s parcelno številko 935/12, vse katastrska občina Ribnica. Površina P3/1 meri 1486,0 m2,
– P3/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A3/2, ki obsega zemljišče s parcelno številko 935/201, katastrska občina Ribnica. Površina P3/2 meri 705,0 m2,
– P3/3: parcela, namenjena ureditvi zelene površine, ki obsega zemljišče s parcelno številko 935/202, katastrska občina Ribnica. Površina P3/3 meri 370,0 m2.
4. Stavba A4:
– P4: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/8, katastrska občina Ribnica. Površina P4 meri 2023,0 m2.
5. Stavba A5:
– P5: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 932, 935/8 in 935/172, vse katastrska občina Ribnica. Površina P5 meri 1510,0 m2.
6. Stavba A6:
– P6/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A6/1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/8, katastrska občina Ribnica. Površina P6/1 meri 981,0 m2,
– P6/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A6/2, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 935/8 in 932, obe katastrska občina Ribnica. Površina P6/2 meri 1350,0 m2.
7. Stavba A7:
– P7/1: parcela, namenjena gradnji stavbe P7/1, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 935/8 in 935/98, obe katastrska občina Ribnica. Površina P7/1 meri 978,0 m2,
– P7/2: parcela, namenjena gradnji stavbe P7/2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/98, katastrska občina Ribnica. Površina P7/2 meri 1015,0 m2.
8. Stavba A8:
– P8: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 935/98, katastrska občina Ribnica. Površina P8 meri 1216,0 m2.
9. Prometne površine C:
– PC: parcela, namenjena gradnji nove notranje ceste in pešpoti, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 932, 935/8, 935/172 in 935/98, vse katastrska občina Ribnica. Površina PC meri 3417,0 m2.
10. Proste površine Z1:
– PZ1: parcela, namenjena ureditvi zelene površine z igrišči, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 932 in 935/8, obe katastrska občina Ribnica. Površina PZ1 meri 449,0 m2.
11. Proste površine Z2:
– PZ2: parcela, namenjena gradnji trga s parkovno ureditvijo, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 929/3, 932 in 935/98, vse katastrska občina Ribnica. Površina PZ2 meri 788,0 m2.
12. Proste površine Z3:
– PZ3: parcela, namenjena gradnji promenade ob Bistrici, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 929/3, 932 in 935/98, vse katastrska občina Ribnica. Površina PZ3 meri 1359,0 m2.
13. Vodotok V:
– PV: parcela, namenjena vodotoku Bistrica, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 929/3, 932, 935/98, 1441/2 in 1441/10, vse katastrska občina Ribnica. Površina PV meri 3503,6 m2.
(2) Na delu parcele P4, namenjenem gradnji dovozne poti do stavb A3/2 in A4, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike stavbe A3/2.
(3) Na delu parcel P5, P6/1, P6/2, PZ1 namenjenih gradnji dovozne poti do stavb A5, A6/1 in A6/2, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike stavb A5, A6/1 in A6/2.
(4) Na delu parcele PZ1, namenjenem ureditvi zelene površine z igrišči, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike stavb A1, A2, A4, A5, A6/1, A6/2, A7/1 in A7/2.
(5) Na parceli PZ2, namenjeni gradnji trga s parkovno ureditvijo, je treba vzpostaviti lastninsko ali služnostno pravico za vsakokratne lastnike stavb A1 in A2.
(6) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 07 »Načrt parcelacije«.
19. člen 
(javne površine in površine namenjene javni rabi) 
(1) Javne površine obsegajo parcelo PV vodotoka Bistrica.
(2) Javne površine obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 929/3, 932, 935/98, 1441/2 in 1441/10, vse katastrska občina Ribnica.
(3) Javne površine merijo 3502,4 m2.
(4) Površine, namenjene javni rabi, obsegajo parcelo PC, namenjeno gradnji nove notranje ceste, pešpoti med novo notranjo cesto in območjem s stadionom med A6 in A7 ter skupne površine za pešce in kolesarje severozahodno od A2, parcelo PZ3, namenjeno gradnji javne promenade, zeleno površino z igriščem ter trg s parkovno ureditvijo v območju OPPN. Javni rabi je namenjen del parcele PZ1, parcela PZ2, parcela PZ3 ter parcela PC.
(5) Površine, namenjene javni rabi, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 929/3, 932, 935/8, 935/98 in 935/172 vse katastrska občina Ribnica.
