Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2017 z dne 3. 2. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2017 z dne 3. 2. 2017

Kazalo

254. Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Metlika, stran 882.

  
Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 odl. US) in 36. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16) je Nadzorni odbor Občine Metlika na 11. seji dne 11. januarja 2017 sprejel
P O S L O V N I K 
o delu Nadzornega odbora Občine Metlika 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora Občine Metlika (v nadaljevanju: nadzorni odbor).
2. člen 
Nadzorni odbor je samostojni organ Občine Metlika in najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Metlika.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Metlika, Mestni trg 24.
Nadzorni odbor ima svoj žig. Žig ima na zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Metlika, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa ima navedbo sedeža občine: Metlika, Mestni trg 24. V sredini žiga je grb občine. V notranjem krogu žiga je napis Nadzorni odbor.
Pravico do uporabe žiga ima predsednik nadzornega odbora, z njegove stani pooblaščeni član nadzornega odbora ali tajnik nadzornega odbora po predhodnem soglasju predsednika nadzornega odbora.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA 
3. člen 
V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in njihovih pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
4. člen 
Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
III. JAVNOST DELA 
5. člen 
Delo nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko tako določajo veljavni predpisi.
Letni program dela, sklepi in dokončna poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot osebne podatke, državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti nadzorovanih oseb oziroma organov.
Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov prisotnih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z veljavnimi predpisi zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da letni program dela ter svoja dokončna poročila s priporočili in predlogi ukrepov objavlja na spletni strani Občine Metlika ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo informacij, ki niso javnega značaja.
Člani nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
Seje nadzornega odbora niso javne.
IV. SESTAVA NADZORNEGA ODBORA 
6. člen 
Nadzorni odbor ima predsednika, podpredsednika in tri člane. Imenuje jih občinski svet za dobo štirih let oziroma do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (mestne in krajevnih skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA TER ČLANOV NADZORNEGA ODBORA 
7. člen 
Na prvi (konstitutivni) seji, ki jo skliče župan, člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Nadzorni odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti ali v primeru odstopa pa podpredsednik ali član nadzornega odbora, ki ga pooblasti predsednik.
8. člen 
Naloge predsednika nadzornega odbora so, da:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora;
– sklicuje in vodi seje;
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora;
– predlaga člane, ki bodo opravili nadzor;
– podpisuje sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora;
– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora;
– pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora in predlog finančnega načrta;
– skrbi za izvajanje določil tega poslovnika;
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo;
– glede na vabilo sodeluje na sejah občinskega sveta.
9. člen 
Člani nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor.
Če se član nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to obvestiti tajnika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je mogoče.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval, ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora.
Članu nadzornega odbora preneha mandat tudi iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo. Za prenehanje mandata člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Prenehanje mandata ugotovi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
10. člen 
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Župan določi tajnika nadzornega odbora izmed delavcev v občinski upravi, ki opravlja naslednje naloge:
– pripravlja vabila in opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje;
– sestavlja zapisnike sej nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov nadzornega odbora;
– vodi evidenco aktivnosti članov;
– vzpostavlja stik z občinsko upravo in drugimi uporabniki proračunskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora;
– obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa dela in sprejetega finančnega načrta.
11. člen 
Poslovnik o delu nadzornega odbora Občine Metlika (v nadaljevanju: poslovnik) sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
12. člen 
Članom nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega odbora, na seji občinskega sveta, ko se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela in so nanjo vabljeni kot poročevalci, ter za opravljen posamezen nadzor v skladu s pravilnikom, ki ureja plače in nagrade občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
Izvedencu iz tretjega odstavka 10. člena tega poslovnika pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu, na podlagi pravilnika, ki ureja sodne izvedence in sodne cenilce.
VI. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA 
Letni program dela 
13. člen 
Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela nadzorni odbor predloži županu v roku, ki ga vsako leto s pozivom določi župan.
Med letom lahko nadzorni odbor letni program dela spremeni ali dopolni.
