Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2016 z dne 16. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2016 z dne 16. 12. 2016

Kazalo

3472. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev v Občini Ribnica, stran 12040.

  
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16 in 42/16), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 35/95 in 37/98), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 11. redni seji dne 1. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev v Občini Ribnica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen odloka) 
(1) Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb
– zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter
– odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Ribnica (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se določa:
I.
Splošne določbe,
II.
Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe,
III.
Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
IV.
Vrste in obseg storitev javne službe, zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
V.
Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe,
VI.
Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe,
VII.
Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
VIII.
Nadzor nad izvajanjem javne službe,
IX.
Kazenske določbe,
X.
Prehodne in končne določbe.
(3) Kot ravnanje z drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev se po tem odloku šteje ravnanje z azbestno cementni odpadki iz gospodinjstev in z gradbenimi odpadki iz gospodinjstev na območju občine.
(4) Ta odlok je zavezujoč za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
2. člen 
(cilji in namen ravnanja z odpadki) 
(1) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
6. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
7. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
8. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,
9. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,
10. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,
11. izboljšati dostop do storitev javnih služb.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki, kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih ter odpadki, ki nastajajo na površinah in v objektih v javni rabi. Odpadek je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov Uredbe o odpadkih (v nadaljevanju: klasifikacijski seznam odpadkov) ali podskupino odpadkov s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.
2. Mešani komunalni odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti v nobeno drugo podskupino komunalnih odpadkov v klasifikacijski skupini št. 20 in se uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
3. Ločeno zbrane frakcije so odpadki, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma predelavo. V to skupino štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine, steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz podskupine “Ločeno zbrane frakcije“ in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo“, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
4. Ločeno zbrana frakcija bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo odpadkov sodijo kuhinjski odpadki (predvsem ostanki hrane) ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju: biološki odpadki). Biološki odpadki so odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov razvrščeni v podskupino »biorazgradljivi kuhinjski odpadki« pod št. 20 01 08 ter pod podskupino »biorazgradljivi odpadki« pod št. 20 02 01. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane niso predmet tega odloka.
5. Ločeno zbrana frakcija kosovnih odpadkov so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski aparati in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za puščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke (v nadaljevanju: kosovni odpadki).
6. Ločeno zbrana frakcija nevarnih odpadkov iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih (v nadaljevanju: nevarni odpadki). Nevarni odpadki so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
7. Odpadna komunalna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti in je uvrščena v podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov.
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov.
9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec), obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec te javne službe.
10. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, njihovo predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
11. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok (v nadaljevanju: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, podzemni ali nadzemni, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov.
13. Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu zbiranja.
14. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov.
15. Individualna zbiralnica oziroma zbirno mesto komunalnih odpadkov, je stalno mesto, ki je ustrezno urejeno, pokrito ali nepokrito in namenjeno za ločeno zbiranje ter začasno hranjenje ločeno zbranih odpadkov. Praviloma se nahaja na površini v lastništvu povzročitelja odpadkov, na katerem so nameščeni zabojniki. Te zbiralnice se uporabljajo za individualno zbiranje komunalnih odpadkov povzročitelja odpadkov.
16. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji prepuščajo, po vnaprej določenem urniku, izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto.
17. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
18. Povzročitelj obremenitve okolja je pravna ali fizična oseba, ki neposredno ali posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje, rabi naravne dobrine ali povzroča tveganje za okolje ali povzroči okoljsko nesrečo ali okoljsko škodo.
19. Uporabniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost (samostojni podjetniki), društva in druge ustanove, upravniki večstanovanjski stavb v imenu etažnih lastnikov, ter fizične osebe, ki so lastniki, najemniki oziroma uporabniki stanovanjskih, počitniških, poslovnih in drugih prostorov ter površin.
20. Namenski tipizirani zabojniki za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).
21. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.
22. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja t. j. Komunala Ribnica d.o.o., ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločeno zbranih frakcij (v nadaljevanju: vreča).
23. Zbirno mesto je stalno mesto, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih, namenjeno zbiranju komunalnih odpadkov in hranjenju zbranih odpadkov med prevzemi. Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice ter omogočajo odlaganje odpadkov samo lastnikom predmetnega večstanovanjskega objekta.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe) 
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom ter odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 15/16).
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centu, kjer povzročitelji odpadkov le te prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja.
