Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2017 z dne 6. 1. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2017 z dne 6. 1. 2017

Kazalo

37. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice, stran 128.

  
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. št. 39/06 – UPB2, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr, 115/05 – odl. US, 120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10) in Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 101/07 in 100/08) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 19. seji dne 20. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Šmarješke Toplice, tako da določa:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
VII. MERITVE IN ODČITAVANJE
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV
IX. PREKINITEV DOBAVE
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).
2. člen 
(namen) 
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe,
– določiti obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom,
2. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,
3. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
5. javno hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov,
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
7. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
8. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,
9. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
10. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom,
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo,
14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka,
15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,
17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
18. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
19. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
22. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
24. uporabnik, je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega vodovoda,
25. stavbe in gradbeno inženirski objekti, v katerih se zadržujejo ljudje ali se v njih pitna voda uporablja za oskrbo živali so vse stavbe in gradbeno inženirski objekti, ki jih definira enotna klasifikacija vrst objektov (CC-SI), Uradni list RS, št. 109/11, razen stavb, definiranih pod razredom 1242, 1252, podrazredom 12711, 12713 (razen vinskih kleti in zidanic), 12714, 12730, 12740 (razen prve in tretje alineje), ter gradbeno inženirskih objektov, definiranih pod oddelkom 21, 22 (razen podrazred 22232), 23 (razen razreda 2302 in 2303), 24 (razen podrazred 24203).
4. člen 
(javna služba) 
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
– oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
– oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
5. člen 
(zagotavljanje javne službe) 
(1) Občina zagotavlja javno službo na območju Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: občina).
(2) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec.
(3) V okviru izvajanja javne službe lahko občina zagotavlja tudi izvajanje investicijskega vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja in naprav, za kar občina zagotavlja sredstva iz svojega proračuna.
6. člen 
(uporabniki in bodoči uporabniki javne službe in njihove obveznosti) 
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja, na način, da ne bo motena oskrba stavbe s pitno vodo,
– zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo,
– omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka,
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,
– redno plačevanje storitev upravljavcu,
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah in
– upoštevanje ukrepa racionalne rabe vode zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov.
(5) Bodoči uporabnik je:
– lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, ali njegov pooblaščenec, ali
– eden od lastnikov stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, ali njihov pooblaščenec, ali
– eden od lastnikov dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, ali
– upravnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, če gre za večstanovanjsko stavbo ali gradbeno inženirskega objekta z upravnikom.
(6) Obveznost bodočega uporabnika iz prejšnjega odstavka tega člena je, da se najkasneje v roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljavca javnega vodovoda iz sedmega odstavka 11. člena tega odloka o možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje, priključi na javni vodovod.
7. člen 
(lastna oskrba s pitno vodo) 
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV 
8. člen 
(določitev območij javnih vodovodov) 
Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe, ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba) izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
9. člen 
(določitev upravljavca vodovoda) 
(1) Izvajalec javne službe in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Šmarješke Toplice je javno podjetje Komunala Novo mesto d.o.o..
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(6) Izvajalec javne službe in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav skrbi za tekoče izvajanje vseh nalog, ki mu jih, kot upravljavcu nalaga zakonodaja, skrbi za tekoče vzdrževanje vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav, izvaja vsa intervencijska vzdrževanja javnih vodovodnih omrežij in naprav.
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI 
10. člen 
(opremljenost naselij) 
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
11. člen 
(obveznost priključitve na javni vodovod) 
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda in so zanj izpolnjeni tehnično dobavni pogoji, mora biti priključen na javni vodovod v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in v skladu s soglasjem izvajalca javne službe.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode z enim odjemnim mestom.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za posamezno stavbo ali gradbeno inženirski objekt izvede tudi več vodovodnih priključkov, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tem odloku in Tehničnem pravilniku.
(6) Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka mora zagotoviti bodoči uporabnik iz osmega odstavka 6. člena tega odloka najkasneje v roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljavca javnega vodovoda o možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje.
(7) Obvestilo o možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje izda upravljavec javnega vodovoda v roku 30 dni po prevzemu vodovodnega omrežja v poslovni najem.
12. člen 
(prepoved priključitve na javni vodovod) 
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ne sme priključiti na javni vodovod.
13. člen 
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) 
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA 
14. člen 
(javna pooblastila) 
(1) Upravljavec javnega vodovoda izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo ki jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
(2) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje. Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, mora vložnik vloge za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno soglasje lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture.
(3) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana ali obstoječa gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj. Vloga za izvedbo postopka za pridobitev uporabnega dovoljenja, za objekte, ki predstavljajo gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, se odda na pristojno upravno enoto izključno po pridobitvi veljavnega zapisnika o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga izda operativni sektor upravljavca.
(5) Stroške za pripravo in izdajo dokumentov, definiranih v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, ter stroške za sodelovanje v postopku, definiranem v četrtem odstavku tega člena, upravljavcu javnega vodovoda občina zagotovi iz proračuna.
15. člen 
(gradnja novega vodovoda) 
(1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje z prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov.
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema.
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe Uredbe, tega odloka in Tehničnega pravilnika.
(4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti vsa soglasja definirana v 14. členu tega odloka.
(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja definirana v 14. členu odloka tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za izvedbo. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasja k projektu za izvedbo.
(6) Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega, v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahteva upravljavec javnega vodovoda, za kar mora investitor predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo.
(7) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov.
(8) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz obstoječih vodnih virov obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi obstoječimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov za nov javni vodovod.
(9) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.
(10) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
16. člen 
(prednostna raba vode iz vodovoda) 
(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, kateri mora biti prav tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka, in sicer skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod.
(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
17. člen 
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) 
(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljene rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.
(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.
(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan.
(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.
(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo iz 8. točke 22. člena tega odloka opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.
(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.
(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.
18. člen 
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) 
(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja finančna sredstva za izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.
(6) Kot dopustna raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom uredbe o oskrbi s pitno vodo šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo.
19. člen 
(priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod) 
(1) Za načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka.
(2) Za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti prijavo vodovodnega priključka ter z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.
(3) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod se izvede v skladu s pogoji iz soglasja iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka, katerega upravljavec javnega vodovoda izda na zahtevo bodočega uporabnika iz petega odstavka 6. člena tega odloka.
(4) K prijavi vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka priložiti:
– gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt zgrajen pred l. 1967,
– izjavo lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z določili 4. točke tega člena,
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka,
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plača v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznostih, do dneva prijave vodovodnega priključka),
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
– osebne podatke.
(5) Vodovodni priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih je predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene, kar mora določati soglasje občine. V tem primeru so vse obveznosti in dolžnosti prenesene na lastnika zemljišča.
(6) Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa četrti odstavek tega člena, in sicer kot stalni vodovodni priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.
(7) Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik ali s strani solastnikov pooblaščena oseba vložiti pri upravljavcu javnega vodovoda, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v Tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika oziroma solastnike stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(8) Izvedbo in ukinitev vodovodnega priključka lahko izvede izključno upravljavec javnega vodovoda.
20. člen 
(začasni vodovodni priključek) 
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za obstoječ objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za pridobitev stalnega vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni priključek. Začasni vodovodni priključek se izvede na osnovi soglasja o izvedbi začasnega vodovodnega priključka, ki ga na predlog upravljavca javnega vodovoda, izda občina. Začasni vodovodni priključek se izvede največ za obdobje 10 let.
(2) Za začasno priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka, pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti prijavo o priključitvi na javni vodovod ter z upravljavcem javnega vodovoda skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.
(3) Začasna priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod se izvede v skladu s pogoji iz soglasja iz odstavka 14. člena tega odloka, katerega upravljavec javnega vodovoda izda na zahtevo bodočega uporabnika iz petega odstavka 6. člena tega odloka.
(4) K prijavi začasnega vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka, priložiti:
– soglasje o izvedbi začasnega vodovodnega priključka,
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka,
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti, do dneva prijave vodovodnega priključka),
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,
– osebne podatke.
(5) Bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom je dolžan v roku trajanja začasnega vodovodnega priključka, urediti vse pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega vodovodnega priključka pri upravljavcu javnega vodovoda urediti stalni vodovodni priključek, skladno z določili 19. člena tega odloka.
(6) Če bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom, v roku ne uredi vse potrebne pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter ne poda prijavo za stalni vodovodni priključek, mora upravljavec javnega vodovoda izvesti izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka. Vsi stroški povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka bremenijo lastnika oziroma solastnike stavbe ali gradbenega inženirskega objekta z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom.
21. člen 
(gradbiščni vodovodni priključek) 
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, z izdanim gradbenim dovoljenjem, izvede gradbiščni vodovodni priključek.
(2) Za gradbiščni vodovodni priključek mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka, pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem javnega vodovoda skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka pravna oseba, lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka, upravljavcu javnega vodovoda preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega priključka.
(3) K prijavi gradbiščnega vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka, priložiti:
– gradbeno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt in
– osebne podatke.
