Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016

Kazalo

Št. 3310-37/2016/1 Ob-2389/16, Stran 1283
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15 in 32/16; v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/568 z dne 29. januarja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pogojev in postopkov za določanje, ali neizterljive zneske v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo povrnejo države članice, UL L št. 97, z dne 13. 4. 2016, str. 1–5;, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU;
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/142 z dne 2. decembra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 28, z dne 4. 2. 2016, str. 8–11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1971 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006, UL L št. 293, z dne 10. 11. 2015, str. 6–10); v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1, zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013, UL L št. 211, z dne 8. 8. 2015, str. 7–8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 807/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18, zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/669 z dne 28. aprila 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe in vsebine programov razvoja podeželja, obveščanja javnosti o teh programih in količnikih za pretvorbo v glave velike živine, UL L št. 115, z dne 29. 4. 2016, str. 33–36; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014), nazadnje spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/2333 z dne 14. decembra 2015 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 329 z dne 15. 12. 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si) objavlja,
2. javni razpis za Podukrep 4.1
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave. 
Razpisana sredstva po sklopih: 
Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 40.000.000 EUR. Od tega:
– 1.000.000 EUR za majhne naložbe (sklop A),
– 24.000.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe fizičnih oseb razen samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma za skupino kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa (sklop B) ter
– 15.000.000 EUR za enostavne in zahtevne naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer:
– 30.000.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU
– 10.000.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba.
Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) 75 %, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije znaša 25 %.
Vrsta javnega razpisa
ZAPRTI 
Začetek vnosa vloge na javni razpis in zaključek javnega razpisa: 
Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 4. 7. 2016 do vključno 7. 9. 2016 do 24. ure.
Obdobje upravičenosti stroškov
Skladno z 99. členom Uredbe, so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
Skladno s tretjim odstavkom 104. člena Uredbe je datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev 10. junij 2019.
Cilja podukrepa:
– Povečanje produktivnosti, ekonomske in okoljske učinkovitosti, povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter prilagajanje nanje
Informacije o razpisu:
– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana
tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si
– INFO točke KGZS (Priloga št. 12 k razpisni dokumentaciji)
2. Predmet podpore
1. Podpora iz podukrepa Podpora za naložbe kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: podukrep: 4.1) je skladno s 1. točko prvega odstavka 5. člena Uredbe namenjena individualnim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326, z dne 26. oktobra 2012, str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi) v izvajanje tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave in sicer za:
– tehnološke posodobitve gospodarskih poslopij ter objektov namenjenih reji domačih živali,
– ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila,
– ureditev greznic in čistilnih naprav,
– nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme.
2. Skladno z drugim odstavkom 5. člena uredbe se glede na cilje iz PRP 2014–2020 naložbe iz prejšnje točke delijo na:
a) naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, ki so usmerjene v:
– zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje: hlevska oprema za odgnojevanje ter oprema skladiščnih kapacitet za živinska gnojila,
– prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam: hlevska oprema, ki zmanjšuje stres in povečuje zračenje ter osvetlitev (npr. čohala, krtače, pršilniki, ventilatorji, gumijaste obloge, senzorji za osvetlitev, ipd.);
– povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo uporabo lesa,
– uvajanje obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) razen za pridobivanje energije iz sončnega vira in proizvodnjo bioplina,
– gospodarnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode ter ureditev greznic in čistilnih naprav),
– ekološko pridelavo hrane;
b) naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi dviga produktivnosti, zlasti produktivnosti dela, povečanja stroškovne učinkovitosti, povečanja higiene in kakovosti ter doseganja višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov.
3. Skladno z 9. členom Uredbe so glede na velikost naložbe iz 1. točke tega poglavja lahko:
– majhne naložbe do vključno 15.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;
– enostavne naložbe nad 15.000 eurov do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;
– zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.
3. Vlagatelj
1. Skladno s prvim odstavkom 6. člena Uredbe, je vlagatelj do podpore nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.
2. Če je vlagatelj mladi kmet, se skladno z drugim odstavkom 6. člena Uredbe šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič ustanovila kmetijsko gospodarstvo v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi vloge na javni razpis:
– stara od 18 let do vključno 40 let in
– ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti, kot sta opredeljena v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15 in 38/16).
3. Kot ustrezno poklicno znanje in usposobljenost iz prejšnje točke se šteje najmanj:
– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
4. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz 2. točke tega poglavja so naslednje dejavnosti: živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnje točke je določen v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji.
5. Vlagatelj dokazuje izobrazbo iz 3. točke tega poglavja z dokazilom oziroma izjavo o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje vlagatelja se štejejo:
– pokojninska in invalidska zavarovalna iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, ali
– članstvo na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz RKG ali
– izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar vlagatelj dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je vlagatelj te izkušnje pridobival.
6. Če je fizična oseba iz 2. točke tega poglavja samostojni podjetnik posameznik, se skladno s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe pogoji iz 2. točke nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.
7. Kot prva ustanovitev kmetijskega gospodarstva iz 2. točke tega poglavja se skladno s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe šteje:
– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij iz PRP 2007-2013 ali
– izdaja odločbe o pravici do sredstev iz predpisa, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.
8. Če vlagatelj iz 2. točke tega poglavja ni prejel odločbe iz prejšnje točke, se skladno s petim odstavkom 6. člena Uredbe kot prva ustanovitev kmetijskega gospodarstva šteje prvi vpis fizične osebe kot nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG.
9. Če je vlagatelj iz 1. točke tega poglavja organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki uresničuje kolektivno naložbo iz 12. člena Uredbe, mora biti skladno s šestim odstavkom 6. člena Uredbe:
– pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za MSP, in
– biti priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev.
10. Če gre za majhne naložbe, so skladno s sedmim odstavkom 6. člena Uredbe do podpore upravičeni le nosilci kmetij. Majhna naložba se ne more izvajati kot kolektivna naložba iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe.
11. Če gre za kolektivno naložbo iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe, je ne glede na 1. točko tega poglavja inskladno z osmim odstavkom 6. člena Uredbe upravičenec do podpore:
– organizacija proizvajalcev, priznana po predpisih, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev,
– zadruga ali
– skupina kmetov.
12. Skupina kmetov iz tretje alineje prejšnje točke je skladno z devetim odstavkom 6. člena Uredbe partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge št. 13 k razpisni dokumentaciji.
13. Pogodba o sodelovanju iz prejšnje točke se skladno z desetim odstavkom 6. člena Uredbe sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.
14. Član skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja na dan oddaje vloge na javni razpis skladno s enajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne sme imeti:
– v uporabi več kot 70 odstotkov kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zadnje oddane zbirne vloge oziroma
– v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).
15. Vsak član skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja skladno z dvanajstim odstavkom 6. člena Uredbe za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz 12. točke tega poglavja. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom Uredbe.
16. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja skladno s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine in ima naslednje naloge:
– zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;
– koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);
– vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe;
– vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določajo 11. točka prvega odstavka 27. člena Uredbe, deseti odstavek 102. člena in 103. člen Uredbe;
– sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz 12. točke tega poglavja.
17. Člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke tega poglavja ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).
4. Pogoji za pridobitev podpore
4.1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis:
1. Predložiti mora popolno vlogo skladno z zahtevami iz tega javnega razpisa in na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
2. Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora vlagatelj za predložene dokumente izdane v tujem jeziku zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za stalnega sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje.
3. Skladno s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe, pred datumom upravičenosti stroškov iz prvega odstavka 99. člena Uredbe, ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, kot je sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del. Pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in izdelava študije izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja naložbe. Vlagatelj, ki je zavezan javnemu naročanju pred datumom upravičenosti stroškov ne sme začeti postopka javnega naročanja. Zbiranje ponudb ne šteje kot prevzem obveznosti.
4. Skladno z 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15, v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo).
5. Skladno s 1. točko 10. člena in 3. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
6. Če je pravna oseba, razen občin, mora skladno s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
7. Skladno s 5. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države.
8. Če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, skladno s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.
9. Če je fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, skladno z 8. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.