(5) Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira:
– mešane komunalne odpadke,
– odpadno komunalno embalažo,
– biološke odpadke,
– kosovne odpadke.
(6) Na ekoloških otokih se zagotovijo najmanj zabojniki za zbiranje:
– papirne embalaže, papirja in kartona,
– steklene embalaže.
(7) V zbirnem centru se zbirajo najmanj naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– kosovni odpadki,
– izrabljene pnevmatike,
– gradbeni odpadki,
– nevarni odpadki,
– biološki odpadki,
– azbestno cementni odpadki.
5. člen 
(vrsta in obseg javne službe) 
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v javnem podjetju ter s sklenitvijo javno zasebnega partnerstva v obliki javno naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem, in sicer:
– zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ga izvaja Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. na osnovi Odloka o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o. (Uradni list RS, št. 88/01, 134/04, 70/05) ter
– obdelave in odlaganja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ju izvaja Snaga javno podjetje d.o.o. Ljubljana na osnovi Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 15/16).
(2) Izvajalec je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam.
(3) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec, s soglasjem ustanoviteljev sklene pogodbo s podizvajalcem. Tudi v primeru izvajanja javne službe s podizvajalcem, izvajalec v razmerju do občine in uporabnikov ter do tretjih oseb nastopa v svojem imenu za svoj račun.
6. člen 
(javno pooblastilo) 
Občina podeljuje javno pooblastilo izvajalcu, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
7. člen 
(uporaba javne infrastrukture) 
Občina, kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, daje soglasje izvajalcu za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranje ne komunalnih odpadkov.
8. člen 
(vključitev v javno službo) 
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabniki).
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan povzročitelja primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki.
9. člen 
(uporabniki storitev javne službe) 
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem odloku so:
– fizične osebe v gospodinjstvu,
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori,
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,
– upravniki večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov,
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),
– organizator, ki organizira zbiranje odpadkov na turističnih točkah, čistilnih akcijah …,
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni po sklenitvi najemne pogodbe izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom.
(6) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(7) Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu občine.
(8) Naloge v zvezi z ukrepanjem opravlja pristojni organ občine, pri čemer je izvajalec dolžan zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(9) Če se v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov povzročitelja ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov izvedbe.
III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB 
10. člen 
(pogoji za zagotavljanje javne službe) 
Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov pri uporabnikih,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
– ekološki otoki,
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
– zbirni center,
– delovni stroji,
– center za obdelavo odpadkov,
– odlagališče odpadkov.
11. člen 
(zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov) 
(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na individualnih zbiralnicah, in sicer:
– mešani komunalni odpadki – v zabojniku zelene barve,
– odpadna embalaža – v zabojniku zelene barve z rumenim pokrovom,
– biološko razgradljivi odpadki – v zabojniku rjave barve.
(2) Uporabniki so dolžni na individualnih zbiralnicah komunalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov v skladu z SIST EN 840 1-6
– mešane komunalne odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
– mešano embalažo v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi z rumenim pokrovom volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
– biološke razgradljive odpadke v tipiziranih zabojnikih na kolesih v rjavi barvi volumna 80, 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov,
– tipizirane velike zabojnike volumna 4–7 m3 (velja le za nedostopna področja – zaselki, kjer gospodinjstva nimajo možnosti zagotovljenega individualnega odvoza),
– posebne plastične vreče, in sicer črne za mešane komunalne odpadke in rumene barve za embalažo, ki morajo biti označene z logotipom izvajalca.
(3) Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni ločeno zbirati v zabojnike vsi povzročitelji na območju občine.
12. člen 
(velikost zabojnikov) 
(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na individualnih zbiralnicah dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki), posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno ali začasno onemogočenega dostopa vozil za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih odpadkov.
(2) Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec v soglasju z uporabnikom, pri čemer se upošteva predvidena količina odpadkov, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija, način zbiranja in pogostost odvažanja komunalnih odpadkov.
