Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017

Kazalo

86. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd, stran 368.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 16. redni seji dne 22. decembra 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd (v nadaljevanju OPPN).
(2) OPPN je izdelal IUP d.o.o. Inštitut za urejanje prostora iz Celja pod št. proj. 302/14 ter vsebuje tekstualni in grafični del:
– Tekstualni del
 Odlok
 Priloga I do VII
– Grafični del
1
Izsek iz grafičnega dela OPN
M 1:5000
2
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem in mejo OPPN
M 1:1000
3.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 
M 1:5000
3.2
Prikaz prometnih povezav s sosednjimi območji 
M 1:5000
4
Arhitektonska zazidalna situacija
M 1:1000
5
Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije
M 1:1000
6
Prikaz ureditev prometnega omrežja
M 1:1000
6.1
Vzdolžni prerez ceste D in E
M 1:1000/100
6.2
Karakteristični prečni prerez A-A
M 1: 500/100
7
Prikaz priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
M 1:1000
8
Situacija ureditev za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1000
2. člen 
(vsebina odloka) 
Ta odlok določa območje OPPN, prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
II. OBMOČJE OPPN 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN povzema obstoječo parcelacijo in zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo ter ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev.
(2) Ureditveno območje vključuje površine med cesto C in cesto Arja vas–Žalec ter Črnova–Arja vas na jugu, Arnovskim potokom na vzhodu, avtocesto A1 Arja vas–Šentrupert na severu, ter potokom Vršco na zahodu.
(3) Ureditveno območje OPPN vključuje zemljišča parc. št. 1455/197, 1455/198, 1455/202, 1455/206, 1455/211 1455/212, 1455/213, 1455/216, 1455/217, 1455/252, 1455/253, 1455/254, 1455/255, 1455/256, 1455/258, 1455/261, 1455/262, 1455/263, 1455/268, 1455/275, 1455/276, 1455/284, 1455/285, 1455/286, 1455/295, 1455/296, 1455/303, 1455/304, 1455/311, 1455/312, 1455/313, 1455/314, 1455/316, 1455/329, 1455/331, 1455/332, 1455/333, 1455/334, 1455/335, 1455/336, 1455/337, 1455/338, 1465/1, 1465/7, 1518, 1519 vse k. o. Levec. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(4) Ureditveno območje meri 17,66 ha.
(5) Parcele sodijo med stavbna zemljišča, ki še niso pozidana, gozdne površine (v varovalnem pasu avtoceste, površine ob Vršci ter Arnovskem potoku) in vodne površine.
(6) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN.
III. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OPPN 
4. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) Z OPPN so načrtovane prostorske ureditve, ki vključujejo naslednje spremembe veljavnega prostorskega izvedbenega akta Spremembe in dopolnitve ZN Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 10/11):
– združitev območij posameznih karejev z oznako A1, A2 in B1 v nov kare B1,
– sprememba lokacijskih in drugih pogojev glede umeščanja objektov na parcelo,
– gradnja večjega objekta s površino cca 51.000 m2 z vratarnico v območju združenih karejev A1, A2 in B1,
– potrebne uskladitve prometne, energetske, komunalne ter ostale infrastrukture v ureditvenem območju.
(2) V skladu z veljavnim ZN Arnovski gozd sta izvedena dovozni priključek na Žalsko obvoznico RII – 451/1448 in začasno krožišče na regionalni cesti RII-451/1448 ter zgrajeni objekti med cesto C in B, potokom Vršco ter obvoznico. Nakazani so tudi priključki za ceste, ki so bile načrtovane v smeri sever–jug. Urbanistično-arhitektonska zasnova ohranja zasnovano prometno omrežje z glavnima cestama C, B in E, ki potekata v smeri vzhod – zahod in dolgoročno omogočata navezavo na območje proizvodnih in servisnih dejavnosti zahodno od potoka Vršca. Ohranjajo se varovalni zeleni pasovi med avtocesto in cesto E, ob regionalni cesti in ob potoku Vršca ter Arnovskim potokom. Prav tako se ohranjajo komunalni koridorji ter zgrajena gospodarska javna infrastruktura.