(4) Rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, najdlje za obdobje 1 leta in se ga lahko podaljšuje ob soglasju upravljavca javnega vodovoda, vendar največ do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(5) Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka vložiti pri upravljavcu javnega vodovoda, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni pogoji, definirani v Tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika oziroma solastnike stavbe ali gradbeni inženirskega objekta.
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE 
22. člen 
(obseg storitev javne službe) 
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe,
7. poročanje v skladu s 26. členom Uredbe,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom te Uredbe,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo in
18. izvajanje in priprava programa razvoja javnega vodovoda.
23. člen 
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) 
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo.
24. člen 
(storitve v zvezi s priključki stavb – vodovodnimi priključki)
(1) Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javno javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom.
(2) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec javnega vodovoda in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu.
(3) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika.
(4) Vodovodni priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega priključka.
(5) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih priključkov.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje.
(7) Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov.
25. člen 
(prenos novozgrajenih in obnovljenih vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem) 
(1) Vsa novozgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in ki jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti, skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu in v obsegu veljavne zakonodaje, najmanj pa PID,
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca javnega vodovoda,
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog,
– garancije,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe,
– veljaven zapisnik o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga izda operativni sektor upravljavca javnega vodovoda.
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu javnega vodovoda, praviloma v roku treh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena.
26. člen 
(kataster javnega vodovoda) 
(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja upravljavec javnega vodovoda v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda.
27. člen 
(uporaba javnih hidrantov) 
(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je dovoljena samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca javnega vodovoda, ki določi mesto in način odvzema vode.
28. člen 
(varovanje obstoječe infrastrukture) 
(1) Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, si je dolžan pridobiti pred pričetkom del soglasje upravljavca javnega vodovoda in pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka.
(2) V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca javnega vodovoda o vrsti, kraju in času nastale poškodbe.
(3) Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec javnega vodovoda, na stroške povzročitelja poškodbe.
(4) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno le upravljavec javnega vodovoda.
(5) V okviru izvajanja investicijskih vzdrževanj je potrebno za nemoteno obratovanje obstoječega javnega vodovoda in nemoteno oskrbo uporabnikov, v kolikor je to potrebno, izvesti ustrezen obvod, ki ga lahko izvede izključno upravljavec.
VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV 
29. člen 
(viri financiranja) 
Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
– subvencije,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva.
30. člen 
(vrste uporabnikov) 
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
31. člen 
(zaračunavanje storitev) 
(1) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve:
– omrežnina,
– vodarina.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javni vodovod.
32. člen 
(elementi cene storitve gospodarske javne službe) 
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
33. člen 
(omrežnina in plačilo za vodno pravico) 
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev),
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod,
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
– plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode in
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina iz prvega odstavka tega člena se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera (DN), skladno s spodnjo preglednico:
PREMER VODOMERA
FAKTOR OMREŽNINE
DN ≤ 20
1
20 < DN < 40
3
40 ≤ DN < 50
10
50 ≤ DN < 65
15
65 ≤ DN < 80
30
80 ≤ DN < 100
50
100 ≤ DN < 150
100
150 ≤ DN
200
(3) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(4) Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
(5) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(6) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz drugega odstavka tega člena.
(7) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(8) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka tega člena.
34. člen 
(vodarina) 
(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
35. člen 
(obračun vodarine) 
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec javnega vodovoda lahko določi akontacije tudi drugače.
(2) Višino akontacije praviloma določi upravljavec javnega vodovoda, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(3) V primeru, da upravljavec javnega vodovoda ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(5) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(6) Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz drugega odstavka 30. člena, pri čemer se za vodomer DN 20 upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
(8) Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za to javno službo.
36. člen 
(cene storitev GJS) 
(1) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje Občine Šmarješke Toplice predlaga izvajalec javne službe skladno z določili prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(3) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.
(4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(5) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.
37. člen 
(subvencioniranje storitve GJS) 
(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
38. člen 
(odpis vodarine) 
Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše stroške vodarine v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
39. člen 
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje) 
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s pitno vodo lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja izvede odklop vodovodnega priključka oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.
40. člen 
(posebne storitve) 
(1) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve, ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo (na primer zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu z zakonom, ki ureja vode uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe).
(2) Izvajalec javne službe lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.
(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne javne službe.
VII. MERITVE IN ODČITAVANJE 
41. člen 
(uporaba vodomerov) 
(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode.
(2) Tip vodomera določi upravljavec javnega vodovoda.
(3) Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda in se izvaja najmanj dvakrat letno.
(4) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec javnega vodovoda.
(5) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(6) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec javnega vodovoda.