(3) Najmanjše velikosti zabojnika za gospodinjstva na posameznem prevzemnem mestu glede na število oseb so:
Zabojnik za mešane komunalne odpadke
Volumen zabojnika v litrih:
Število oseb:
120
1–6
240
7 oseb in več
20 l/osebo
večstanovanjska stavba
Stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so primerne za bivanje (prazne hiše, vikendi …)
1/3 najmanjše velikosti zabojnika
Zabojnik za odpadno embalažo
Volumen zabojnika v litrih:
Število oseb:
240
1–8
480
9 oseb in več
40 l/osebo
večstanovanjska stavba
Stavbe, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so primerne za bivanje (prazne hiše, vikendi …)
1 vreča na 14 dni (110 l)
Zabojnik za biološke odpadke
Uporabnik storitev odvoza bioloških odpadkov si mora zagotoviti tolikšno velikost zabojnika, da lahko prepušča odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer je minimalni nameščen posamezni zabojnik za biološke odpadke na odjemnem mestu, ki se ga odvaža na 7 ali 14 dni, 80-litrski zabojnik.
(4) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi tega odloka. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri pravnih osebah se določi tolikšno velikost zabojnika, da lahko uporabniki storitev vanj prepuščajo mešane komunalne odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer je najmanjša velikost zabojnika 120 l.
Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke za uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med izvajalcem in uporabnikom upošteva dejavnost, velikost poslovnega prostora ter število zaposlenih, v skladu s priporočili v naslednji razpredelnici:
Velikost zabojnika
Dejavnost
Velikost prostora
Število zaposlenih
Skupaj z gospodinjstvom
Pisarne, manjše obrti
do 30 m2
od 0 do 2
120 l
Pisarne, manjše obrti, manjše prodajalne
od 31 do 60 m2
od 2 do 3
240 l
Manjše kavarne, prodajalne, lokali, pekarne
od 61 do 80 m2
od 2 do 6
660 l
Večje obrti, manjša industrija, kavarne, gostilne
od 81 do 500 m2
od 4 do 20
1100 l
Večje obrti, industrija, šole, vrtci
od 501 do 1500 m2
od 20 do 40 
Pisarne, manjše obrti, ki imajo velikost poslovnega prostora do 30 m2 in število zaposlenih od 0 do 2 ter se nahajajo na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko odpadke iz dejavnosti prepuščajo v sklopu gospodinjstva, v kolikor mu velikost zabojnika od gospodinjstva to omogoča. V takem primeru združitve gospodinjstva in gospodarskega subjekta, se obračuna celotna velikost zabojnika, v katerega se prepuščajo mešani komunalni odpadki.
(5) Če količine komunalnih odpadkov redno (3 zaporedna praznjenja ali več) presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne plastične vreče za odpadke.
13. člen 
(velikost in število zabojnikov) 
(1) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s prejšnjim členom. Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna.
(2) V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih zabojnikov glede na število oseb.
(3) Posamezen uporabnik znotraj več-plačniškega prevzemnega mesta ne more imeti svojega zabojnika.
(4) V kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem mestu do 14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri obračunu za tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec.
14. člen 
(primerni oziroma tipizirani zabojniki) 
(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane zabojnike izvajalca.
(2) Uporabniki lahko tipizirane zabojnike pri izvajalcu kupijo in poravnajo kupnino v enkratnem znesku. V primeru, da je zabojnik kupljen drugje in ga izvajalec potrdi, da je tipiziran, je uporabnik dolžan proti plačilu zagotoviti identifikacijsko opremo pri izvajalcu.
(3) Na zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke zamenja za večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za določitev zabojnika iz 12. člena.
(4) Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem ter si priskrbeti pri izvajalcu nov ustrezen zabojnik.
15. člen 
(prepovedi pri razvrščanju odpadkov v zabojnike) 
(1) V namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne sme odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati.
(2) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
1. ločene frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo, steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …),
2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
3. odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),
4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
5. odpadke v tekočem stanju,
6. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
7. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki,
8. poginule živali, klavnične odpadke,
9. bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
10. odpadno električno in elektronsko opremo,
11. tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
(3) V zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati:
1. plastično in kovinsko embalažo živil,
2. sanitarne izdelke,
3. plenice,
4. olja in maščobe,
5. meso in mesne izdelke,
6. mleko, jogurte in sire,
7. iztrebke malih živali,
8. kamenje in zemljo,
9. kosti,
10. zdravila,
11. ostanke tekstila,
12. vsebino vrečk za sesalce.
(4) V zabojnike za odpadno embalažo je prepovedano odlagati:
1. papirno in stekleno embalažo,
2. onesnaženo plastično embalažo nevarnih snovi – olja, laki, pesticidi, redčila …,
3. kosovne odpadke – otroške igrače, plastični stoli …
(5) Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče opozorilo, ob nadaljnjih kršitvah pa obvesti občinskega inšpektorja.