(3) Z OPPN so načrtovane prostorske ureditve znotraj ureditvenega območja, ki vključuje prostorsko zaokrožena območja kareja B1.
(4) V kareju B1, ki predstavlja zaokroženo prostorsko in funkcionalno celoto, so načrtovane naslednje prostorske ureditve:
– Na območju med cestama C, B in E, Arnovskim potokom in Vršco je načrtovana gradnja poslovno-trgovsko-skladiščnega objekta s pripadajočimi parkirnimi, manipulacijskimi in zelenimi površinami.
– V mejah gradbene parcele je v skladu s potrebami investitorja do gradbene meje in v skladu s predpisi dovoljena gradnja in izvedba enostavnih objektov: nadstreški, pomožni cestni objekti, začasni objekti, urbana oprema.
– V mejah gradbene parcele je v skladu s predpisi dopustna gradnja in izvedba nezahtevnih objektov: ograje, oporni zidovi.
5. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti, opredeljene na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji: trgovina, skladiščenje in druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
6. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
(1) Poslovna cona Arnovski gozd je locirana južno od avtoceste A1 Arja vas–Šentrupert v neposredni bližini avtocestnega priključka Arja vas. Ob južnem robu poteka Žalska obvoznica RII-451/1448, na katero sta izvedena dva cestna priključka za napajanje cone, ki omogočata dobre povezave s sosednjimi območji in preko avtoceste tudi s širšim območjem. Na zahodu sta industrijska cona Juteks in poslovna cona Arnovski gozd II. OPN Občine Žalec predvideva širitev območja gospodarske dejavnosti proti zahodu, tako da predstavlja poslovna cona Arnovski gozd del celotnega kompleksa namenjenega gospodarskim dejavnostim na severovzhodnem delu naselja Žalec.
(2) Območje obdelave je del poslovne cone Arnovski gozd in zajema centralni del med Vršco in cesto Žalec–Arja ter Arnovskim potokom. Umestitev objektov za poslovno, trgovsko in skladiščno dejavnost na severozahodnem delu cone Arnovski gozd zagotavlja funkcionalno povezavo načrtovanih objektov z obstoječo izgrajeno cono Arnovski gozd in gravitacijskim območjem ter preko priključka na avtocesto tudi s širšim območjem države.
2. Rešitve načrtovanih objektov in površin s pogoji za projektiranje in gradnjo
7. člen 
(priključki na regionalno cesto) 
(1) Za napajanje poslovne cone Arnovski gozd je izveden priključek na regionalno cesto RII-451/1448 Arja vas–Žalec.
(2) Za dostop na kompleksa C2 in D1 sta načrtovana novo križišče – krožišče na cesto RII-451/1448 Arja vas–Žalec in nov desni uvozni priključek na bencinski servis z navedene regionalne ceste.
(3) Pogoj za obratovanje poslovne cone skladno s smernicami Ministrstva za infrastrukturo in prostor – Direkcije RS za ceste so:
– Umestitev križišča – krožišča na regionalni cesti RII-451/1448 v km 0,314 ter ureditev ceste D.
– V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
– DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov je obveznost investitorjev novih posegov.
8. člen 
(občinske ceste) 
(1) Poslovna cona Arnovski gozd ima delno zgrajeno cestno omrežje. Območje obdelave se prioritetno navezuje na predvideni cesti D in E. Na že zgrajeni cesti C in B (vzhodni del ceste B je potrebno še izgraditi), pa se območje obdelave navezuje le za potrebe intervencije.
(2) Načrtovana je dograditev cestnega omrežja s cesto D (kompleks B1, C2 in D1) in cesto E dolžine 598,00 m, ki poteka na severnem delu območja OPPN od Arnovskega potoka dalje od P21 do P53.