(7) Uporabnik lahko od upravljavca javnega vodovoda zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi vse stroške upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(8) Stroški ki nastanejo zaradi poškodbe ali zmrzali vodomera, se ne krijejo iz naslova redne menjave in bremenijo uporabnika.
(9) Odštevalni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca javnega vodovoda.
(10) Velikost vodomera določi izdelovalec projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Velikost vodomera se lahko, v kolikor so izpolnjeni dobavni pogoji, na osnovi pisnega zahtevka lastnika oziroma solastnikov objekta spremeni, pri čemer stroški spremembe bremenijo lastnika oziroma solastnike objekta.
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV 
42. člen 
(evidence uporabnikov) 
(1) Za potrebe poslovanja upravljavec javnega vodovoda vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke o:
– številki osebnega računa,
– davčni številki,
– deležu lastništva,
– EMŠO.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– šifro dejavnosti (SKD),
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
– lastništvo nepremičnine.
43. člen 
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) 
(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca javnega vodovoda pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik, najemnik.
44. člen 
(pridobivanje evidenc) 
Upravljavec javnega vodovoda pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov.
45. člen 
(izstavitev računa za večstanovanjski objekt) 
Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu javnega vodovoda;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem javnega vodovoda glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila nastalih stroškov takšne delitve;
– v primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo upravljavcu javnega vodovoda.
IX. PREKINITEV DOBAVE 
46. člen 
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika) 
(1) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda;
– če vodomerni jašek ali interna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi tega oteženo vzdrževanje ali ogrožena kakovost pitne vode;
– če uporabnik ali bodoči uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;
– če uporabnik ali bodoči uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku;
– če uporabnik odvzema vodo pred vodomerno napravo, ali če odstrani vodomerno napravo;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani plombo, vodomer ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik onemogoča upravljavcu javnega vodovoda odčitavanje in pregled vodomerne naprave;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca javnega vodovoda.
(3) Na zahtevo uporabnika lahko upravljavec javnega vodovoda izvede začasen odklop vodovodnega priključka. Stroške začasnega odklopa in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca javnega vodovoda.
47. člen 
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) 
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnih priključkih.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo vsaj za nujni obseg porabe.
48. člen 
(ukrepi ob pomanjkanju vode) 
(1) V primeru pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu, lahko upravljavec javnega vodovoda izda ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode.
(2) O izdanem ukrepu o racionalni rabi pitne vode je upravljavec javnega vodovoda dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po začetku veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim se omeji uporabo pitne vode pisno, po elektronski pošti obvestiti Občino Šmarješke Toplice in občinski inšpektorat, uporabnike javne službe pa na krajevno običajen način.
(3) Ukrep o racionalni rabi pitne vode uporabnikom prepovedujejo rabo pitne vode iz vodovodnega omrežja za namene:
– zalivanja vrtov, zelenic in nogometnih igrišč,
– polnjenje bazenov,
– pranje vozil,
– polnjenje individualnih rezervoarjev in
– čiščenje javnih površin.
(4) Ukrep opredeljen v tem členu ne velja za delo avtopralnic, katerih osnovna dejavnost je čiščenje vozil.
(5) O prenehanju ukrepa o racionalni rabi pitne vode je upravljavec javnega vodovoda dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prenehanju veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim je bila omejena uporabo pitne vode pisno, po elektronski pošti obvestiti Občino Šmarješke Toplice in občinski inšpektorat, uporabnike javne službe pa na krajevno običajen način.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE 
49. člen 
(inšpekcijski organ) 
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti pravico in dolžnost odrediti vse ukrepe v skladu s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti pristojnemu občinskemu inšpekcijskemu organu, ki deluje na območju Občine Šmarješke Toplice.
50. člen 
(globe) 
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z 12. členom,
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 18. člena,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 24. člena,
– ravna v nasprotju s 26. členom,
– ravna v nasprotju s 46. členom,
– ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom 48. člena.
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca.
(3) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto ter sedmo alinejo četrtega odstavka 6. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 27. člena,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 46. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena posameznik – uporabnik.
(6) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek bodoči uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z devetim odstavkom 6. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z vsebino prve do četrte alineje prvega odstavka 46. člena,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena.
(7) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena posameznik – bodoči uporabnik.
(9) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena.
(10) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz devetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
51. člen 
(prehodni roki) 
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Šmarješke Toplice iz 2. člena tega odloka sprejeme Občinski svet Občine Šmarješke Toplice v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
52. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 10/14).
53. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0009/2016-2
Šmarjeta, dne 20. decembra 2016
Županja 
Občine Šmarješke Toplice 
mag. Bernardka Krnc l.r.