16. člen 
(vzdrževanje zabojnikov) 
(1) Uporabniki so dolžni poškodovane zabojnike popraviti, dotrajane zabojnike pa nadomestiti z novimi tipiziranimi zabojniki.
(2) V primeru, ko izvajalec uporabniku poškoduje lastniški zabojnik, ga je na lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim tipiziranim zabojnikom.
(3) Izvajalec mora zagotoviti najmanj enkrat letno čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov.
17. člen 
(ravnanje z biološkimi odpadki) 
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:
– jih kompostirajo v hišnem kompostniku ali
– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki,
– v stanovanjskih soseskah, kjer stanovalci nimajo možnosti lastnega kompostiranja v hišnem kompostniku (blokovske soseske), je storitev odvoza bioloških odpadkov obvezna.
(2) Uporabnik svojo odločitev o odlaganju bioloških odpadkov v zabojnike za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec uredi prevzemanje, pisno sporoči izvajalcu. Ko izvajalec od uporabnika prejme pisno sporočilo, ga vključi v sistem odvoza bioloških odpadkov.
(3) Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah, ki so namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih ločenih frakcij.
(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke.
(5) Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno sporočijo izvajalcu zbiranja.
(6) Pri uporabniku izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec. Če pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ga po trikratni ugotovitvi in pisnem opozorilu, izvajalec vključi v sistem zbiranja bioloških odpadkov.
(7) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.
18. člen 
(obveznosti organizatorjev prireditev) 
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem zbiranja pred prireditvijo skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja.
(2) Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.
19. člen 
(divja odlagališča) 
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.
(2) Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven s tem odlokom določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev.
IV. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE 
20. člen 
(vrsta in obseg storitev javne službe) 
(1) Posamezna javna služba obsega najmanj:
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij odpadkov,
– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja.
2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
– zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,
– predaja ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov.
3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,
– nadzor odlagališča po zaprtju.
(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalni odpadkov po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(3) S tem odlokom prevzame izvajalec tudi storitve vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc za celotno območje Občine Ribnica, kot to izhaja iz tega odloka in bo predmet posebne pogodbe.
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
V. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV 
21. člen 
(zbiranje komunalnih odpadkov) 
(1) Izvajalec je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.
(2) V občini je izvajalec dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«.
(3) Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti da se zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan, vrniti nazaj na zbirno mesto.
(4) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.
(5) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno mesto, ki je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na območjih, kjer ni omogočen odvoz neposredno od povzročiteljev in prevzemno mesto ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne vrste odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.
22. člen 
(prevzemno mesto) 
(1) Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga lahko določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške, ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe.
(2) Prevzemno mesto določi izvajalec v dogovoru z uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec v sodelovanju z občinskim inšpektorjem in o tem obvesti uporabnika.
(3) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto skladno z dogovorom z izvajalcem.
(4) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem primeru je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi postavitvi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
23. člen 
(dostopnost prevzemnega mesta) 
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 10 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m.
(2) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot 15 %, nima urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo ali ima druge ovire, ki onemogočajo dostop s smetarskimi vozili, lahko izvajalec določi prevzemno mesto na najbližji primerni lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu.
(3) Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec.
(4) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, se morata izvajalec in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca in uporabnike.
24. člen 
(mesto praznjenja zabojnika) 
Mesto praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v plastičnih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.).
25. člen 
(vzdrževanje zbirnih in prevzemnih mest) 
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest prevzema.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti.
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.
26. člen 
(vreče za odpadke) 
(1) Tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk proti plačilu zagotavlja izvajalec.
(2) Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne službe. Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene barve, za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka črne barve. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času prevzema komunalnih odpadkov.
(3) Za uporabnike v naseljih, kjer odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje odpadkov ni organiziran po sistemu od vrat do vrat, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno zbirajo v posebnih plastičnih vrečah.
(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke dolžni na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti. V tem primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče brezplačno, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi uporabljal ustrezen zabojnik. Za obračun se upoštevajo velikosti zabojnika iz tretjega oziroma četrtega odstavka 12. člena.
27. člen 
(ekološki otok) 
(1) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.
(2) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij.