(6) Površine, namenjene javni rabi, merijo 5879,0 m2.
(7) Vzdrževanje javnih površin in površin namenjenih javni rabi ter komunalne infrastrukture je obveznost vsakokratnih lastnikov le-teh.
(8) Javne površine in površine, namenjene javni rabi, so določene v grafičnem načrtu št. 05.2 »Javne površine in površine namenjene javni rabi«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
20. člen
(etapnost gradnje) 
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, ureditev javnih površin ter ureditev prometne in komunalne infrastrukture v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih etapah, ki predstavljajo zaključene funkcionalne celote.
(2) Novogradnje stavb v območju OPPN se lahko izvajajo vsaka v svoji etapi. Osnova za gradnjo posamezne etape je izvedba dovozne ceste in infrastrukturnega napajanja. Prostorska enota Z2 se mora izvesti pred ali istočasno s tisto izmed prostorskih enot A1 ali A2, ki se bo gradila prva.
(3) Do stavbe A3/2 je do izgradnje nove notranje ceste dopusten dostop – priključitev na obstoječo dovozno pot (zemljišče parc. št. 939/5, k.o. Ribnica) z Grajske poti, preko dovoza v A4.
(4) Izvedba podzemnega cevnega prepusta v območju OPPN od jarka do izliva v Bistrico se mora izvesti pred ali istočasno s tisto izmed prostorskih enot A1, A2, A5, A6/1, A6/2, A7/1, A7/2 in A8, ki se bo gradila prva.
(5) Na lokacijah predvidenih novih gradenj se do izvedbe načrtovanih objektov začasno lahko uredijo vrtički, manipulativne ali parkirne površine.
(6) Do izdaje gradbenega dovoljenja za stavbe po posameznih etapah, ostanejo zemljišča v prvotni rabi, zato se razvrstijo za namene množičnega vrednotenja nepremičnin v zemljišča, ki niso primerna za gradnjo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Za oceno arheološkega potenciala je smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki morajo potekati v skladu z določili Zakona o varovanju kulturne dediščine. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred pričetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se izvajajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora najmanj 14 dni pred začetkom zemeljskih del o dinamiki gradbenih del pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Ljubljana.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
22. člen
(varstvo vode in podtalnice) 
(1) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(2) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
(3) Meteorne vode s strešin morajo biti vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo in naprej v vodotok Bistrico. Meteorne vode iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov morajo biti vodene preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo ter naprej v vodotok Bistrico.
(4) Ob vodotoku Bistrica je določen pas priobalnega zemljišča, ki sega 5,0 m od zgornjega roba brežine vodotoka. Posegi na pasu priobalnega zemljišča so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. in 201. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Kot del javne infrastrukture je dovoljena izvedba kolesarske in sprehajalne poti, ki morata biti v tem pasu biti izvedeni tako, da je v primeru poplavnega dogodka onemogočena erozija cestišča oziroma poti. Pas priobalnega zemljišča mora omogočati dostop do Bistrice s težko gradbeno mehanizacijo. Pas priobalnega zemljišča je prikazan v grafičnem načrtu št. 06 »Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
(5) Pri vrtanju vrtin ali vodnjakov za raziskave, med obratovanjem in vzdrževanjem je treba izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje. Po prenehanju rabe je treba vrtino ukiniti tako, da je preprečeno kakršnokoli onesnaževanje podzemne vode ali zajetja.
(6) Gradnja montažnih sanitarnih enot in sanitarij na gradbišču ni dovoljena, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo.
(7) V primeru izkoriščanja energije iz vode je treba pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode oziroma pridobivanje toplote.
(8) Za izvedbo stavb se priporočajo rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in wc kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic).
(9) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
23. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Zajem zraka za prisilno prezračevanje mora biti predviden stran od obodnih cest.
(2) Izpuste zraka iz objektov je treba namestiti na strehe objektov. Odpadni zrak iz podzemnih etaž je treba odvajati stran od otroških in športnih igrišč ter stanovanj. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(4) V času odstranitve objektov in gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča,
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
24. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa:
– III. območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA).
(3) Prostorske enote A3, A4, A6, A7 in A8 se mora na meji območja OPPN z enoto urejanja prostora Ri_3 ograditi s protihrupnimi ograjami.
25. člen 
(osončenje) 
Bivalni prostori v novih stavbah morajo biti v času zimskega solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur.
26. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so lahko locirana v objektih ali izven njih. Prevzemna mesta so locirana ob novi notranji cesti. Območje prevzemnega mesta, kjer ustavlja komunalno vozilo, mora biti ravno, brez klančin. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter med prevzemnim mestom in cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki skladno z veljavno zakonodajo.
27. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
28. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Osvetljevanje objektov in odprtih površin mora biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
29. člen
(potresna nevarnost) 
Območje OPPN se nahaja v VII. coni potresne ogroženosti. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0.15 g.
30. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo požarne varnosti.
(3) Do novih objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Dovoz intervencijskih vozil je urejen po javnih cestah na obodu območja OPPN. Intervencijske poti potekajo tudi po poteh v območju OPPN. Poti in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(5) Postavitvene površine so načrtovane na vozišču nove notranje ceste.
(6) Požarna zaščita načrtovanih objektov se zagotovi z zunanjim in notranjim hidrantnim omrežjem, ustreznim številom hidrantov ter ostalimi tehničnimi ukrepi skladno z veljavnimi predpisi. Preveriti je treba pretok vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli in jih ustrezno načrtovati v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(7) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:
– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,
– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,
– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,
– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2.5 bara,
– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,
– hidranti so praviloma nadtalni.
(8) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(9) V projektni dokumentaciji je za stavbe, ki so v območju OPPN, treba predvideti način varne evakuacije na proste površine ob njih. Od prostih površin naprej je evakuacija mogoča po sistemu pešpoti v območju OPPN do javnih cest na obodu območja. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(10) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 06 »Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
31. člen 
(ukrepi za varstvo pred poplavami) 
(1) Na območju OPPN Ribniška promenada Ri-2 se nahaja majhen razred poplavne nevarnosti v pasu ob strugi Bistrice na južnem delu obravnavanega območja ter del terena ob jarku, ki seka obravnavano območje. Pri vseh posegih v območju tega OPPN-ja je treba upoštevati Hidrološko hidravlično presojo Bistrice za potrebe OPPN Ribniška promenada Ri-2 (Urbikom, Hidrološke-hidravlične študije, Matej Hozjan, s.p., štev. H2-7-2015, oktober 2015).
Za zagotovitev poplavne varnosti je treba v delu območja OPPN nasuti teren in izvesti kote pritličij objektov na koti najmanj 493,75 m.n.v.
(2) Jugozahodno ob območju OPPN se nahaja jarek za odvajanje meteornih vod iz drenaž jugozahodno ob območju OPPN in služi kot meteorna kanalizacija. Investitor mora zagotoviti nemoteno odvajanje zalednih vod iz tega jarka preko območja OPPN v vodotok Bistrica. Meteorne vode iz jarka za občasno odvajanje zalednih vod in vod iz drenaž jugozahodno ob območju OPPN je treba odvesti s podzemnim cevnim prepustom s premerom najmanj 1,0 m in padcem 1,2 %, preko površin z oznakami C, Z2 in Z3, z izlivom v Bistrico. Trasa podzemnega cevnega prepusta je določena v grafičnih načrtih št. 05.1 Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in št. 06 »Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«. Podzemni cevni prepust mora biti projektiran tako, da deluje tudi kot zadrževalnik meteornih voda pred izpustom v Bistrico.
(3) V delih prostorskih enot A1, A2, Z2 in Z3 je območje, namenjeno razlivnim površinam za primer visokih voda, ki spada v območje majhne poplavne nevarnosti. Teren na tem območju se od obrežnega zidu jugozahodno, proti stavbam v prostorskih enotah A1 in A2 lahko dviguje z naklonom največ 1,5 %. Območje, namenjeno razlivnim površinam za primer visokih voda je določeno v grafičnem načrtu št. 06 »Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
Za preprečitev nastanka poplavne škode na objektih in stavbah v prostorskih enotah A1 in A2 je potrebno upoštevati sledeče:
– Kota pritličij objektov mora biti na koti najmanj 493,75 m.n.v., kar je 1,15 m nad koto 100-letnih poplavnih vod, ki znaša 492,6 m.n.v.
– Podzemne garaže v prostorskih enotah A1 in A2 niso dovoljene.
– Pri načrtovanju temeljenja in hidroizolacije objektov se mora zagotoviti zaščita objekta pred pojavom 100 letnih poplavnih vod, in sicer do kote 493,1, upoštevajoč 0,5 m varnostnega nadvišanja.