(3) Širina vozišča ceste E znaša minimalno 7,00 m (2 x 3,5 m). Cesta E bo asfaltirana in obrobničena ter z enostranskim hodnikom za pešce minimalne širine 1,5 m.
(4) Uvozi in dostopi za nove objekte so predvideni preko ceste D in E. S ceste C in B so možni uvozi in dostopi le v primeru intervencij. Podrobna mesta uvozov se opredelijo v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(5) Ob levem bregu potoka Vršca je načrtovana javna pešpot in kolesarska pot.
(6) V vzhodnem delu gradbene parcele (ob Arnovskem potoku) je načrtovana intervencijska cesta – vzhod širine 7.00 m, ki ni predvidena kot del omrežja občinskih cest, vendar mora do izgradnje celotne ceste E preko Vršce s krožno navezavo na obstoječo cestno mrežo na desnem bregu Vršce služiti kot intervencijska cesta, ki mora tudi v primeru nujne intervencije na posameznem delu omrežja občinskih cest znotraj območja Poslovna cona Arnovski gozd zagotavljati pretočnost javnega prometnega omrežja. Natančni pogoji uporabe te intervencijske ceste se opredelijo v časovno ustrezno omejeni služnostni pogodbi v korist služnostnega upravičenca Občine Žalec kot upravljavca omrežja občinskih cest.
(7) Pogoji za projektiranje občinskih cest so:
– Pri načrtovanju je treba zagotoviti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu.
– Pri projektiranju predvidenih občinskih cest in intervencijske ceste – vzhod je potrebno upoštevati predpise, ki veljajo za javne ceste.
– Predvideni objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti predvideni tako, da bo omogočena zadostna preglednost na cestnih priključkih in križiščih (izračunan preglednostni trikotnik). Novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na povezovalnih cestah in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
– Cestni priključki, križišča in njihova neposredna okolica (zasaditev dreves, ograje ipd.) ob povezovalnih cestah morajo biti urejeni, tako da je zagotovljena zadostna preglednost s povezovalnih cest na cestne priključke, križišča in obratno.
– Na novih povezovalnih cestah, zunanjih ureditvah, parkiriščih ipd. je potrebno urediti odvodnjavanje po predpisih.
– Na celotnem območju OPPN se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in Zakonom o varnosti cestnega prometa. Postavljanje drogov z reklamnimi tablami, totemov ter zastavnih drogov v pasu za postavitev prometne signalizacije ter v preglednem trikotniku križišč in cestnih priključkov je na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter Pravilnika o projektiranju cest prepovedana.
– Posegi v vodno in priobalno zemljišče vodotokov, ki so skladno s 37. členom Zakona o vodah izjemoma dovoljeni (javna infrastruktura), morajo biti načrtovani v skladu z 84. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in ZV-1A, št. 57/08), in sicer tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja, ter da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
– Premostitve preko vodotokov so skladno s 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in ZV-1A, 57/08) možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
9. člen 
(pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) 
(1) Razmestitev posameznih objektov je določena z:
– gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti (velja le za stavbe) ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele;
– horizontalnim gabaritom okvirnih dimenzij načrtovanih objektov, ki jih je posredoval investitor z dopustnim odstopanjem, detajlno opredeljenim v poglavju »Dopustna odstopanja«;
– točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo;
– točna izvedba internih prometnih in manipulacijskih površin vključno s parkirnimi površinami za tovorna vozila, za zaposlene in obiskovalce se zagotovi v mejah gradbene parcele. Določene bodo na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev, v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(2) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v kareju so:
Kare B1
Objekt B1-1 
(I. faza)
poslovni, trgovski, skladiščni objekt
– tlorisne dimenzije: 350,00 m x 125,00 m
– etažnost: P; h = 18,00 m
– oblikovanje: sodobno, z ravno streho v minimalnem naklonu, z vertikalnimi arhitektonskimi poudarki na fasadi
– dovozi: ureditev dovozov iz načrtovane ceste E (za intervencije tudi s ceste C).