(3) Praviloma sta na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljena vsaj 2 zabojnika, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir ter za stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega volumna. Namenski zabojniki na ekoloških otokih so:
– zabojnik z modrim pokrovom (papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke. V zabojniku za papir se zbirajo pisarniški papir, časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža,
– zabojnik z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za stekleno embalažo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in steklenih kozarcev brez pokrovčkov,
– po potrebi so lahko na ekoloških otokih postavljeni tudi drugi zabojniki kot na primer zabojnik z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine. V zabojniku za ostalo odpadno embalažo se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC.
(4) Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja. Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.
(5) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na ekoloških otokih namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.
(6) Pravnim osebam na ekoloških otokih ni dovoljeno odlaganje odpadkov iz njihove dejavnosti. Izvajalec jim lahko nudi možnost postavitve lastnega zabojnika.
(7) Zabojniki na ekoloških otokih morajo biti opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.
(8) Na ekološkem otoku je prepovedano:
a. brskati po zabojnikih in iz njih odnašati odložene odpadke,
b. razmetavati odpadke ali drugače onesnaževati okolico ekološkega otoka,
c. kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov,
d. poškodovati zabojnike,
e. lepiti plakate in obvestila na zabojnike, pisati, risati po njih ali jih barvati.
(9) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.
28. člen 
(lokacije ekoloških otokov) 
(1) Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča.
(2) Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev ekološkega otoka. Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti odvoza.
29. člen 
(zbirni center) 
(1) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca pooblaščene osebe.
(2) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.
30. člen 
(uporaba zbirnega centra) 
(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(3) Uporabnik iz gospodinjstva lahko brezplačno odda do 1 m3 komunalnih odpadkov mesečno, ki se zbirajo v zbirnem centru vendar največ 5 m3 letno. Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.
(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko proti plačilu skladno s cenikom izvajalca, v zbirnem centru odda tudi več kot 5 m3 odpadkov letno.
(5) V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center.
31. člen 
(delovni čas zbirnega centra) 
(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec.
(2) Obratovalni čas določi izvajalec. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
32. člen 
(zbiranje nevarnih odpadkov) 
(1) Na območju občine izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico nevarnih frakcij.
(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova embalaža.
(3) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj s seznamom nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira.
(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov.
(5) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.
(6) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
33. člen 
(kosovni odpadki) 
(1) Odvoz kosovnega odpada se izvaja po sistemu »na poziv«.
(2) Do brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov prostornine do 3 m3 enkrat na leto je upravičen uporabnik iz gospodinjstva, ki redno plačuje stroške ravnanja z odpadki. Odvoz naročijo lahko telefonsko, po pošti ali preko elektronske pošte. Imetnik kosovnega odpada mora pri naročanju odvoza podati osebne podatke in dejansko količino in vrsto odpadkov.
(3) Izvajalec mora imetnike kosovnih odpadkov najmanj štirinajst dni od prejetega naročila obvestiti o točnem terminu in približni uri odvoza kosovnih odpadkov. Na dogovorjeni dan mora imetnik pripraviti kosovne odpadke za odvoz. V primeru, da bo kosovnega odpada več kot 3 m3, se razlika zaračuna po veljavnem ceniku.
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu, kosovni odpadek večjih dimenzij razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Uporabnik lahko kosovne odpadke pripelje v zbirni center, kjer jih razvrsti in odloži po navodilih izvajalca.
(6) Prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca.
(7) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(8) Uporabnik mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan.
34. člen 
(gradbeni odpadki) 
(1) V zbirnem centru izvajalca lahko gradbene odpadke proti plačilu oddajo fizične osebe.
(2) Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 150 kg oziroma 0,2 m3 na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku, lahko uporabniki pripeljejo v zbirni center izvajalca in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku.
35. člen 
(azbestni odpadki) 
(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki ravnati v skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(2) Uporabniki odpadke, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki vsebuje azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanja javne službe, predajo v zbirnem centru proti plačilu. Stroški prevoza so breme povzročitelja odpadka.
(3) Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.
36. člen 
(pogostost praznjenja zabojnikov) 
(1) Izvajalec prazni zabojnike za mešane komunalne odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat na 2 tedna do enkrat na 6 tednov. Na območjih večjih podjetij, kjer prostorske omejitve tega ne dopuščajo je največja pogostost praznjenja zabojnikov enkrat na teden.