– Območje, namenjeno razlivnim površinam za primer visokih voda mora biti na vidnem mestu opremljeno z opozorilno tablo z varnostim režimom za primer poplavnih vod.
V razlivnem območju je dopustna urbana ureditev (igrala, parkovna oprema ipd.). Urbana ureditev mora biti pritrjena ter izvedena tako, da je v primeru poplavnega dogodka onemogočena erozija talne podlage.
Vsi ukrepi navedeni v 3. točki 31. člena tega odloka morajo biti izvedeni pred tisto izmed prostorskih enot A1, A2, A5, A6/1, A6/2, A7/1, A7/2 in A8, ki se bo gradila prva.
(4) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 04.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in št. 06 »Prikaz ureditev za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
32. člen
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
(2) Največji radij robnika ob javnih ulicah je 6,0 m.
(3) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(4) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 04.2 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
33. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN je dostopno po JP 853671. Iz JP 853671 je predvidena nova notranja cesta, iz katere so urejeni dovozi do novih stavb. Na severozahodni strani se nova notranja cesta zaključuje z obračališčem. Do stavbe A3/2 je do izgradnje nove notranje ceste dopusten dostop – priključitev na obstoječo dovozno pot (zemljišče parc. št. 939/5, k.o. Ribnica) z Grajske poti, preko dovoza v A4. Vsi priključki na javne ceste morajo biti izvedeni v skladu z zakonodajo s tega področja in opremljeni s talno signalizacijo za prehod pešcev.
(2) Novo notranjo cesto je treba urediti kot enotno površino, z voziščem in površino za pešce in kolesarje na istem nivoju. Višinski prehod med novo notranjo cesto in JP 853671 se izvede z dvigom vozišča nove notranje ceste v ustju križišča. Omejitev hitrosti je 30 km/h.
(3) Nova notranja cesta ima naslednje profile:
1. odsek v jugovzhodnem in osrednjem delu območja OPPN
– hodnik za pešce
2,0 m
– zeleni pas,
1,5 m
– vozni pas 2x
6,5 m
– vzdolžna parkirna mesta
2,5 m
– zeleni pas
1,5m
– hodnik za pešce
2,0 m
– skupaj
16,0 m
2. odsek v severozahodnem delu območja OPPN
– hodnik za pešce
2,0 m
– zeleni pas
1,5, m
– vozni pas 2x
6,0 m
– hodnik za pešce
2,0 m
– zeleni pas
1,0 m
– skupaj
12,5 m
(4) Ob nabrežju Bistrice, v Z3 je treba urediti novo promenado, skupno površino za pešce in kolesarje z vzdolžno hortikulturno ureditvijo. Promenada se na severni strani priključuje na novo notranjo cesto preko dostopne poti, namenjene pešcem, kolesarjem in intervenciji na prometnih površinah, na južni strani pa na JP 853671.
(5) Do stavb A4 ter A6/1 in A6/2 se uredita dovoza z nove notranje ceste. Dovoz v A4 se uporablja tudi kot dovoz do stavbe A3/2. Na dovozih je dopustno vzdolžno parkiranje. Na priključkih dovozov na novo notranjo cesto je dopustno urediti zapornico, od javne površine umaknjeno za 5,0 m.
(6) Pešce in kolesarje je treba prek vozišč voditi naravnost.
34. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, so za stavbe predvidene predvsem na nivoju terena pred stavbami, na dovozih in na novi notranji cesti, v odprtem delu pritlične etaže stavb ter v stavbi A1, dodatno pa jih je dopustno urediti v podzemnih etažah pod stavbami.
(2) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti naslednje število parkirnih mest za motorni promet ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
Namembnost objektov
Število parkirnih mest
Večstanovanjske stavbe
1,5 parkirnih mest na stanovanje
Stavbe javne uprave
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori 
ter druge storitve)
2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine
Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2)
1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine,
vendar ne manj kot 5 parkirnih mest
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)
1 parkirno mesto na 60 m2 uporabne površine
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2)
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti –
frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …)
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine,
vendar ne manj kot 2 parkirni mesti na lokal
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine
(od tega najmanj 75 % parkirnih mest namenjenih strankam)
Stavbe za kulturo in razvedrilo (večnamenske dvorane, galerija) 
 
– Dvorane, večje od 1000 m2
1 parkirno mesto na 40 m2 ali 1 parkirno mesto na 5 sedežev,
– dodatno 1 parkirno mesto za avtobuse
Muzeji in knjižnice
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine
Športne dvorane 
– večnamenske dvorane, namenjene razvedrilu
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine
– dvorane večje od 1000 m2
1 parkirno mesto na 60 m2 uporabne površine +
2 parkirni mesti za avtobuse
wellness, fizioterapija, fitnes ipd.