10. Skladno z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ni upravičen do stroška davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), razen če priloži izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV:
– vlagatelj, ki je identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma ima pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV, na katero se navezuje podprta naložba, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima pravico do odbitka DDV v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06);
– do uveljavljanja stroška DDV je upravičen vlagatelj, ki ni identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti oziroma nima pravice do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV, na katero se navezuje podprta naložba, niti ni iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba za namene DDV oziroma pravice do pavšalnega nadomestila DDV identificiran eden od članov kmečkega gospodinjstva, zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V tem primeru mora podati ustrezno izjavo in dokazila, kot izhaja iz Dokazila 4.4 iz prijavnega obrazcai;
– vlagatelj, ki ni identificiran za namene DDV iz naslova opravljanja dejavnosti, na katero se navezuje podprta naložba, je pa za namen DDV identificiran oziroma ima pravico do pavšalnega nadomestila DDV član kmečkega gospodinjstva, in sicer ne za dejavnost, na katero se navezuje podprta naložba, sicer lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, vendar mora v tem primeru podati izjavo, da član kmečkega gospodinjstva nima pravice do uveljavljanja odbitka DDV v zvezi s podprto naložbo po predpisih, ki urejajo DDV, ki je del razpisne dokumentacije k javnemu razpisu v okviru Dokazila št. 4.4;
– vlagatelj, ki je bil identificiran za namene DDV oziroma ima pravico do pavšalnega nadomestila DDV, vendar mu je v obdobju od oddaje vloge na javni razpis do oddaje zahtevka za izplačilo sredstev prenehala identifikacija, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek za osnovna sredstva in nepremičnine le v delu, za katere po predpisih, ki urejajo DDV nimajo pravice do odbitka DDV;
– vlagatelj, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na določbe iz prve, druge, tretje in četrte alineje te točke, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25 % vrednosti celotnega vlagatelju zaračunanega DDV.
11. Skladno z 11. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
12. Skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti iz vloge na javni razpis razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe v skladu z 2. točko 9. poglavja tega javnega razpisa. Če gre za skupino kmetov iz tretje alineje 11. točke prejšnjega poglavja, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoteni prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi.
13. Skladno s 13. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tem javnem razpisu.
14. Če kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se skladno s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino prostorov v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo.
15. Če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti skladno s 15. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe iz priložene projektne dokumentacije razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,
– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.
16. Če gre za naložbo v investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu ali nakup opreme in upravičenec ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, mora imeti skladno s 16. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev za naložbo ter overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz te točke.
17. Na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti upravičenec skladno s 17. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico.
18. Če gre za ureditev objektov, razen investicijsko vzdrževanje objekta, mora skladno z 19. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
19. Gradbeno dovoljenje iz prejšnje točke se mora skladno z 20. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na vlagatelja.
20. Objekt iz 18. točke tega podpoglavja mora biti skladno s 21. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe, kar je razvidno iz gradbenega dovoljenja.
21. Če gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje,:
– zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora skladno s prvo alinejo 22. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt,
– nezahteven objekt, mora skladno z drugo alinejo 22. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt.
22. Računi za morebitne že nastale splošne stroške in predračuni se morajo skladno s 23. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glasiti na vlagatelja. Če gre za vlagatelja iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, se račun in predračun glasi na člana skupine kmetov.
23. Skladno s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora v vlogi na javni razpis opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.
24. Če gre za vlagatelja iz tretje alineje 11. točke tretjega poglavja javnega razpisa morajo pogoje iz 3. do 23. točke tega poglavja, izpolnjevati vsi člani skupine kmetov.
25. Skladno z 2. točko 10. člena Uredbe mora vložiti zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016.
26. Če so naložbe povezane s čebelarsko dejavnostjo iz 18. člena Uredbe oziroma je kmetijsko gospodarstvo brez kmetijskih površin, skladno s 3. točko 10. člena Uredbe oddaja zbirne vloge, ne glede na prejšnjo točko, ni obvezna, vendar pa mora imeti vlagatelj urejene podatke v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG.
27. Skladno s 4. točko 10. člena Uredbe mora biti naložba ekonomsko upravičena, kar se izkazuje z interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s Prilogo št. 8 k razpisni dokumentaciji in sicer na naslednji način:
– če gre za enostavno ali zahtevno naložbo v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe, mora biti interna stopnja donosnosti naložbe pozitivna,
– če gre za enostavno ali zahtevno naložbo v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe, mora biti interna stopnja donosnosti naložbe višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem merilu Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.
28. Če gre za enostavne in zahtevne naložbe, mora vlagatelj skladno s 5. točko 10. člena Uredbe predložiti poslovni načrt, v katerem izkaže:
– ekonomsko upravičenost naložbe iz 27. točke tega podpoglavja in
– prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov, ki so opredeljeni v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji;
29. Naložba v ureditev objektov z uporabo večjega deleža lesa skladno s 6. točko 10. člena Uredbe prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje prejšnje točke, če delež lesa pri naložbi znaša vsaj 0,073 m3 lesa na m2 bruto površine, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja;
30. Pri naložbi v zbiranje vode morajo skladno s 7. točko 10. člena Uredbe imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m3.
31. Poslovni načrt iz 28. točke tega podpoglavja mora biti skladno s 8. točko 10. člena Uredbe izdelan za ekonomsko dobo naložbe in vsebovati sestavine, določene v Prilogi št. 7 k razpisni dokumentaciji.
32. Poslovni načrt iz 28. točke tega podpoglavja mora skladno z 9. točko 10. člena Uredbe za:
a) zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra;
b) enostavne naložbe temeljiti na:
– dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali
– na pokritju, opredeljenem v Prilogi št. 11 k razpisni dokumentaciji;
33. Ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt skladno z 10. točko 10. člena Uredbe ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke.
34. Ne glede na določbe 32. točke tega podpoglavja mora biti poslovni načrt skladno z 11. točko 10. člena Uredbe izdelan na podlagi pokritja, če gre za upravičenca iz 11. točke 3. poglavja javnega razpisa.
35. Če gre za majhne naložbe, mora vlagatelj za namen ugotavljanja ekonomske upravičenosti iz 7. točke prvega odstavka 26. člena Uredbe skladno z 12. točko 10. člena Uredbe v prijavnem obrazcu navesti stanje kmetijskega gospodarstva pred in po naložbi.
36. Pri enostavni in zahtevni naložbi mora upravičenec skladno s 13. točko 10. člena Uredbe v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz opravljanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na polno delovno moč (v nadaljnjem besedilu: PDM), ki je v letu 2015 znašala 9.488,76 evrov.
37. Ena PDM iz prejšnje točke je obseg del 1.800 ur letno. Izračunana vrednost 1 PDM na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:
– oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),
– oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),
– osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,
– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstven zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),
– član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),
– član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),
– član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),
– član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),
– član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM).
38. Za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:
– ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma
– oseba, ki je nosilec dejavnosti.
39. Če gre za enostavno ali zahtevno kolektivno naložbo, se ne glede na določbo 36. točke tega podpoglavja skladno s 14. točko 10. člena Uredbe pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov zadruge, organizacije proizvajalcev oziroma skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev ob oddaji vloge na javni razpis in za katere je iz poslovnega načrta razvidno, da bodo uporabljali kolektivno naložbo, pri čemer se prihodek ugotavlja na podlagi pokritja iz Priloge št. 11 k razpisni dokumentaciji.
40. Če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 5. in 25. točke tega podpoglavja javnega razpisa skladno s 15. točko 10. člena Uredbe izpolnjevati vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta ali vsi člani skupine kmetov.
41. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja zadruga, mora pogoj iz 5. in 25. točke tega podpoglavja javnega razpisa skladno s 16. točko 10. člena Uredbe izpolnjevati več kot polovica članov zadruge.
42. Pri zahtevni naložbi mora upravičenec skladno s 17. točko 10. člena Uredbe zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. Pri majhnih in enostavnih naložbah mora upravičenec zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM.
43. Če gre kolektivno naložbo, morajo skladno s 18. točko 10. člena Uredbe, obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati člani zadruge, ali organizacije proizvajalcev ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 11. točke 3. poglavja javnega razpisa.
44. Če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje, je treba skladno s 20. točko 10. člena Uredbe vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.