VII. NAČIN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA 
Seje 
14. člen 
Nadzorni odbor dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine članov nadzornega odbora, v skladu s sprejetim programom dela, ali na pobudo občinskega sveta ali župana. Če predsednik v 15 dneh po podani pobudi ne skliče seje, jo lahko skliče član s pisno podporo večine članov nadzornega odbora.
Vabilo in gradivo 
15. člen 
V vabilu za sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda.
Vabilu mora biti predloženo:
– zapisnik zadnje seje nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo;
– gradivo za posamezne predlagane točke dnevnega reda.
Izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje.
Vabilo za redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj sedem dni pred datumom seje.
Vabilo in gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po e-pošti) ali v obliki redne pošte na dogovorjeni naslov.
Sklepčnost in odločanje 
16. člen 
Na začetku seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče člane nadzornega odbora o upravičenih odsotnostih. Predsednik nadzornega odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, predsednik nadzornega odbora sejo preloži.
Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora. Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov nadzornega odbora.
Glasovanje na sejah nadzornega odbora je javno in poteka z dvigom rok.
O posameznem sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na utemeljen in obrazložen predlog člana nadzornega odbora odloči z večino glasov navzočih članov. V tem primeru se za vsako glasovanje pripravi pet enako velikih glasovnic z žigom nadzornega odbora in vpisanim predlogom, o katerem se odloča, ter vpisanima besedama »ZA« (na desni strani) in »PROTI« (na levi strani). Obkroži se le ena izmed teh besed.
Tajno glasovanje izvedeta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora, slednji tudi objavi rezultat glasovanja.
Določitev dnevnega reda 
17. člen 
Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red pa lahko poda vsak član nadzornega odbora, občinski svet ali župan.
Na dnevni red seje je obvezno potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje in točko Razno.
Na dnevni red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje.
Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke.
Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.
Seja poteka po točkah dnevnega reda.
Potrditev zapisnika zadnje seje 
18. člen 
Na začetku seje predsednik nadzornega odbora povzame sklepe zadnje seje nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje, nato nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje.
Zapisnik je sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih.
Obravnava točk dnevnega reda 
19. člen 
Na začetku vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda kratko obrazložitev, nato pa preda besedo članu nadzornega odbora – poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora.
Omejitev razprave 
20. člen 
Trajanje razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora praviloma ni časovno omejeno.
Nadzorni odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat ali da se razprava časovno omeji.
Preložitev razprave 
21. člen 
Če nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje razprave in odločanje o zadevi lahko preloži na eno izmed naslednjih sej nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora prekine sejo nadzornega odbora in jo preloži na eno izmed naslednjih sej nadzornega odbora, če seja ni več sklepčna.
Zaključek razprave 
22. člen 
Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Če je na podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč na isti ali na naslednji seji.
Predsednik nadzornega odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.
Red na seji 
23. člen 
Za red na seji skrbi predsednik nadzornega odbora.
Na seji nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni.
Če se razpravljavec ne odzove na drugi opomin predsednika nadzornega odbora, mu le-ta lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec poda ugovor. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Predsednik nadzornega odbora lahko od razpravljavca ali drugega prisotnega, ki kljub odvzemu besede krši red in mir na seji, zahteva, da zapusti sejo. Zoper zapustitev seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
Če predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži.
Vsi ukrepi se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora.
Zapisnik seje 
24. člen 
Zapisnik seje nadzornega odbora obvezno vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve;
– navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno);
– prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih;
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red;
– sklepe nadzornega odbora.
Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani tako, da je v njih na nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
Sklepi morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni in osebo, ki je zadolžena za njihovo uresničitev, ter izid glasovanja o posameznem sklepu.
Zapisnik podpišeta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči. Strokovna služba občinske uprave mora poleg originala zapisnika hraniti tudi vsa gradiva, ki so bila predložena za sejo nadzornega odbora. Zapisniki in gradiva se do konca mandata nadzornega odbora hranijo pri strokovni službi občinske uprave, po preteku mandata pa se predajo arhivu Občine Metlika.
Dopisna seja 
25. člen 
Predsednik nadzornega odbora lahko skliče dopisno sejo nadzornega odbora v primeru, ko to zahteva ekonomičnost postopka in če nihče izmed članov temu ne nasprotuje. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila (šteje se, da je vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od katerih jih je vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali svoj glas.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov nadzornega odbora je glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora.