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)
1 parkirno mesto na 2 postelji
Gostilne, restavracije, točilnice, bari
1 parkirno mesto na 4 sedeže in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 4 parkirna mesta
Stavbe za zdravstvo (ambulante, veterinarske ambulante)
1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine, a ne manj kot 3 parkirna mesta
Stavbe za izobraževanje: 
– šole
1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine,
1 parkirnih mest na učilnico + 0,5 parkirnih mest na učilnico za kratkotrajno parkiranje
– vrtci
1,25 parkirnih mest na igralnico + 0,5 parkirnih mest na učilnico za kratkotrajno parkiranje
Obrt in servisi
1 parkirno mesto na 20 m2 neto upor. površine
(3) Parkirna mesta se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(4) V prostorskih enotah, v katerih prevladujejo stavbe z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(6) Poleg potrebnega števila parkirnih mest je treba za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(7) Nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljeno kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(8) Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles; kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev.
35. člen 
(peš promet) 
(1) Hodniki za pešce na novi notranji cesti so široki najmanj 2,0 m.
(2) Pešpot med stavbama v A6 in A7 je široka 4,0 m in je povezana s hodniki za pešce na novi notranji cesti.
(3) Na severozahodni strani območja OPPN ob cestnih površinah in na promenadi v Z3 je urejena skupna površina za nemotorni promet, široka najmanj 4,0 m.
36. člen 
(kolesarski promet) 
(1) Kolesarski promet je na vozišču skupaj z motornimi vozili. Na cestišču je treba urediti piktograme za kolesarje.
(2) Na severozahodni strani območja OPPN ob cestnih površinah in na promenadi v Z3 je kolesarski promet urejen na skupni površini za nemotorni promet.
37. člen 
(intervencijske poti in površine) 
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
38. člen 
(dostava) 
Dovoz za dostavna vozila je treba zagotoviti ali v pritličju ali v kletnih etažah stavb.
39. člen 
(splošni pogoji za urejanje komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– nove stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko priključene še na vročevodno, plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno,
– obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode v območju je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovane s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije. Priporoča se raba čim večjega deleža obnovljivih virov energije za energetsko oskrbo objektov (toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije, sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije) ter učinkovito rabo vode,
– načrtovati in graditi je treba energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
(2) Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu 05.1 »Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
40. člen 
(vodovod) 
(1) Za zagotovitev vodooskrbe na območju OPPN je treba zgraditi novo vodovodno omrežje in zagotoviti navezavo na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po obrtni coni Ugar. Pred izgradnjo vodovodnega omrežja znotraj območja OPPN je treba obnoviti in na novo zgraditi nekatere odseke vodovodnega cevovoda, ki potekajo izven območja OPPN.
(2) Treba je zagotoviti krožni tok vode.
(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja je treba upoštevati projektno dokumentacijo komunalne ureditve vključno z vodovodnim omrežjem (PZI projekt za izgradnjo in rekonstrukcijo komunalne in cestne infrastrukture v Obrtni coni Ugar, št. P-A 011 PZI/2009, avgust 2009, izdelal EURO3000 d.o.o.).
(4) Treba je obnoviti dotrajano LTŽ cev, nezadostnega, DN 100, premera, ki poteka ob Cesti na Ugar (od križišča z Opekarsko ulico do križišča z Ulico Talcev) ter jo zamenjati s cevjo NL, DN 150. Na novo je treba zgraditi povezavo z vodovodno cevjo na Šeškovi ulici.
(5) V sklopu komunalne ureditve mora investitor zagotoviti:
– dimenzioniranje omrežja na osnovi hidravličnega izračuna,
– zagotavljanje potrebne količine požarne vode,
– določitev lokacije meritev porabe vode glede na posamezne uporabnike in skupno uporabo (interno hidrantno omrežje).
(6) Pri načrtovanju oskrbe območja s pitno vodo in priključevanju porabnikov na javno omrežje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in tehnične smernice za območje Občine Ribnica.
(7) Pri umeščanju komunalnih vodov v prostor je potrebno upoštevati vertikalne in horizontalne odmike med komunalnimi vodi in objekti, ki so predpisani v tehničnem pravilniku. Vsi komunalni vodi morajo biti med seboj usklajeni in vrisani v zbirniku komunalnih vodov.