45. Če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz pod a) 2. točke 2. poglavja javnega razpisa, mora vlagatelj skladno s prvim odstavkom 11. člena Uredbe izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
a) kmetijsko gospodarstvo je tržno usmerjeno, kar pomeni, da ima glede na zadnjo oddano zbirno vlogo oziroma evidenco rejnih živali:
– v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov, razen nasadov jagod in trajnih rastlin na njivskih površinah,
– v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,
– v uporabi vsaj 1 ha zelenjadnic, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,
– v uporabi vsaj 20 ha njiv ali
– v reji vsaj za 10 GVŽ rejnih živali;
b) kmetijsko gospodarstvo izvaja naložbe v preusmeritev oziroma ekološko pridelavo hrane in ima v letu pred vložitvijo vloge na javni razpis vsaj 50 odstotkov vseh kmetijskih površin vključenih v ukrep Ekološko kmetovanje iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, kar je razvidno iz oddane zbirne vloge v letu 2016;
c) kmetijsko gospodarstvo je razvrščeno v gorsko območje skladno s predpisom, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, in izvaja eno od naslednjih naložb:
– ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil,
– nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme,
– zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil,
– ureditev kompostarn,
– tehnološka posodobitev hlevov,
– nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov.
46. Če gre za kolektivno naložbo se skladno z drugim odstavkom 11. člena Uredbe:
– pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz pod a) prejšnje točke upoštevajo obseg kmetijskih površin in število GVŽ vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma članov skupine kmetov iz 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, kar je razvidno iz RKG oziroma iz evidence rejnih živali,
– šteje, da sta pogoja iz pod b) in c) prejšnje točke izpolnjena, če imajo vsi člani zadruge, ali organizacije proizvajalcev ki bodo uporabljali kolektivno naložbo oziroma člani skupine kmetov iz 11. točke 3. poglavja javnega razpisa svoja kmetijska gospodarstva uvrščena v gorsko območje skladno s predpisom, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma imajo več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v ukrep Ekološko kmetovanje iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU.
47. Vlagatelj lahko na posamezen javni razpis oziroma posamezen sklop javnega razpisa skladno z 21. točko 10. člena Uredbe vloži eno vlogo za eno individualno oziroma eno kolektivno naložbo.
4. 2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj
1. Če gre za kolektivne naložbe mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno z 12. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) ob vložitvi vloge na javni razpis mora vlagatelj iz druge alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo;
b) iz poslovnega načrta iz 28. točke prejšnjega podpoglavja mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo oziroma vseh članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa;
c) najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti kolektivna naložba v skupni rabi upravičenca. Če gre za zadrugo ali organizacijo proizvajalcev, skupna raba pomeni, da naložbo uporablja najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom, pri čemer njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu;
d) upravičenec vodi seznam o skupni rabi iz prejšnje podtočke, iz katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge, organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov, obdobje uporabe, vzdrževanje ipd. Seznam skupne rabe je opredeljen v Prilogi št. 9 k razpisni dokumentaciji.
2. Če gre za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 13. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) gre za kolektivno naložbo iz 12. člena Uredbe;
b) izkazana je gospodarna raba kmetijske mehanizacije, če so glede na oddano zbirno vlogo za leto 2016 izpolnjene naslednje zahteve:
– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu (npr. traktorji in drugi vlečni stroji, stroji za prekladanje materialov ter stroji za transport), obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 40 ha primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP),
– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme namenjene spravilu žita, koruze, krompirja in drugih poljščin, mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 100 ha PKP,
– za nakup kmetijske mehanizacije in opreme na področju živinoreje mora imeti upravičenec v reji vsaj 40 GVŽ rejnih živali;
c) za 1 ha PKP iz pod b) prejšnje točke, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK-a iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, in je razvidna iz zbirne vloge vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016, se šteje:
– 1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1150-njiva za rejo polžev, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko zemljišče v pripravi,
– 2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in 1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Za GERK z vrsto rabe 1320 se upošteva največja upravičena površina iz RKG
– 0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd, 1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče in 1161-hmeljišče v premeni, 1180-trajne rastline na njivskih površinah (drevesnice, nasad belušev in artičok), 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se štejejo le nasadi hitro rastočega panjevca iz Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103715 in 36/16),
– 0,1 ha rastlinjakov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh in 1192-rastlinjak s sadnimi rastlinami ali
– 8 ha plantaže gozdnega drevja: vrsta rabe GERK 1420-plantaže gozdnega drevja;
d) pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz podtočke b) te točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani zadruge, organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo ter člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3.poglavja javnega razpisa;
e) podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki je za to vrsto kmetijske mehanizacije že prejel sredstva na podlagi Uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa. Skupina kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa ni upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če je član te skupine za to vrsto kmetijske mehanizacije že prejel sredstva na podlagi Uredbe oziroma predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013.
3. Če gre za naložbe na področju živinoreje mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 17. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) pri naložbi v ureditev ali vzdrževanje hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s predpisi, ki urejajo dobrobit živali;
b) pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;
c) ne glede na prejšnjo podtočko so do podpore upravičene tudi naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je upravičenec mladi kmet iz 2. točke 3. poglavja javnega razpisa, ki naložbo izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;
d) pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu posnetka GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja;
e) do podpore za naložbe v ureditev hlevov ter objektov za skladiščenje živinskih gnojil, niso upravičeni vlagatelji, ki imajo sedež podjetja ali lokacijo kmetijskega gospodarstva oziroma se lokacija naložbe nahaja na vodovarstvenih območjih, ki so bila določena s predpisi Vlade Republike Slovenije.
4. Če gre za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin se skladno s 18. členom Uredbe ne priznajo se stroški naložb v nakup opreme, ki so bili vlagatelju dodeljeni na podlagi Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014-2016;
5. Če gre za naložbe namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno z 19. členom Uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet tega javnega razpisa, ni namenjena prodaji;
b) za naložbe v energetsko prenovo objektov, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, je treba vlogi na javni razpis priložiti:
– energetsko izkaznico skladu s predpisom, ki ureja izdelavo in izdajo energetskih izkaznic stavb ali energetski pregled, če gre za naložbo v gradnjo enostavnega ali nezahtevnega objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje ter v primeru naložb v investicijsko vzdrževanje objektov,
– elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah v skladu s pravilnikom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, če gre za naložbe v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje;
c) naložbe v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz lesne biomase so del naložbe v ureditev objektov, namenjenih primarni pridelavi kmetijskih proizvodov;
d) pri naložbah v opremo, ki je namenjena učinkoviti rabi energije, je treba upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetiko, kar mora biti razvidno iz dokumentacije k naložbi;
e) stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore samo, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;
f) pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije kmetijski proizvod;
g) pri naložbah v pridobivanje toplotne oziroma toplotne in električne energije iz biomase uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem ter oljnic ni dovoljena;
h) pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije mora biti iz tehnične dokumentacije h kurilni napravi razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak.
6. Če gre za prispevek v naravi, mora vlagatelj poleg splošnih pogojev iz podpoglavja 4.1 skladno s 23. in 97. členom Uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
a) priznana vrednost prispevka v naravi je opredeljena v katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in38/16) in ne sme presegati 50 odstotkov upravičene vrednosti naložbe;
b) prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko vlagatelj uveljavlja pri:
– ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov,
– investicijskem vzdrževanju objektov;
c) ne glede na podtočko a) te točke obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičene vrednosti naložbe ter presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je vlagatelj opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, pri čemer vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk, in sicer 5,76 EUR/uro bruto za ročno delo ter 15,31 EUR/uro bruto za strojno delo;
d) prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko vlagatelj uveljavlja, če vlogi priloži odločbo o poseku, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) v skladu s predpisom, ki ureja gozdove.
5. Upravičeni stroški
1. Skladno s prvim odstavkom 7. člena Uredbe so do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva upravičeni stroški:
a) stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
b) nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;
c) stroški naložb v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic:
d) stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;
e) stroški pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih;
f) prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom Uredbe;
g) splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb iz 2. poglavja tega javnega razpisa, med katere spadajo:
– plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev,
– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,
– stroški izdelave poslovnega načrta,
– plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti,
– stroški geodetskih in agronomskih del,
– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,
– stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe ter
– stroški sodnega tolmača.
2. Skladno z 98. členom Uredbe stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe.
3. Skladno z 98. členom Uredbe višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
4. Skladno z drugim odstavkom 7. člena ter 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:
a) za stroške kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme se upošteva katalog stroškov iz Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter osnovah za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16);
b) za ostale stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16);
c) upravičeni stroški se določijo do višine stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz pod a) in b) te točke in so navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je Priloga št. 4 k razpisni dokumentaciji. Za stroške, ki so navedeni Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;
d) če je vlagatelj naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnje podtočke uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. Če vlagatelj v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;
e) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
f) če stroški niso določeni v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji, mora vlagatelj k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
g) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov, kar vlagatelj dovoljuje z izjavo;
h) pri izvedbi naložbe vlagatelj ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja. Ta pogoj je izpolnjen, če vlagatelj v zadnjih 2 letih od vložitve vloge na javni razpis ni imel več kot 5 % lastniškega deleža v gospodarski družbi izvajalca naložbe oziroma izvajalec naložbe ni imel več kot 5 % lastniškega deleža v gospodarski družbi vlagatelja. Če pogoj iz te podtočke ni upoštevan, se ponudbe iz te točke ne upoštevajo.