VIII. POSTOPEK NADZORA TER PRAVICE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV NADZORA 
26. člen 
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov in drugih predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana oseba ali organ (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) v postopku nadzora je neposredni ali posredni uporabnik sredstev občinskega proračuna.
Za vsak nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo in pooblastila oseb, ki bodo nadzor opravile, ter navedbo nadzorovane osebe. Sklep, ki ga podpiše predsednik, se vroči nadzorovani osebi in pooblaščenim članom nadzornega odbora.
27. člen 
V postopku nadzora so nadzorovane osebe dolžne članom nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne zgradbe, kot tudi ne smejo fotokopirati ali drugače razmnoževati dokumentov, ki so predmet nadzora.
28. člen 
Po opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila.
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Člani nadzornega odbora z glasovanjem odločijo o sprejemu osnutka poročila, ki se vroči nadzorovani stranki v roku osmih dni po sprejemu.
29. člen 
Osnutek poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, in pravilnikom, ki ureja obvezne sestavine poročila nadzornega odbora občine.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v 15 dneh od njegovega prejema.
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe pripravi nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora, kar mora biti jasno navedeno v njegovem naslovu.
Če nadzorovana oseba v roku iz drugega odstavka tega člena ne posreduje odzivnega poročila, nadzorni odbor v roku 15 dni sprejme sklep, s katerim odloči, da je osnutek poročila dokončno poročilo s priporočili in predlogi in ga kot takega označi v njegovem naslovu.
Dokončno poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
30. člen 
Poročilo s priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi ter po potrebi Računskemu sodišču Republike Slovenije in pristojnemu ministrstvu.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, jih upoštevati v skladu s svojimi pristojnostmi ter o tem poročati nadzornemu odboru.
31. člen 
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
32. člen 
Kot hujšo kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje:
– če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev;
– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu z veljavnimi predpisi, obvezna;
– sklenitev pogodbe o nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi obvezna;
– razpolaganje z občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za primere nepremičnega premoženja, katerega posamična vrednost je izkustveno višja od 10.000,00 €, oziroma za primere premičnega premoženja, katerega vrednost je izkustveno višja od 5.000,00 €, ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke;
– druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;
– ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Metlika je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe.
33. člen 
O vsakem nadzoru se vodi spis, v katerega se vlaga vse beležke ter druge veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s priporočili in predlogi.
IX. KONFLIKT INTERESOV 
34. člen 
Nadzorni odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Dolžnost člana nadzornega odbora je, da takoj, ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo nepristranskost, sproži postopek izločitve.
Okoliščine iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali registrirana istospolna partnerska skupnost prenehala;
– je član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski, zunajzakonski ali registrirani istospolni partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane osebe;
– če je član nadzornega odbora v zadevi, o kateri teče postopek, priča, izvedenec, prokurist, pooblaščenec, odgovorna oseba ali zakoniti zastopnik stranke,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik ali rejenec odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
– je član nadzornega odbora zaposlen v nadzorovani osebi ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za nadzorovano osebo;
– je član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski, zunajzakonski ali registrirani istospolni partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane osebe;
– če je bil član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval pri postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloča nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
X. ARHIV IN DOKUMENTACIJA 
35. člen 
Vpogled v arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani nadzornega odbora.
Drugim osebam je dovoljen dostop do informacije iz arhivskega ali dokumentarnega gradiva v zvezi z delom nadzornega odbora, skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.
36. člen 
Dokumentarno gradivo nadzornega odbora se hrani v arhivu Občine Metlika v skladu z zakonodajo s področja dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega odbora poslati predsedniku nadzornega odbora.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
37. člen 
Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila poslovnika, ki ureja delo občinskega sveta Občine Metlika.
38. člen 
Postopki nadzora, začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se dokončajo v skladu s poslovnikom, ki je veljal do uveljavitve tega poslovnika.
39. člen 
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/04).
40. člen 
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-6/2016
Metlika, dne 11. januarja 2017
Predsednik 
Nadzornega odbora 
Anton Krašovec l.r.