Objekt B1-1 
(II. faza)
poslovni, trgovski, skladiščni objekt
– tlorisne dimenzije: 50,00 m x 125,00 m
– etažnost: P; h = 18,00 m
– oblikovanje: sodobno, z ravno streho v minimalnem naklonu, z vertikalnimi arhitektonskimi poudarki na fasadi
– dovozi: ureditev dovozov iz načrtovane ceste E (za intervencije tudi s ceste C).
Objekt B1-2
poslovni, trgovski, skladiščni objekt
– tlorisne dimenzije: 16,50 m x 45,00 m
– etažnost: P+1; h = 8,50 m
– oblikovanje: sodobno, usklajeno z objektom B1-1, z ravno streho v minimalnem naklonu
– dovozi: ureditev dovozov iz načrtovane ceste E (za intervencije tudi s ceste C).
Objekt B1-3
vratarnica s cestno tehnico
– tlorisne dimenzije: 5,00 m x 3,50 m, 3,50 m x 20,00 m
– etažnost P; h = 4,00 m
– oblikovanje: sodobno, z ravno streho v minimalnem naklonu, oblikovanje usklajeno z objektom B1-1
– dovozi: ureditev dovozov z ceste E ali parkirišča (za intervencije tudi s ceste C).
(3) Pred izvajanjem del je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
10. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih utrjenih površin) 
(1) Utrjene površine znotraj gradbene parcele so namenjene za izvedbo internih servisnih cest, ureditev parkirišč za tovorna vozila, zaposlene in goste ter manipulacijskih površin.
(2) V primeru, da pogoji za varovanje objektov pogojujejo postavitev varovalnih ograj, morajo biti te oblikovane usklajeno z arhitekturo objektov in obvezno transparentne; maksimalna dovoljena višina je 2,00 m.
11. člen 
(zelene površine) 
(1) Splošni pogoji za urejanje zelenih površin so:
– Zemljino iz izkopa se lahko uporabi pri urejanju zelenih površin in brežin.
– Pri izbiri drevesnih vrst je treba upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
– Pred izvedbo zunanje ureditve je treba izdelati načrte, ki morajo upoštevati usmeritve tega OPPN in uskladiti trase komunalnih vodov z načrtom zasaditve.
– Postavitev objektov za oglaševanje je dovoljena na lokacijah (parcelah), za katere poda občina pisno soglasje.
(2) Ureditev javnih zelenih površin obsegajo:
– Obvezna je ohranitev in ponovna zasaditev (tam, kjer so bili izvedeni nedovoljeni poseki) varovalnih zelenih pasov:
 južno od avtoceste – gozdni pas,
 severno ob Žalski obvoznici (RII-451/1448),
 ob vodotokih Vršca in Arnovski potok.
– Obvezna je zasaditev drevoredov v zelenih pasovih ob glavnih prometnicah, cestah C in E ter ob Arnovskem potoku.
(3) Ureditev zelenih površin v kareju obsega:
– Zasaditev drevja ob zunanjih robovih manipulativnih površin z upoštevanjem tras obstoječih in predvidenih komunalnih vodov. Z zelenimi pasovi naj bodo poudarjene meje med posameznimi kareji. Zelene površine bodo zasajene s pokrovnim grmičevjem in zatravljene, večje ob Arnovskem potoku in ob cesti C ter severno od parkirišča pri cesti B, pa z neformalnimi skupinami avtohtonega drevja oziroma internim drevoredom.
– Zemljino iz izkopa se lahko uporabi pri urejanju zelenih površin in brežin. Pri izbiri drevesnih vrst je treba upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
12. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve,
– gradnja infrastrukturnih objektov mora potekati usklajeno,
– dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
13. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode je na območju poslovne cone ZN Arnovski gozd že izgrajen javni glavni vodovod v izvedbi NL DN 200, ki na zahodni strani vstopa na predvideno območje ZN Arnovski gozd in se zaključuje z vozliščem v betonskem jašku na parcelni št. 268/5. V tem jašku je izveden odcep DN 125, ki je predviden za oskrbovanje obravnavanega območja OPPN. Napajanje objekta se izvede preko zunanjega vodomernega jaška.