6. Neupravičeni stroški
1. Skladno z 8. ter 96. členom Uredbe, se podpora ne dodeli za:
– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
– stroške naložb, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– DDV, razen če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV,
– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
– upravne takse;
– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih in storitvenih znamk;
– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;
– stroške arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora ter
– stroške nakupa rabljene mehanizacije in opreme.
2. Skladno s prvim odstavkom 94. člena Uredbe, se sredstva ne odobrijo in izplačajo vlagatelju, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
3. Ne glede na določbe prejšnje točke, se skladno z drugim odstavkom 94. člena Uredbe, podpora po tem javnem razpisu v okviru istih upravičenih stroškov lahko združuje z drugimi podporami iz naslova državnih pomoči, če z združitvijo podpor niso preseženi najvišji zneski oziroma intenzivnost podpore, določene z Uredbo 1305/2013/EU, Uredbo 702/2014/EU in Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje), ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
7. Merila za ocenjevanje vlog
1. Skladno z 25. členom Uredbe, se vloge prispele na javni razpis ocenjujejo na podlagi meril, ki so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletih straneh MKGP: http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014–2020/kaj-je-program-razvoja-podezelja-2014–2020. Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe razpisanih sredstev.
2. Ocenjuje se stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točk.
3. Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno po posameznih sklopih javnega razpisa.
4. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe, se vloga oceni na podlagi naslednjih meril:
Merila za majhne naložbe (Sklop A)
Merila 
Maksimalno. št. točk
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe 
15
Načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave
15
2. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
16
Naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) (število točk iz naslova OMD). Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 % ali več kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) na območjih OMD.
16
3. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
20
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom
5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje
5
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali
5
4. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB-se določi na ravni upravičenih stroškov
30
Okoljski prispevek izvedene naložbe 
10
Inovacije 
10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje 
10
SKUPAJ 1- 4
96
Podrobnejša merila za majhne naložbe:
Št.
MERILO
Maks. št. točk
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
1.1.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)
15
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev na enoto vloženega dela po sistemu pokritja.
15 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka /PDM,
10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 12.000 do vključno 15.000 evrov oziroma več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka /PDM,
8 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 10.000 do vključno 12.000 evrov oziroma več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka /PDM,
5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 8.000 do vključno 10.000 evrov oziroma več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka /PDM,
3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 5.000 do vključno 8.000 evrov oziroma več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka /PDM,
1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno 5.000 evrov ali manj oziroma več kot 40.000 evrov skupnega prihodka /PDM.
1.2.
NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 15)
15
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg primerljivih KZU, število čebeljih panjev v lasti ter obseg reje živali izražen v GVŽ ekvivalentu na dan oddaje zahtevka za izplačilo sredstev, glede na vrsto pridelave, za katero se vlagatelj opredeli v prijavnem obrazcu.
15 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 12 do vključno 15 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti več kot 48 do vključno 60 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi več kot 4 do vključno 6 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 10 do vključno 12 GVŽ oziroma več kot 15 do vključno 20 GVŽ rejnih živali,
12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 3 do vključno 4 ha ali več kot 6 do vključno 10 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi;
12 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v lasti več kot 40 do vključno 48 čebeljih panjev oziroma več kot 60 do vključno 80 čebeljih panjev
10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 8 do vključno 10 GVŽ ali več kot 20 do vključno 25 GVŽ rejnih živali,
10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 2 do vključno 3 ha ali več kot 10 do vključno 15 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
10 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v lasti več kot 32 do vključno 40 čebeljih panjev oziroma več kot 80 do vključno 100 čebeljih panjev
8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 6 do vključno 8 GVŽ ali več kot 25 do vključno 30 GVŽ rejnih živali,
8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 1,5 do vključno 2 ha ali več kot 15 do vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
8 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v lasti več kot 24 do vključno 32 čebeljih panjev oziroma več kot 100 do vključno 120 čebeljih panjev
5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 5 do vključno 6 GVŽ ali več kot 30 do vključno 35 GVŽ rejnih živali,
5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 1 do vključno 1,5 ha ali več kot 20 do vključno 25 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
5 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v lasti več kot 20 do vključno 24 čebeljih panjev oziroma več kot 120 do vključno 140 čebeljih panjev
3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 4 do vključno 5 GVŽ ali več kot 35 do vključno 40 GVŽ rejnih živali,
3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi več kot 0,5 do vključno 1 ha ali več kot 25 do vključno 30 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi,
3 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v lasti več kot 16 do vključno 20 čebeljih panjev oziroma več kot 140 do vključno 160 čebeljih panjev
1 – kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji 4 ali manj GVŽ ali več kot 40 GVŽ rejnih živali oziroma bo imelo v lasti t 16 ali manj ali več kot 160 čebeljih panjev oziroma bo imelo v uporabi 0,5 ha ali manj ali več kot 30 ha primerljivih kmetijskih površin pri rastlinski pridelavi.
2.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
16
2.1.
LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 16)
16
Navodilo: upošteva se povprečno število točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Možna je samo ena izbira.
16 – kmetijsko gospodarstvo prejme 400 točk ali več
14 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 399 točk
12 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do vključno 349 točk
10 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do 299 točk
7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do vključno 249 točk
5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 199 točk
3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do vključno 149 točk
1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 99 točk
3.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
20
3.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira.
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskim proizvodom dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter izbrana kakovost
5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
3.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP)
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
3.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje s pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko.
4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja- na celotni kmetiji
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na celotni kmetiji
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja samo na delu kmetije
3.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5)
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
4.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
4.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 100 m3 ali več
3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 bruto površine objekta, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 m3 do vključno 100 m3
1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 20 m3
4.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji.. Točke se seštevajo.
4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji (velja samo za sorte večletnih rastlin). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov vseh trajnih rastlin, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
4 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji, Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
3 – končni rezultat proizvodnega procesa, na katero se naložba nanaša, bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
4.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 20 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
2 – ureditev kompostarn
2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 5 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
Merila za fizične osebe razen samostojnih podjetnikov posameznikov oziroma za skupino kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa (Sklop B)
Merila
Enostavne naložbe (Maks.št. točk)
Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
20 (30)
20 (30)
1.1. Prestrukturiranje
20
20
Obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge na javni razpis
20
10
Razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe
/
10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti
30
30
Interna stopnja donosnosti
10
5
Načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe
10
5
Ekonomski učinek javnih sredstev 
/
10
Število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge
10
10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)
10
10
Izobrazba upravičenca
5
5
Mladi kmetje-naložbe za uskladitev s standardi EU
5
5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)
8
8
Naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD). Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 % ali več KZU na območjih OMD
8
8
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)
15
15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom
5
5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
5
5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje
3
3
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali
2
2
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)
5
5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja v okviru organizacij proizvajalcev, branžnih in medbranžnih organizacijah, kmetijskih zadrugah, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih
5
5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB-se določi na ravni upravičenih stroškov (enako za prestrukturiranje in izboljšanje konkurenčnosti)
40 (30)
40 (30)
6.1. Prestrukturiranje
40
40
Okoljski prispevek izvedene naložbe 
15
15
Inovacije 
10
10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje 
15
15
6.2 Izboljšanje konkurenčnosti
30
30
Okoljski prispevek izvedene naložbe 
10
10
Inovacije 
10
10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje 
10
10
SKUPAJ 1- 6
98
98
Podrobnejša merila za fizične osebe razen s.p. posameznikov oziroma za skupino kmetov iz tretje alineje 11. točke tretjega poglavja javnega razpisa:
1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
20
20
1.1.
OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20)-ENOSTAVNE NALOŽBE
1.1.1.
Velja za enostavne individualne naložbe
20
0
Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015).
Kolikor se pri izračunu skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva upošteva rezultate poslovanja, ki temeljijo na dejanskih knjigovodskih podatkih iz leta 2015, se številu točk po posameznih ocenitvah doda dodatno število točk in sicer: 1 točka za knjigovodske podatke iz naslova vodenja FADN knjigovodstva ter 2 točki za knjigovodske podatke iz naslova enostavnega ali dvostavnega o knjigovodstva.