(2) Izvajalec prazni zabojnike za biološke odpadke na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo enkrat tedensko v času od 1. aprila do 31. oktobra oziroma enkrat na dva tedna v času od 1. novembra do 31. marca.
(3) Izvajalec prazni zabojnike za ločene frakcije komunalnih odpadkov na prevzemnih in zbirnih mestih s pogostostjo od enkrat na 6 tednov do največ enkrat tedensko. Praznjenje zabojnikov za ločeno zbrane frakcije iz zbiralnic in zbirnih centrov se izvaja po potrebi, a najkasneje v 5 delovnih dneh po njihovi zapolnitvi.
(4) O pogostosti praznjenja zabojnika izvajalec obvešča uporabnike vsaj enkrat letno oziroma najmanj 15 dni pred spremembo pogostosti na krajevno običajen način.
(5) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom.
37. člen 
(odvozi v primeru višje sile) 
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju višje sile, po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 
38. člen 
(obveznosti izvajalca) 
Izvajalec mora zagotavljati:
– redni prevzem komunalnih odpadkov,
– izredni prevzem nenevarnih odpadkov,
– tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij (odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo obdelavo oziroma izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov,
– vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,
– oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje,
– obračun storitev javnih služb njihovim uporabnikom,
– vodenje evidenc o odpadkih,
– vodenje katastra,
– izdelava letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki,
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov,
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb,
– druge naloge v skladu s predpisi.
39. člen 
(obveznosti uporabnika) 
(1) Uporabnik mora:
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov,
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob določenem času po predhodnem naročilu,
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru,
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno kompostira,
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov.
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju,
– da so zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto,
– da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju,
– da so pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte,
– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista,
– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov,
– prijavo pri izvajalcu, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih služb, izvajalcu takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih,
– redno plačevanje storitve javne službe.
40. člen 
(pravice uporabnika) 
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba zabojnikov za odpadke,
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu,
– da je obveščan o storitvah javnih služb,
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca.
41. člen 
(prepovedi) 
Prepovedano je:
– ravnati s komunalnimi odpadki na območju občine v nasprotju z določili tega odloka,
– opustiti uporabo storitev javne službe,
– odlagati komunalne odpadke v naravo,
– med sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne zabojnike po tem odloku,
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,
– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,
– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane komunalne odpadke,
– odnašati zbrane odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,
– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra,
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane,
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati.
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 
42. člen 
(viri financiranja) 
Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz:
– storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,
– storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– drugih virov.
43. člen 
(cena storitev) 
(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z elaboratom, ki ga predložijo pristojnemu občinskemu uradu v pregled, župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb pa oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavijo cenik s potrjeno in prodajno ceno storitev.
(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi občinski svet.
(5) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.
(6) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.
44. člen 
(obračun storitev) 
(1) Obračun storitev se izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in so primerne za bivanje (prazne hiše, vikendi …) ter za stavbo, za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza. Šteje se, da ja stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe.
(3) Kadar si več uporabnikov iz nestanovanjskih stavb deli zabojnik za mešane komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki določi na podlagi četrte točke 12. člena.
Če uporabniki ne uporabljajo skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke, morajo uporabljati zasebni zabojnik. Če zasebnih zabojnikov za mešane komunalne odpadke nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti zabojnika na podlagi četrte točka 12. člena in pogostosti odvoza, ki jo določi izvajalec.
(4) Kadar si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi samostojne poslovne enote, deli skupni zabojnik, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb, samostojne poslovne enote pa si morajo zagotoviti svojo skupne oziroma svoje zasebne zabojnike, pri čemer se jim delitev stroškov in obračun storitev izvaja enako, kot pri nestanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka. Če zasebnih zabojnikov za mešane komunalne odpadke nimajo, se vsakemu poslovnemu subjektu storitev zaračuna po velikosti zabojnika na podlagi četrte točka 12. člena in pogostosti odvoza, ki jo določi izvajalec.
45. člen 
(obračun za nove uporabnike) 
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu sporočiti podatke o:
– številu stanovalcev ali zaposlenih, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala,
– velikosti poslovne površine.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
46. člen 
(plačilo storitev) 
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirana storitev javne službe.
(2) Neposedovanje zabojnika ni razlog, da se storitve ne bi zaračunavale.
(3) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore.