(2) Za oskrbo predvidene zazidave bo zgrajen vodovod iz nodularne litine, katerega potek je razviden iz situacije.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti bodo izvedeni nadzemni hidranti DN 80, ki se napajajo preko internega voda. Vsi odcepi in jaški se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Predviden vodovod bo izveden skladno s pogoji upravljavca vodovoda.
(4) Vodovod se zgradi iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upoštevati je treba veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.
14. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Za odvod fekalnih, tehnoloških in meteornih vod je previden ločen sistem kanalizacije, ki se vodi preko obstoječega črpališča na ČN Kasaze.
(2) Meteorne vode se vodijo preko zadrževalnikov v vodotoka Vršca na zahodu in Arnovski gozd na vzhodu.
(3) Fekalne in tehnološke odplake območja se vodijo preko fekalnih kanalov v fekalno kanalizacijo v cesti C. V cesti C je že zgrajen javni zbirni kanal DN250 za fekalne in tehnološke odplake.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo pred priključitvijo na zbirni kanal zgraditi merilno mesto, skladno z zakonodajo in očistiti tehnološke vode do stopnje, ki dovoljuje nadaljnje čiščenje na centralni čistilni napravi.
(5) Za območje je predvidena izgradnja meteorne kanalizacije. Ta se preko dveh zadrževalnih bazenov vodi s prelivom v potok Vršca in Arnovski potok. Odvodnjavanje manipulativnih, voznih površin ter površinskih vod s parkirišč in objektov je predvideno preko peskolovov in požiralnikov.
(6) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geotehničnimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma funkcionalni enoti.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni prepisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
(8) Objekt se lahko priključi na kanalizacijsko omrežje samo preko jaška z enim priključkom. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta.
(9) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99 in 40/04) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), ter Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
15. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov je na razpolago na obstoječem SN podzemnem vodu Arnovski gozd iz RTP Žalec.
(2) Za zagotovitev kvalitetnega napajanja in priključevanja objektov je načrtovana izgradnja ene transformatorske postaje (TP).
(3) Priključki morajo biti izvedeni kot kabelski priključki položeni v zemljo ali kabelsko kanalizacijo.
(4) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 106/2016, november 2016), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
16. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) TK priključki so na razpolago na že zgrajenem območju poslovne cone Arnovski gozd.
(2) Za priključevanje načrtovanih objektov na javno TK omrežje je treba v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati projekt TK priključka na javno TK omrežje in pridobiti nanj soglasje upravljavca Telekom Slovenije d.d.
17. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu prenosnega plinovoda R32A, od M2 v km 45+200-MRP Žalec (Ø 100 mm, tlak 50 bar) in v varovalnem pasu prenosnega plinovoda R232A MRP Žalec-MRP Mlekarna (Ø 150 mm, tlak 6 bar) in znotraj varnostnega odmika MRP Žalec (6 bar).
(2) Za vse posege v 2 x 100 m varovalnega pasa je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno pridobiti pogoje in soglasje operaterja.
(3) Srednjetlačno plinovodno omrežje PEHD Ø 90 in Ø 180 tlak 4 bar poteka v cesti C. Novo plinovodno omrežje za napajanje predvidenih objektov se navezuje na obstoječe in dogradi skladno s pogoji upravljavca, kot je prikazano na grafičnem načrtu št. 7 grafičnega dela OPPN.
(4) Upoštevati je potrebno vzporedne odmike in odmike pri križanjih z drugo gospodarsko infrastrukturo v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02), in sicer minimalno 0,4 m z ustrezno zaščito tudi 0,3 m.
(5) Pri posegih nad plinovodno cevjo se zahteva stalen nadzor s strani upravljavca.
18. člen 
(javna razsvetljava) 
Javno razsvetljavo je treba urediti na celotni trasi glavne servisne ceste E.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
19. člen 
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Ureditveno območje sprememb in dopolnitev ZN Arnovski gozd se nahaja izven območij pomembnejše kulturne dediščine, zato niso predvideni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja arheološki režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 
20. člen 
(varstvo pred hrupom) 
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 32/08, 109/09, 62/10) je na območju OPPN določena stopnja varstva pred hrupom:
– Območja proizvodnih dejavnosti, prometne in komunikacijske infrastrukture so razvrščena v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer veljajo mejne dnevne vrednosti hrupa 75 dBA in nočne 65 dBA.
– Ravni hrupa ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih vrednosti hrupa, ki veljajo za posamezna območja, kar je pogoj pri izboru dejavnosti oziroma morajo investitorji zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa na najmanjšo možno mero.
– Strokovna ocena obremenitve s hrupom mora biti sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za gradnjo objektov.
21. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir ogrevanja načrtovan zemeljski plin ali drugi obnovljivi viri energije. Realizirati je treba načrtovane prometne ureditve in urejene zelene površine vključno z zelenimi pasovi ob državni cesti, ki imajo zaščitno funkcijo.
(3) Glede na vrsto posega je upoštevati okoljevarstveno zakonodajo in za vsak poseg, ki bi lahko pomembno vplival na obremenitev okolja izdelati presojo vplivov na okolje.
22. člen 
(varstvo voda) 
(1) Ob vodotokih Arnovski potok in Vršca mora biti zagotovljen 5 m odmik od vodnega zemljišča oziroma zgornjega roba brežine za izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku.
(2) Prekrivanje struge je strogo prepovedano. Investitor ne sme z nobenimi posegi posegati v vodotok, v kolikor bi imeli le-ti za posledico zmanjšanje ali spreminjanje pretočnega profila oziroma zmanjšanje pretočne prevodnosti.
(3) Premostitev vodotoka na javni cesti D se mora izvesti kot objekt javne infrastrukture tako, da ne bo negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
(4) Pri križanju vodotoka s komunalnimi vodi morajo biti ukrepi načrtovani tako, da prevodna sposobnost struge ne bo zmanjšala. Pri križanju je treba upoštevati usmeritve:
– teme cevi mora biti na globini minimalno 1,5 m pod dnom vodotoka,
– na tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežine in še 3,00 m–5,00 m na vsako stran,
– v primeru posega v brežino vodotoka z izvedbo križanja, morajo biti dno struge in brežine ustrezno zavarovana.
(5) Komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem po izgradnji kanalizacije v strogo ločenem sistemu skladno s 13. členom tega odloka.
(6) Odvod komunalnih odpadnih vod mora biti urejen po fekalni kanalizaciji s priključkom na čistilno napravo – ČN Kasaze.
(7) Vse padavinske vode morajo biti speljane v ločeno meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnikov v potok Vršca in Arnovski potok, kjer mora biti izpustna glava kanala oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana.
(8) Padavinske vode s streh objektov morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Vse padavinske vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin je dopustno speljati v meteorno kanalizacijo samo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in maščob.
(9) V kareju je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren dovoljuje) odpadnih meteornih vod pred izpustom v javne meteorne kanale.
(10) Vse morebitne odpadne tehnološke vode je treba pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do stopnje kot to določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
23. člen 
(odpadki) 
(1) Vsi objekti se morajo vključiti v sistem gospodarjenja z odpadki skladno z občinskim odlokom. Pri načrtovanih objektih bodo na manipulacijskih dvoriščih pri dovoznih cestah določena zbirna mesta za odpadke, do katerih mora biti zagotovljena transportna pot za vozila za odvoz odpadkov.
(2) Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke in bodo povzročitelji zanje zagotavljali predpisane obveznosti (ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov in predaja pooblaščenim zbiralcem).
(3) Z morebitnimi posebnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.
24. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Pri predvidenih zasaditvah je treba uporabljati izključno avtohtone grmovnice in drevesne vrste s prevladujočimi listavci, ki so rastišču v tem območju primerni.
(3) Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– Površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
– Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal.
– Z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
– Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je preprečiti tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
25. člen 
(naravne omejitve) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na erozijskem, plazljivem in poplavnem območju.
(2) Geološko-geotehnični elaborat je obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in ureditev skladno s predpisi o graditvi objektov.
(3) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost onesnaženja tal in voda zaradi razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in načine gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
26. člen 
(potresna ogroženost) 
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto sedme stopnje s povratno periodo 500 let, pri projektiranju je upoštevati karto potresnega pospeška tal in zagotoviti pri gradnji potresno varnost v skladu z zakonodajo.
27. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) V podrobnem načrtu so upoštevani prostorski ukrepi varstva pred požarom, v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom.
(2) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje manipulacijske površine, dovoze, parkirišča in zelene površine.
(3) Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara, v primeru večje pozidanosti parcele se izvedejo ustrezni gradbeni ukrepi. Za potrebe protipožarne zaščite je treba uporabiti ustrezne gradbene materiale.
(4) Do vseh objektov je omogočen dovoz urgentnim vozilom vsaj iz treh strani po glavnih in dovoznih cestah, širine dovozov, dostopov in obseg manipulativnih površin ob objektih omogočajo interventnim vozilom nemoteno delovanje. Delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na dovozih, internih prometnih in manipulacijskih površinah.
(5) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo hidrantno omrežje, na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti DN 80 oziroma DN 100.
(6) Na podlagi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom.
28. člen 
(varstvo pred drugimi nevarnostmi) 
Za dopolnilno zaščito zaposlenih in obiskovalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebna izvedba ojačitve prve plošče v poslovnem objektu.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 
29. člen 
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev) 
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Etapa predstavlja gradnjo posameznega objekta ali skupine objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo, vključno z gradnjo za njihovo priključitev potrebne prometne, komunalne in energetske infrastrukture do obstoječih primarnih infrastrukturnih omrežij, ki skupaj tvorijo zaključeno funkcionalno celoto. Posamezna etapa mora biti zgrajena tako, da omogoča neodvisno nadaljevanje gradnje naslednjih etap.
(2) Pred izdajo uporabnih dovoljenj za stavbe zgrajene na območju kareja B1 mora biti predhodno zgrajena, predana v uporabo ter prenešena v last in upravljanje Občini Žalec naslednja komunalna infrastruktura: »Cesta D s priključkom na državno cesto, most čez Arnovski potok, cesta E s pripadajočimi pločniki (najmanj v dolžini, ki omogoča normalno funkcioniranje kareja B1), vzhodni del ceste B (od krožišča do interventne ceste – vzhod), meteorno kanalizacijo z zadrževalniki in javno razsvetljavo, ter fekalna kanalizacija in vodovodno omrežje v trasi predvidenih občinskih cest«, vključno z zemljišči, na katerih ležijo navedene ceste, saj je navedena komunalna infrastruktura predvidena kot javno dobro. Hkrati morajo biti zgrajeni tudi vsi drugi podzemni komunalni vodi, katerih trase so predvidene v trasah občinskih cest.
(3) Pred izdajo uporabnih dovoljenj za stavbe zgrajene na območju kareja B1 mora biti predhodno zgrajena in predana v uporabo tudi Intervencijska cesta – vzhod v vzhodnem delu gradbene parcele (ob Arnovskem potoku), za to novozgrajeno cesto pa mora biti pred izdajo uporabnih dovoljenj za stavbe zgrajene na območju kareja B1 Občini Žalec podeljena tudi časovno omejena služnost določena v šesti alineji 8. člena tega odloka.
(4) Roki dokončanja izgradnje komunalne infrastrukture navedene v predhodni alineji se določijo v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, alternativni roki pa se lahko določijo s posameznimi pogodbami o opremljanju stavbnih zemljišč.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
30. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) OPPN določa okvirne tlorisne in višinske gabarite. V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti in višine, ki upoštevajo tehnološke zahteve investitorja in ustrezne odmike od prometnic ter vodotokov.
(2) Kot tolerance so, ob predhodnem soglasju Urada za prostor in gospodarstvo, Občine Žalec, dovoljene:
– spremembe parcelnih mej ob soglasju mejašev;
– spremembe dimenzij tlorisnih gabaritov objektov (za stavbe) do gradbene meje, določene v grafičnih prilogah. Spremembe višinskih gabaritov do + 25 % (stavbe so lahko tudi nižje in diferencirane po višini) ter izvedba nadstrešnic, vse v skladu s tehnološkimi potrebami investitorja na podlagi prostorske preveritve v fazi izdelave PGD pod pogojem, da spremembe dimenzij ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije OPPN in, da bodo spremembe v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor ter varovanje okolja; Stavbe so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij, vendar v tem primeru zazidana površina posamezne stavbe ne sme biti manjša od 80 % zazidane površine, kot je opredeljena v grafičnih prilogah OPPN. Etažnost objektov se lahko spreminja v odvisnosti od tehnoloških potreb investitorja, vendar se ob tem ne smejo spreminjati višinski gabariti objektov kot so dovoljeni s tem odlokom;
– spremembe pri kotah pritličij do ± 1 m, v skladu s tehnološkimi potrebami investitorja ob pogoju, da višinski gabarit ne presega maksimalnega višinskega gabarita;
– spremembe tras in gabaritov objektov interne prometne infrastrukture so možne tudi preko gradbene meje določene v grafičnih prilogah v skladu s tehnološkimi potrebami investitorja na podlagi prostorske preveritve v fazi izdelave PGD pod pogojem, da spremembe dimenzij ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije OPPN in, da bodo spremembe v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor ter varovanje okolja;
– spremembe zunanjih ureditev znotraj gradbene parcele;
– za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane maksimalne gradbene linije, štejejo samo stavbe in ne gradbeno inženirski objekti (manipulacijske površine, ceste ...) ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture;
– sprememba namembnosti posameznih delov objekta ali v celoti, vendar le v primeru, da nova namembnost ne bo prekomerno obremenjevala okolja;
– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN;
– spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in upravljavcev infrastrukture.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(4) Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN, spreminjati vplivov objektov in naprav na okolje ter na načrtovani videz območja. Prav tako ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 
31. člen 
(obveznosti med gradnjo) 
Med gradnjo je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
– Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij gospodarske javne infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradenj in ureditev.
– Promet med gradnjo je treba organizirati tako, da na javnem cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za IV. stopnjo varovanja pred hrupom. Med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja.
– Zavarovati gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
– Na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, izvajati gradbene posege s težkimi gradbenimi stroji v suhem vremenu.
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta in skladiščenja.
– Na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah.
– Med gradnjo je zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah.
32. člen 
(dodatne obveznosti po gradnji) 
Po gradnji je potrebno izpolniti predvsem naslednje pogoje:
– Investitor je dolžan sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta.
– Investitor zagotovi sanacijo poškodovanih delov lokalnih cest in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi prevozov pri izvedbi del.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
33. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se za območje OPPN v OPN določi enota urejanja prostora, v kateri so dovoljeni posegi v prostor skladno z določili OPN.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(veljavnost določb) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Zazidalnem načrtu Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 78/03) in Odloka OPPN Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Arnovski gozd (Uradni list RS, št. 30/09, 10/11) znotraj območja tega OPPN.
35. člen 
(seznanitev javnosti) 
Dokumentacija Spremembe in dopolnitve OPPN iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Žalec, Uradu za prostor in gospodarstvo in pri Upravni enoti Žalec.
36. člen 
(nadzorstvo nad izvajanjem) 
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0004/2014
Žalec, dne 22. decembra 2016
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos l.r.