18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka /PDM
16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka / PDM
12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka / PDM
10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka / PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.1.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe
20
0
Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015).) izračunanega na podlagi pokritja ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.
20 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka /PDM
17 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
15 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka / PDM
13 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka / PDM
10 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka / PDM
1 – skupina kmetov je ustvarila letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.2.
OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE NA JAVNI RAZPIS (maksimalno št. točk 10)
0
10
1.2.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015).
10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka / PDM
9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka / PDM
7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka / PDM
5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka / PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.2.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015). izračunanega na podlagi pokritja ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.
10 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka / PDM
9 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka / PDM
7 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka / PDM
5 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
3 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – skupina kmetov je ustvarila letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka / PDM
1 – skupina kmetov je ustvarila letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.3.
RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
0
10
Navodilo: Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja kmetijskega gospodarstva /celotna višina naložbe brez DDV
10 – količnik je večji od 4
8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4
6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3
4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2
2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5
1 – količnik je manjši ali enak 0,2
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5).
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva Kot kmetijski sorodna izobrazba se šteje agro-živilska (vključno z čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov zahtevano izobrazbo
5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)
1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2.2.
MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: dodatne točke se dodeli vlagateljem, ki izvajajo naložbe v uskladitev s standardi EU v skladu s nitratno direktivo-ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6 mesečno skladiščenje živinskih gnojil. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih je vsaj polovica članov mladih kmetov, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, kolikor bodo te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije.
5 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
3 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 20 do vključno 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
1 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja 20 ali manj odstotkov vrednosti celotne naložbe
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
8
8
3.1.
LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)
8
8
Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki imajo več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Možna je samo ena izbira.
8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 400 točk ali več
7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 399 točk
6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do vključno 349 točk
5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do 299 točk
4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do vključno 249 točk
3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 199 točk
2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do vključno 149 točk
1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 99 točk
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Možna je samo ena izbira. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom.
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter izbrana kakovost
5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP 4 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj štirih operacij iz naslova ukrepa KOPOP
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)
3
3
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M11 Ekološko kmetovanje. Kolikor več kot polovica članov skupine kmetov trži kmetijske proizvode gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo z pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
2
2
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, oziroma skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri.
2 – Vlagatelj je član organizacije proizvajalcev,
2 – Vlagatelj je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo,
1 – Vlagatelj je član zadruge,
1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
40
40
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)
15
15
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 100 m3 ali več
3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 m3 do vključno 100 m3
1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 20 m3
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je več kot 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev izpolnjuje te zahteve (velja za prvo, tretjo in četrto ocenitev).. Točke se seštevajo.
4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji (velja samo za sorte večletnih rastlin). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov vseh trajnih rastlin, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis,
4 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji, Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
3 – končni rezultat proizvodnega procesa, na katero se naložba nanaša, bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15)
15
15
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 20 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
2 – ureditev kompostarn
2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 5 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe
10
0
Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
10 – ISD od vključno 5 % do vključno 7 %
7 – ISD več kot 3 % do 5 % ter več kot 7 % do vključno 10 %
5 – ISD od 2 % do vključno 3 % ter več kot 10 % do vključno 12 %
3 – ISD več kot 12 % do vključno 15 %
1 – ISD več kot 15 %
1.2.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) –velja za zahtevne naložbe
0
5
Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
5 – ISD od vključno 5 % do vključno 7 %
4 – ISD več kot 3 % do 5 % ter več kot 7 % do vključno 10 %
3 – ISD od 2 % do vključno 3 % ter več kot 10 % do vključno 12 %
2 – ISD več kot 12 % do vključno 15 %
1 – ISD več kot 15 %
1.3.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
0
1.3.1.
Velja za enostavne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe. Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz kmetijske dejavnosti izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM
3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 35.000 skupnega prihodka/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM ali manj
1.3.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
10 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
8 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
6 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM
4 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM
2 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 35.000 skupnega prihodka/PDM
1 – skupina kmetov bo ustvarila letno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM ali manj
1.4.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)
0
5
1.4.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM ali manj
1.4.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil ob vložitvi zadnjega zahtevka.
5 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
4 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM
3 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM
2 – skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM
1 – skupina kmetov bo ustvarila letno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM ali manj
1.5.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
0
10
Navodilo: Ocena temelji na predpostavki, da mora 10x večji vložek javnih sredstev dati vsaj 10x večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: NSV). Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 % obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa
Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli max. število točk.
Primer 1:
Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR
Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR
Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
Primer 2:
Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR
Zaprošena sredstva: 100.000 EUR
Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
1.6.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: upošteva se pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti članov kmetije. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica nosilcev KMG (članov skupine kmetov) vsaj enega ali dva člana pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.
10 – vsaj 2 člana kmetijskega gospodarstva sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarova iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke ob vložitvi vloge na javni razpis
5 – vsaj 1 član kmetijskega gospodarstva je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka ob vložitvi vloge na javni razpis
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
5
5
2.1.
IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki jih vlagatelj priloži k prijavnemu obrazcu glede izobrazbe nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno z čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov zahtevano izobrazbo.
5 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
4 – končana vsaj univerzitetna izobrazba vključno s specializacijo po visokih strokovnih programih (7. raven) ter magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)
4 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
3 – končana vsaj višja izobrazba (6. raven)
3 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2 – končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven)
2 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
1 – končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven)
1 – končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo
2.2.
MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: dodatne točke se dodeli vlagateljem, ki izvajajo naložbe v uskladitev s standardi EU iz vidika nitratne direktive-ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja 6 mesečno skladiščenje živinskih gnojil. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, bodo dodatno število točk pridobili upravičenci, pri katerih je vsaj polovica članov mladih kmetov, ki bodo izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, kolikor bodo te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije.
5 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
3 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja več kot 20 do vključno 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe
1 – naložba v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila predstavlja manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne naložbe
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
8
8
3.1.
LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)
8
8
Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki imajo več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Možna je samo ena izbira.
8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 400 točk ali več
7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 399 točk
6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do vključno 349 točk
5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do 299 točk
4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do vključno 249 točk
3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 199 točk
2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do vključno 149 točk
1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 99 točk
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskim proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskim proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter izbrana kakovost
5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)
3
3
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M11 Ekološko kmetovanje. Kolikor več kot polovica članov skupine kmetov trži kmetijske proizvode gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo z pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2016 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
2
2
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec oziroma skupina kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri.
2 – Vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
2 – Vlagatelj je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo,
1 – Vlagatelj je član zadruge,
1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 100 m3 ali več
3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno 0,082 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 m3 do vključno 100 m3
1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 20 m3
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev izpolnjuje te zahteve (velja za prvo, tretjo in četrto ocenitev). Točke se seštevajo.
4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji (velja samo za sorte večletnih rastlin). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov vseh trajnih rastlin, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
4 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji, Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
3 – končni rezultat proizvodnega procesa, na katero se naložba nanaša, bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 20 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
2 – ureditev kompostarn
2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 5 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
Merila za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe (Sklop C)
Merila
Enostavne naložbe (Maks.št. točk)
Zahtevne naložbe (Maks. št. točk)
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
20 (30)
20 (30)
1.1. Prestrukturiranje
20
20
Obseg skupnega prihodka na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za enostavne naložbe
20
/
Obseg skupnega prihodka na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge za zahtevne naložbe
/
10
Razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (samo za zahtevne naložbe)
/
10
1.2. Izboljšanje konkurenčnosti
30
30
Interna stopnja donosnosti
10
10
Načrtovani obseg skupnega prihodka na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za enostavne naložbe
20
/
Načrtovani obseg skupnega prihodka na enoto vloženega dela po zaključku naložbe za zahtevne naložbe
/
10
Ekonomski učinek javnih sredstev (samo za zahtevne naložbe)
/
10
2. DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
Inovativnost in razvoj podjetja
5
5
Socialni vidik podjetja
5
5
3. GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
8
8
Naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD). Točke dobijo samo kmetijska gospodarstva, ki imajo 50 % ali več KZU na območjih OMD
8
8
4. PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom
5
5
Vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila
5
5
Vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje
3
3
Vključenost v ukrep M14 Dobrobit živali
2
2
5. HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
Vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja
5
5
6. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
40 (30)
40 (30)
6.1. Prestrukturiranje
40
40
Okoljski prispevek izvedene naložbe 
15
15
Inovacije 
10
10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje 
15
15
6.2. Izboljšanje konkurenčnosti
30
30
Okoljski prispevek izvedene naložbe 
10
10
Inovacije 
10
10
Podnebne spremembe ter prilagoditev nanje 
10
10
SKUPAJ 1- 6
98
98
Podrobnejša merila za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe
1. Podrobnejša merila za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
20
20
1.1.
OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 20)
20
/
1.1.1.
Velja za enostavne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015)).
Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.1.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015) izračunan na podlagi pokritja ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.
20 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka /PDM
17 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
15 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka / PDM
13 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka / PDM
10 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka / PDM
1 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.2.
OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)
/
10
1.2.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015).
10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
9 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
7 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
5 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
3 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka poslovanja/PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.2.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se skupni obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (podatki se nanašajo na izplačila na podlagi odločb, izdanih na podlagi zbirnih vlog v letu 2015) izračunan na podlagi pokritja ter njihov skupni obseg dela v letu pred objavo javnega razpisa.
10 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
9 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
8 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
7 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 45.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
6 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
5 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
4- kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
3 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
2 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, so ustvarila letno od 10.000 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.3.
RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
0
10
Navodilo: Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2015 (B) in višino naložbe (A). Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz kmetijskih dejavnosti /celotna višina naložbe brez DDV
10 – količnik je večji od 4
8 – količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4
6 – količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3
4 – količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2
2 – količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5
1 – količnik je manjši ali enak 0,2
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se šteje agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska dejavnost. (možna le ena izbira)
5 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijske oziroma kmetijsko sorodne dejavnosti
4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij
3 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijske oziroma kmetijsko sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
2 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela iz drugih področij
2.2.
SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodatne točke iz tega naslova pridobijo tudi vlagatelji, ki so registrirani po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09). Točke se ne seštevajo.
Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij).
Seznam socialnih podjetij je objavljen na spletni strani: 
http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
5 – Podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
5 – Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
5 – Vlagatelj je zadruga
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA 
8
8
3.1.
LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)
8
8
Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe in imajo več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov (ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe) deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Možna je samo ena izbira.
8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 400 točk ali več
7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 399 točk
6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do vključno 349 točk
5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do 299 točk
4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do vključno 249 točk
3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 199 točk
2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do vključno 149 točk
1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 99 točk
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter izbrana kakovost
5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)
3
3
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M11 Ekološko kmetovanje. Kolikor več kot polovica članov skupine kmetov trži kmetijske proizvode gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo z pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva je bil leta 2016 vključen v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
2
2
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, oziroma če imajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri
2 – Vlagatelj je organizacija proizvajalcev ali zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo,
2 – Vlagatelj e član skupine ali organizacije proizvajalcev,
1 – Vlagatelj je član zadruge,
1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
40
40
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 15)
15
15
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi št. 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 100 m3 ali več
3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno0,082 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 m3 do vključno 100 m3
1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 20 m3
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov članov, ki izvajajo kolektivno naložbo, izpolnjuje te zahteve (velja za prvo, tretjo in četrto ocenitev). Točke se seštevajo.
4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji (velja samo za sorte večletnih rastlin). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov vseh trajnih rastlin, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
4 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji, Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
3 – končni rezultat proizvodnega procesa, na katero se naložba nanaša, bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 15)
15
15
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 20 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
2 – ureditev kompostarn
2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 5 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2. Podrobnejša merila za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
10 – ISD od vključno 5 % do vključno 7 %
7 – ISD več kot 3 % do 5 % ter več kot 7 % do vključno 10 %
5 – ISD od 2 % do vključno 3 % ter več kot 10 % do vključno 12 %
3 – ISD več kot 12 % do vključno 15 %
1 – ISD več kot 15 %
1.2.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20)
20
0
1.2.1.
Velja za enostavne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
Kolikor se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) potem se številu točk po posameznih ocenitvah doda 2 točki.
18 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
16 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
14 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
12 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
10 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
8 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
6 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
4 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
2 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo ustvari letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.2.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se skupni načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
20 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 60.000 evrov skupnega prihodka /PDM
17 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 50.000 evrov/ do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka / PDM
15 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 40.000 evrov/ do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka / PDM
13 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka / PDM
10 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka / PDM
8 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka / PDM
6 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka / PDM
4 – organizacija proizvajalcev ali zadruga je ustvarila letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka / PDM
2 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 12.000 evrov do vključno 15.000 skupnega prihodka / PDM
1 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno od 10.000 evrov do vključno 12.000 evrov skupnega prihodka / PDM
1.3.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA OB ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
0
10
1.3.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe
Navodilo: upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
10 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
7 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
5 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
3 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1 – kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz poslovanja/PDM
1.3.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe
Navodilo: upošteva se skupni načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov organizacije proizvajalcev ali kmetijske zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem letu po zaključku naložbe.
10 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
7 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
5 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
3 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1 – kmetijska gospodarstva članov organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, bodo ustvarila letno od 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti/PDM
1.4.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
0
10
Navodilo: Ocena temelji na predpostavki, da mora 10x večji vložek javnih sredstev dati vsaj 10x večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa NSV. Merilo je količnik med ocenjeno NSVprojekta (pri 5 % obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
Število točk se dodeli po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med vrednostjo NSV in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli max. število točk.
Primer 1:
Ocenjena NSV projekta: 20.000 EUR
Zaprošena javna sredstva: 60.000 EUR
Št. točk = 20*(20.000 ÷ 60.000)=7 à 7 točk
Primer 2:
Ocenjena NSV projekta: 2.000 EUR
Zaprošena sredstva: 100.000 EUR
Št. točk = 20*(2.000÷100.000)=0 à 0 točk
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na dan objave javnega razpisa, za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Dokazilo je potrdilo o zaposlitvi in številka vpisa v evidenco. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska.1(možna le ena izbira)
1upoštevajo se člani gospodinjstva, ki so zaključili šolanje in še niso upokojeni
5 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti
4 – Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij
3 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino iz področja kmetijstva oziroma iz področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela
2 – Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur
raziskovalnega dela iz drugih področij
2.2.
SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma v evidenco socialnih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.. Dodatne točke iz tega naslova pridobijo tudi vlagatelji, ki so registrirani po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09).Točke se ne seštevajo.
Seznam invalidskih podjetij je objavljen na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/invalidska_podjetja_v_sloveniji/register_invalidskih_podjetij). Evidenca socialnih podjetij je objavljena na spletni strani:
Seznam socialnih podjetij je objavljen na spletni strani: 
http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/regionalni_razvoj/socialno_podjetnistvo/evidenca_so_p/
5 – Podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij
5 – Podjetje je vpisano v register invalidskih podjetij
5 – Vlagatelj je zadruga
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
8
8
3.1.
LOKACIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SE NAHAJA NA OBMOČJIH, KJER SO OMEJENE MOŽNOSTI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST (maksimalno št. točk 8)
8
8
Navodilo: upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe in imajo več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov (ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe) deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Možna je samo ena izbira.
8 – kmetijsko gospodarstvo prejme 400 točk ali več
7 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 399 točk
6 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 300 do vključno 349 točk
5 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do 299 točk
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
4 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 200 do vključno 249 točk
3 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 199 točk
2 – kmetijsko gospodarstvo prejme od 100 do vključno 149 točk
1 – kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 99 točk
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upoštevajo se dokazila, ki so bila dodeljena kmetijskemu gospodarstvu. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih ima vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev dodeljene certifikate oziroma potrdila za proizvode iz evropskih ali nacionalnih shem kakovosti hrane oziroma so jim bile izdane odločbe o oceni vina z zaščitenim geografskim poreklom. Možna je samo ena izbira.
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane za ekološko proizvodnjo: pridelava, pridelava in predelava, predelava
5 – kmetijskemu gospodarstvu so bili v preteklem koledarskem letu za enega ali več kmetijskih proizvodov dodeljeni certifikati oziroma potrdila za proizvode iz shem kakovosti hrane: zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ter izbrana kakovost
5 – kmetijskemu gospodarstvu je bila v preteklem koledarskem letu izdana vsaj 1 odločba o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila iz PRP 2014–2020 v letu 2016 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.