(4) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(5) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ribnica, začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(6) Če je določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi velikost in/ali identifikacijsko številko zabojnika, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(7) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
47. člen 
(evidenca o uporabnikih) 
(1) Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih storitev javne službe po tem odloku.
(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe, in sicer:
– ime in priimek, davčno številko in naslov nosilca gospodinjstva,
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– velikost zabojnika.
(3) Uporabniki so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec.
48. člen 
(podatki za obračun) 
(1) Če uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporoči potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.
(2) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 43. člena tega odloka, in sicer:
– ime in priimek, davčno številko in naslov nosilca gospodinjstva,
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine.
(3) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika.
VIII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
49. člen 
(vrsta in obseg objektov, naprav za potrebe izvajanja javne službe zbiranja odpadkov) 
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje in skladiščenje,
– zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov.
(2) Zemljišča iz prve alineje prvega odstavka tega člena se lahko zagotovi tudi pogodbeno.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 
50. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinski inšpektor, če zakon ne določa drugače.
(2) Komunalni nadzornik izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo strokovni nadzor nad določbami tega odloka.
(3) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.
(4) V primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko komunalni nadzornik izvajalca in pooblaščeni delavci izvajalca uporabniku izrečejo opozorilo, o nadaljnjih kršitvah pa obvestijo občinskega inšpektorja.
X. KAZENSKE DOLOČBE 
51. člen 
(kazenske določbe za izvajalca) 
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec, če:
1. ne zagotovi enkrat letno čiščenja zabojnikov za biološke odpadke (tretji odstavek 16. člena),
2. ne očisti prevzemnega mesta (četrti odstavek 25. člena),
3. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 27. člena),
4. ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi pogostejšega praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov, če bi to moral storiti (peti odstavek 27. člena),
5. ne vodi evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 28. člena),
6. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (tretji odstavek 29. člena),
7. ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek 32. člena),
8. ne odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 36. člena),
9. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v treh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (37. člen).
(2) Z globo 400 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
52. člen 
(kazenske določbe za uporabnike) 
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 8. člena),
2. če odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 11. člena),
3. če ne zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si pri izvajalcu ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (peti odstavek 12. člena),
4. če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 19. člena),
5. če ne omogoči dostopa do prevzemnega mesta (tretji odstavek 23. člena),
6. če odlaga odpadke iz njihove dejavnosti na ekološki otok (šesti odstavek 27. člena),
7. če ravna v nasprotju z osmim odstavkom 27. člena odloka,
8. če ravna v nasprotju z 41. členom odloka,
9. če izvajalcu ne posreduje sprememb podatkov o dejstvih, ki vplivajo na obračun ravnanja z odpadki (drugi odstavek 45. člena).
(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, razen 6. točke prvega odstavka tega člena ali če odlaga odpadke poleg zabojnikov (osmi odstavek 27. člena).
53. člen 
(kazenske določbe za uporabnike) 
(1) Z globo 300 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če v zabojnik za mešane komunalne odpadke odlaga odpadke, ki ne sodijo v ta namenski zabojnik (drugi odstavek 15. člena),
2. če dotrajane zabojnike za odpadke ne nadomesti z novimi (prvi odstavek 16. člena),
3. če po opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le-teh takoj ne sanira in očisti (peti odstavek 21. člena),
4. če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (četrti odstavek 23. člena),
5. če ne odloži ločeno zbrane odpadke na zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca (tretji odstavek 30. člena),
6. če odloži odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 30. člena),
7. če po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike ne namesti nazaj na zbirno mesto (tretja alineja drugega odstavka 39. člena),
8. če ne poskrbi, da so pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte (četrta alineja drugega odstavka 39. člena),
9. če ne poskrbi, da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista (peta alineja drugega odstavka 39. člena),
10. če ne odstrani snega ob zabojnikih ter s pokrovov zabojnikov (sedma alineja drugega odstavka 39. člena).
(2) Z globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 100 EUR se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
54. člen 
(kazenske določbe za organizatorje prireditev) 
(1) Z globo 300 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (prvi odstavek 18. člena).
(2) Z globo 100 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
55. člen 
(prehodne in končne določbe) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 70/95 in 102/00).
(2) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
56. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007/0006/2016
Ribnica, dne 1. decembra 2016
Župan 
Občine Ribnica 
Jože Levstek l.r.