(8) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
41. člen 
(kanalizacija) 
(1) Na območju OPPN je zasnovan mešan kanalizacijski sistem. Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba prek načrtovanega in obstoječega kanalizacijskega omrežja odvajati na skupinsko čistilno napravo.
(2) Fekalna kanalizacija predvidenih stavb se priključi na obstoječi primarni A kanal ob reki Bistrici na severnem delu območja.
(3) Meteorne vode naj bodo speljane preko lovilcev olj in peska v meteorno kanalizacijo in naprej v vodotok Bistrica. Urediti je treba odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce. Meteorne vode iz jarka za občasno odvajanje zalednih vod in vod iz drenaž jugozahodno ob območju OPPN je treba preko območja OPPN odvesti s cevnim propustom v Bistrico.
(4) Vse rešitve odvajanja padavinske odpadne vode iz stavb je treba urediti tako, da se bodo čim dalj časa zadrževale na mestu nastanka (ureditev suhih zadrževalnikov).
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– nove priključke na obstoječi kanalizacijski kanal se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega kanala mora znašati 1–2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– pokrove jaškov iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih.
42. člen 
(vročevodno omrežje) 
Območje ni opremljeno z omrežjem za potrebe ogrevanja. Upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine in veljavnega Lokalnega energetskega koncepta (LEK) Občine Ribnica je v območju možna izgradnja omrežja s priključitvijo na centralno toplovodno omrežje.
43. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Za zagotovitev oskrbe območja OPPN z električno energijo je treba zgraditi novo transformatorsko postajo in novo cevno kanalizacijo od transformatorske postaje do potencialnih uporabnikov.
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(3) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov, če nima števec sistemske ure, je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov.
(4) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(5) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(6) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev Elektra Ljubljana d.d. PE Kočevje, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
44. člen 
(elektronske komunikacije) 
(1) Stavbe na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Pri gradnji cestne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo.
(2) Na mestu izvedbe telekomunikacijskega priključka naj se predvidi vgradnja dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
45. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Novo javno razsvetljavo se zgradi po novi notranji cesti, po skupni površini za nemotorni promet v sklopu prometnih površin in po promenadi. Nova javna razsvetljava se naveže na obstoječo javno razsvetljavo.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Občine Ribnica. Območje promenade ima lahko izbrane posebne oblike svetil. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(3) Razsvetljava dovozov in funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
46. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. Tlorisni gabariti stavb:
– gradbeno mejo lahko presegajo komunalni priključki, nezahtevni ter enostavni objekti. Izven gradbene meje stavb je dopustna gradnja balkonov, napuščev, nadstreškov nad vhodi,
– tlorisni gabariti stavb so lahko manjši od maksimalnih tlorisnih dimenzij določenih v 13. členu in grafičnih prilogah tega odloka,
– dopustna je sprememba tlorisnih gabaritov kletnih etaž, pod pogoji, da ne posegajo v trase komunalnih vodov in izven parcelnih mej.
2. Višinski gabariti stavb:
– število kletnih etaž je lahko prilagojeno tehničnim možnostim in potrebam po parkirnih mestih, pod pogojem, da je globina izkopa več kot 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– najmanjša dopustna višina stavb v A1 in A2 je 6,0 m,
– najmanjša dopustna višina stavb v A3, A4, A5, A6, A7 in A8 je 4,0 m.
3. Zmogljivost območja:
– število stanovanjskih enot je lahko manjše od maksimalnih navedenih v tem odloku.
4. Parcelacija:
– do 0,5 m pri mejah parcel, namenjenih gradnji cest zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na površine teh in sosednjih parcel.
6. Prometne, komunalne in energetske ureditve:
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter njihovim soglasjem,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje,
– dopustna so odstopanja od poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter ureditev površin, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja in ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
47. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– preden se začnejo izvajati gradbena dela je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje,
– ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m. Odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m,
– investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu na zemljiščih, opredeljenih v 19. členu tega odloka, ki sicer pripadajo parcelam, namenjenim gradnji objektov.
48. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, ki so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt,
– obnove fasadnega plašča stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
49. člen
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na sedežu Občine Ribnica.
50. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0010/2011-3
Ribnica, dne 30. marca 2017
Župan 
Občine Ribnica 
Jože Levstek l.r.

AAA Zlata odličnost