5 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
3 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se vključi v izvajanje vsaj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)
3
3
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Kolikor nosilec kmetijskega gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazuje z pogodbami o odkupu, pridobi dodatno točko. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M11 Ekološko kmetovanje. Kolikor več kot polovica članov skupine kmetov trži kmetijske proizvode gospodarstva trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo z pogodbami o odkupu, pridobi skupina kmetov dodatno točko.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se v letu 2016 preusmeri v prakse in metode ekološkega kmetovanja
1 – nosilec kmetijskega gospodarstva se v letu 2016 vključi v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
2
2
Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2016. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih je vsaj 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa M14 Dobrobit živali.
2 – nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2016 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA IN POSLOVNEGA SODELOVANJA (maksimalno št. točk 5)
5
5
Navodilo: upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru organizacij proizvajalcev, kmetijskih zadrug, agrarnih, pašnih oziroma melioracijskih skupnostih, gospodarsko interesnih združenjih in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja, v letu objave javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se dokazuje s potrdilom o članstvu. Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec oziroma organizacija proizvajalcev ali kmetijska zadruga, ki izvajata kolektivno naložbo, v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k ocenitvi dodajo dve točki. Možni sta največ dve izbiri
2 – Vlagatelj je organizacija proizvajalcev ali zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo,
2 – Vlagatelj je član skupine ali organizacije proizvajalcev,
1 – Vlagatelj je član zadruge,
1 – Vlagatelj je član agrarne, pašne oziroma melioracijske skupnosti
1 – Vlagatelj je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti
1 – Vlagatelj je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) iz področja podprte dejavnosti
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 5 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen izboljšanju okolja oziroma strošek gradnje objektov, ki vključujejo uporabo lesa prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe, se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
5 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
4 – delež lesa pri gradnji objektov je več kot 0,082 do vključno 0,093 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
3 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto 100 m3 ali več
3 – delež lesa pri gradnji objektov je od 0,073 do vključno0,082 m3 lesa na m2 bruto površine, kot je razvidno iz projektne dokumentacije za gradnjo objektov
2 – naložba v ureditev čistilnih naprav na kmetijskem gospodarstvu
2 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto do 100 m3
1 – naložba v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto vsaj 20 m3
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni vlagatelji, pri katerih vsaj 50 odstotkov članov, ki izvajajo kolektivno naložbo, izpolnjuje te zahteve (velja za prvo, tretjo in četrto ocenitev). Točke se seštevajo.
Št.
MERILO
Maks. št. točk za enostavne naložbe
Maks. št. točk za zahtevne naložbe
4 – naložba se nanaša na uporabo zavarovanih sort rastlin na trgu iz Sortne liste poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte za leto 2015, ki je dostopna na spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si in je Priloga št. 6 k razpisni dokumentaciji (velja samo za sorte večletnih rastlin). Uporaba zavarovanih sort rastlin mora obsegati vsaj 10 odstotkov vseh trajnih rastlin, ki se uporabljajo na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis
4 – naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent,
3 – naložba se nanaša na objekte, namenjene reji domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje in so opredeljene v Prilogi št. 10 k razpisni dokumentaciji, Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje mora ob vložitvi vloge na javni razpis predstavljati vsaj 20 odstotkov vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu,
3 – končni rezultat proizvodnega procesa, na katero se naložba nanaša, bo nov proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)
10
10
Navodilo: prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji. Kolikor je posamezni strošek namenjen podnebnim spremembam prevladujoči, kar pomeni, da predstavlja več kot 50 odstotkov celotne naložbe (ne velja za tehnološke posodobitve hlevov), se temu strošku ocenitev podvoji. Točke se seštevajo.
3 – ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil
3 – nakup in postavitev mobilnih objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme
2 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 20 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
2 – zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil
2 – ureditev kompostarn
2 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 20 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov
1 – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je namenjena gnojenju
1 – z naložbo se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov na kmetijskem gospodarstvu za vsaj 10 odstotkov glede na stanje ob vložitvi vloge
1 – tehnološke posodobitve hlevov, ki zmanjšujejo stres in povečujejo zračenje ter osvetlitev, predstavljajo vsaj 5 % vrednosti hlevske opreme oziroma investicijsko vzdrževalnih del
8. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev
1. Skladno s 106. členom Uredbe mora upravičenec do podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) podprta naložba se mora uporabljati za namen podukrepa 4.1, za katerega so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
b) upravičenec mora vrniti prispevek iz EKSRP, če v skladu s prvim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU, v petih letih od datuma končnega izplačila sredstev nastopi karkoli od naslednjega:
– prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz območja Republike Slovenije,
– sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost ali
– bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji;
c) neupravičeno plačane zneske Republika Slovenija izterja sorazmerno z obdobjem, v katerem ustrezne zahteve niso bile izpolnjene;
d) prispevke iz EKSRP iz podtočke b) mora upravičenec, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Uredbe 1303/2016/EU vrniti, če se proizvodna dejavnost v 10 letih od zadnjega izplačila sredstev premesti iz Unije, razen kadar je upravičenec MSP;
e) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po Uredbi, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;
f) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;
g) upravičenec mora v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena ter petim odstavkom 106. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev.
2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec skladno s 27. členom Uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še naslednje obveznosti:
a) najpozneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine, živali);
b) če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke iz naslova meril proizvodno usmeritev kmetijskih gospodarstev ter socialni vidik podjetja, mora ta merila kot obveznost izpolnjevati še pet let po zadnjem izplačilu sredstev.
c) zadruga oziroma organizacija proizvajalcev ali vodilni partner skupine kmetov vodi seznam skupne rabe iz 3. točke 12. člena Uredbe in o skupni rabi poroča, kot je določeno v Prilogi št.9 k razpisni dokumentaciji še najmanj pet celotnih koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;
d) gospodarna raba mehanizacije iz pod b) 2. točke podpoglavja 4.2 javnega razpisa, se mora ohranjati še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev;
e) če je upravičenec fizična oseba, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevala pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobila višji delež podpore, mora biti še pet let po zadnjem izplačilu sredstev lastnik in mora biti vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva (ne velja za kolektivne naložbe);
f) obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev (ne velja za kolektivne naložbe):
– upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati na ARSKTRP,
– upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 31. marca poslati standardno obdelane na MKGP;
g) upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje podtočke oziroma o skupni rabi naložbe iz podtočke c) te točke ter o učinkih podprte naložbe poročati za naslednjih pet celotnih koledarskih let po izplačilu sredstev. Poročilo, ki vsebuje obvezne elemente iz Priloge št. 2 k razpisni dokumentaciji, pošlje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu, objavljenem na spletni strani ARSKTRP.
3. Poročilo o uresničevanju obveznosti:
a) skladno s 103. členom Uredbe mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o uresničevanju obveznosti iz prejšnje točke-;
b) vrste podatkov o uresničevanju obveznosti iz prejšnje podtočke so določeni v Poročilu o izpolnjenih ciljih, ki je Priloga št. 2 k razpisni dokumentaciji.
9. Finančne določbe
1. Splošni finančni pogoji skladno z 28. členom Uredbe so:
a) stopnja javne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:
– 5 odstotnih točk, če se naložba izvaja na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe 1305/2013/EU in je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD,
– 5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,
– 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,
– 10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih iz Priloge št. 14. k razpisni dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: problemska območja). Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo ter članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa naslov stalnega prebivališča oziroma lokacijo kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih,
– 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,
– 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov iz 2. točke 3. poglavja javnega razpisa. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 2. točke 3. poglavja javnega razpisa;
b) stopnje podpore iz prejšnje podtočke se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
c) najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na vlogo;
d) vlagatelji, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobijo do vključno 1.750.000 eurov javne podpore;
e) član skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz tega podukrepa pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel iz naslova individualnih in kolektivnih naložb;
f) vlagatelj lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa samo enkrat pridobi podporo za majhno naložbo.
2. Zaprtost finančne konstrukcije skladno s 101. členom Uredbe:
– vlagatelj mora za zahtevne naložbe v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki omogoča izvedbo naložbe z izjavo banke o izvedljivosti naložbe;;
– ne glede na določbo iz prejšnje alineje, javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom občinskega sveta, s katerim je bil potrjen finančni načrt iz programa dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa in iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis;
– če gre za vlagatelja iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, mora vsak član te skupine kmetov izkazati zaprtost finančne konstrukcije glede na svoj finančno ovrednoten prispevek k naložbi, ki je razviden iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi;
– če gre za naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti, ne glede na prvo, drugo in tretjo alinejo te točke, finančno sposobnost vlagatelja za kritje stroškov izvedbe naložbe oceni ARSKTRP s pomočjo izvedenca.
10. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. V skladu s prvim odstavkom 91. člena Uredbe, se sredstva za podukrep 4.1. razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.
2. V skladu z drugim odstavkom 91. člena Uredbe, se oddaja vlog na javni razpis začne 13. 6. 2016.
3. V skladu s četrtim in šestim odstavkom 91. člena Uredbe, se javni razpis deli na:
– sklop A, ki je namenjen majhnim naložbam
– sklop B, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam fizičnih oseb razen samostojnih podjetnikov posameznikov posameznikov ter enostavnim in zahtevnim naložbam skupine kmetov iz tretje. alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa in
– sklop C, ki je namenjen enostavnim in zahtevnim naložbam samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.
4. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe se vloge obravnavajo po posameznih sklopih za katere so razpisana sredstva. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva.
5. V skladu s tretjim odstavkom 91. člena Uredbe, se na spletni strani MKGP in AKTRP, skupaj z javnim razpisom objavi razpisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo vzorec vloge in priloge ter navodila za izpolnjevanje prijavnega obrazca.
11. Vlaganje vloge
1. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Uredbe vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
2. V skladu z drugim odstavkom 92. člena Uredbe se vlagatelj pred elektronsko vložitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri ARSKTRP.
3. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Uredbe za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnjega odstavka ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem ARSKTRP.
4. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena Uredbe se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija.
5. V skladu s četrtim in petim odstavkom 92. člena Uredbe, je potrebno prijavni obrazec, ki je vnesen v informacijski sistem ARSKTRP natisniti ter z izpisom identifikacijske kode in podpisom vlagatelja, skupaj s prilogami poslati priporočeno na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana ali oddati na vložišču ARSKTRP. Vzorec etikete za naslavljanje vloge na javni razpis je v Prilogi št. 8 k razpisni dokumentaciji.
6. V skladu s šestim odstavkom 92. člena Uredbe morajo biti na ovojnici vloge razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče ARSKTRP, ter naslov in oznaka javnega razpisa na katerega se prijavlja: 2. Javni razpis za Podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016-sklop A / sklop B / sklop C.
7. V skladu s sedmim odstavkom 92. člena Uredbe se podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.
8. V skladu z osmim odstavkom 92. člena Uredbe se morajo predračuni in druga dokazila glasiti na vlagatelja. Če gre za upravičenca iz tretje. alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa, se mora predračun glasiti na člana skupine kmetov.
12. Obvezna dokazila k vlogi na javni razpis
V skladu s 24. členom Uredbe so obvezne priloge, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena zakona, ki ureja kmetijstvo vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, naslednje:
a) poslovni načrt iz 28. točke podpoglavja 4.1 tega javnega razpisa;
b) kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba pridobiti upravnih dovoljenj:
– opis stanja pred izvedeno naložbo,
– tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,
– opis tehnoloških izboljšav, zamenjav opreme in inštalacij;
c) kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je treba pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, projekt za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov;
d) pogodba o sodelovanju pri kolektivni naložbi, če gre za upravičenca iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa.
13. Obravnava vlog
1. V skladu s prvim odstavkom 93. člena Uredbe se obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ARSKTRP vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
2. V skladu z drugim odstavkom 93. člena Uredbe se vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
3. V skladu s tretjim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna, oceni na podlagi meril iz 7. poglavja javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
4. Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe, vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog in sicer:
– Ekonomski vidik naložbe: 35 %;
– Geografski vidik upravičenca: 25 %;
– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 %;
– Družbeno socialni vidik: 12 %;
– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;
– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.
5. V skladu s petim odstavkom 93. člena Uredbe se vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, zavrne.
6. V skladu s šestim odstavkom 93. člena Uredbe se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.
7. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vlogo na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji podukrepa 4.1.
14. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo
1. Ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev, morajo biti skladno s 102. in 104. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:
a) sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev;
b) zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec in ga pošlje na ARSKTRP;
c) v primeru enega zahtevka mora biti naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto;
d) če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
e) upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti naslednja dokazila:
– originalne izvode računov, kamor sodijo tudi elektronski in e-računi,
– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek,
– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba),
– če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec,
– v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje,
– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu,
– v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč,
– za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti izjavo proizvajalca oziroma dobavitelja nadgradnje, iz katere je razvidna skladnost s standardi in predpisi o varnosti strojev,
– izjavo o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške,
– v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega dela upravičenca pri gradnji enostavnih ali nezahtevnih objektov, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev priložiti popis izvedenih del in materiala, ki mora biti potrjen s strani Kmetijsko gozdarske zbornice Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KGZS) ali odgovornega projektanta;
f) upravičenec mora imeti v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte, ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora upravičenec hraniti na kraju samem, ter ju predložiti na zahtevo ARSKTRP;
g) če gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje, zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora upravičenec predložiti pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt;
h) če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;
i) upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela kot so npr. pleskanje, fasadarska dela, itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo ARSKTRP;
j) upravičenec mora v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo ARSKTRP;
k) v primeru uveljavljanja prispevka v naravi v obliki lastnega lesa upravičenca, ARSKTRP pridobi dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se šteje odločba ZGS v skladu s predpisom, ki ureja gozdove ali predpisom, ki ureja sanacijo žledu in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, ki jo ARSKTRP pridobi po uradni dolžnosti;
l) upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP;
m) na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca oziroma na transakcijski račun člana skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa;
n) če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe;
o) računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca. Če gre za upravičenca iz tretje alineje 11. točke tretjega poglavja javnega razpisa, se račun glasi na člana skupine kmetov;
p) upravičenec mora v skladu s navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja;
q) upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum opredeljen v odločbi o pravici do sredstev;
r) upravičenec lahko vloži največ:
– en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za majhne naložbe;
– dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe ter
– tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;
s) upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo določene v odločbi o pravici do sredstev v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. ARSKTRP lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je določen v 1. poglavju javnega razpisa.
2. Poleg pogojev iz prejšnje točke, morajo biti ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev, skladno s 26. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:
a) predložitev izjave o vključitvi naložbe v uporabo;
b) mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma ustanovitve kmetijskega gospodarstva;
c) če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku dokazati, da obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg;
d) če gre za majhne naložbe iz prve alineje 3. točke 2. poglavja javnega razpisa, mora kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:
– ustvariti letni primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja, kot je določen v 36. točki podpoglavja 4.1. javnega razpisa,
– zagotoviti ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je majhna naložba ekonomsko upravičena, če je bruto dodana vrednost naložbe ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev višja od 4.000 eurov, pri čemer se pri izračunu ekonomske upravičenosti naložbe upošteva pokritje iz Priloge št. 11 k razpisni dokumentaciji;
e) če gre upravičenca, ki izvaja naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev ter se naložba nanaša na preusmeritev oziroma izvajanje ekološke pridelave hrane, mora upravičenec predložiti certifikat v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil. Če gre za kolektivne naložbe, mora certifikat predložiti več kot polovica članov zadruge ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali naložbo, ter več kot polovica članov skupine kmetov iz tretje alineje 11. točke 3. poglavja javnega razpisa.
3. Poleg pogojev iz 1. in 2. točke tega poglavja mora upravičenec za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin skladno z drugim odstavkom 18. člena Uredbe ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati še naslednje pogoje:
a) pri naložbah v vzrejo čebeljih matic mora imeti kmetijsko gospodarstvo najpozneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele in letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP;
b) pri naložbi v nakup prikolice za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev se strošek nakupa šteje kot upravičen, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.
4. Upravičenec lahko v skladu s 105. členom Uredbe uveljavi predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis;
b) upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
c) bančna garancija mora biti veljavna še vsaj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila;
d) bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
e) bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila;
f) če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike predložiti tudi podaljšano bančno garancijo;
g) podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255, z dne 28. 8. 2014, str. 18).
15. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti
1. Kontrole se v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna ARSKTRP.
2. V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU, ARSKTRP izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
3. V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU, lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja podukrepa 4.1.
4. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji.
5. V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnje točke ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.
6. V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe, se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
7. V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah, upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti ARSKTRP in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
8. V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe, se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka 109 člena Uredbe. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru mora upravičenec vrniti vsa dodeljena sredstva.
9. V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči ARSKTRP in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
10. V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe, v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, ARSKTRP upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano