Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016

Kazalo

3228. Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1), stran 11023.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1) 
Razglašam Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2016.
Št. 003-02-9/2016-13
Ljubljana, dne 30. novembra 2016
 
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE (ZOPSPU-1) 
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen 
(vsebina zakona) 
Ta zakon ureja opravljanje plačilnih in drugih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki), register proračunskih uporabnikov ter naloge in organizacijo Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
– »enotni zakladniški sistem« je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za državni proračun, občinske proračune in vse proračunske uporabnike;
– »enotni zakladniški račun« (v nadaljnjem besedilu: EZR) je račun države oziroma občine, odprt pri Banki Slovenije, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh subjektov, ki so vključeni v posamezni sistem EZR;
– »podračuni« so zakladniški podračuni upravljavcev sredstev sistema EZR države ali občin in podračuni proračunskih uporabnikov, odprti pri UJP, ki so vključeni v posamezni sistem EZR, ter imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in z vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »posebni namenski transakcijski računi« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri Banki Slovenije, na katerih se ločeno vodijo sredstva za namene, določene z zakonom;
– »posebni računi z ničelnim stanjem« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri bankah in hranilnicah, ki jih izbere ministrstvo, pristojno za finance, in se uporabljajo izključno za dvig in polog gotovine in konec dneva izkazujejo ničelno stanje;
– »upravljavec sredstev sistema EZR« je ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine;
– »nadzornik javnofinančnih prihodkov« je proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, kadar nadzira javnofinančne prihodke;
– »skrbnik javnofinančnih prihodkov« je eden od nadzornikov javnofinančnih prihodkov, ki evidentira in razrešuje tista plačila javnofinančnih prihodkov, ki jim ni mogoče določiti nadzornika javnofinančnih prihodkov;
– »transakcijski račun«, »plačilna transakcija«, »plačilna storitev« in »ponudnik plačilnih storitev« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »trgovalni račun« je račun, ki je namenjen za nakup, prodajo, preknjižbo in hrambo ter druge oblike razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti in njihovega upravljanja na domačem in tujih kapitalskih trgih, skladno z omejitvami in posebnimi pogoji, določenimi s tem zakonom, ter posebnimi zakoni, ki urejajo ravnanje s finančnim premoženjem in finančno poslovanje proračunskih uporabnikov;
– »račun« je skupni izraz za vse vrste računov, ki jih imajo proračunski uporabniki odprte v skladu s predpisi, in za račune, ki jih imajo nadzorniki javnofinančnih prihodkov, ki niso proračunski uporabniki, odprte za nadzor nad plačili obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov;
– »imetnik računa« je upravljavec sredstev sistema EZR ali proračun Republike Slovenije ali proračunski uporabnik, ki sredstva računa vodi v svoji poslovni knjigi;
– »sklep o izvršbi« je sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju, izdan v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in zakonom, ki ureja davčni postopek;
– »e-račun« je račun za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, izdan v elektronski obliki v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki. Za e-račun se šteje tudi druga knjigovodska listina, natančneje opredeljena v pravilniku, ki ureja standarde in pogoje izmenjave e-računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri UJP;
– »poslovni subjekt« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja Poslovni register Slovenije;
– »zunanji ponudnik« je poslovni subjekt ali institucija, ki nima statusa proračunskega uporabnika in je v sistem spletnih plačil UJP vključena kot ponudnik spletnih elektronskih storitev prek enotne kontaktne točke, ki jo je vzpostavilo ministrstvo, pristojno za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka).
3. člen 
(ponudnik plačilnih storitev za proračunske uporabnike) 
Plačilne storitve za proračunske uporabnike opravlja UJP kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, razen če ta ali drug zakon določa, da posamezne plačilne storitve za proračunske uporabnike v državi ali tujini opravlja drug ponudnik plačilnih storitev.
2. NALOGE, NAČELA DELOVANJA IN ORGANIZACIJA UJP 
2.1. Naloge UJP
4. člen 
(naloge UJP) 
(1) UJP opravlja naslednje naloge:
1. vodi register proračunskih uporabnikov;
2. vodi račune proračunskih uporabnikov, ki so vključeni v sistem EZR, kot ga določa zakon, ki ureja javne finance, in so odprti kot podračuni EZR države oziroma občin;
3. sprejema plačilna navodila v breme računov proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, in drugih oseb oziroma nadzornikov javnofinančnih prihodkov, določenih s posebnimi predpisi, zagotavlja nadzor nad temi navodili in jih izvaja;
4. za proračunske uporabnike opravlja naloge ponudnika plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
5. opravlja izvršbe v breme podračunov proračunskih uporabnikov na podlagi izvršljivih sklepov o izvršbi, ki jih izdajo pristojna sodišča in davčni organi, ter vodi evidenco o stanju izvršb;
6. unovčuje menice v breme podračunov proračunskih uporabnikov in vodi evidenco o unovčenih menicah;
7. unovčuje druge instrumente za zavarovanje plačil po posebnih predpisih;
8. zbira podatke o izdanih menicah proračunskih uporabnikov, ki jih morajo proračunski uporabniki priglasiti UJP;
9. za proračunske uporabnike, proračune in upravljavce sredstev sistema EZR ter nosilce javnih pooblastil pripravlja in pošilja obvestila o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računu ter druge informacije, določene z zakonom ali predpisi ministra, pristojnega za finance;
10. upravljavcem sredstev sistema EZR zagotavlja podatke o stanju sredstev in prometu na podračunih v okviru EZR posameznega upravljavca zaradi upravljanja denarnih sredstev;
11. za proračunske uporabnike ter pristojne organe in organizacije zbira in pošilja podatke o plačilnih transakcijah za statistične, davčne in analitične namene skladno z zakonom ali predpisi ministra, pristojnega za finance;
12. zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih v državni in občinske proračune, na račune Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter račune oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek UJP, ter izplačilih iz teh proračunov in z računov na način in v rokih, ki jih predpiše minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance;
13. prevzema in posreduje podatke o odprtih terjatvah in obveznostih nadzornikov javnofinančnih prihodkov;
14. zagotavlja podatke o plačilih in vračilih obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, ki jih davčni, carinski in drugi pristojni organi pobirajo oziroma izterjujejo, ter usklajuje podatke s pristojnimi organi na ravni države in občin;
15. razporeja javnofinančne prihodke na račune prejemnikov javnofinančnih prihodkov;
16. opravlja naloge v zvezi z izdajo, naročanjem tiskanja, prodajo, distribucijo in uničenjem tobačnih znamk;
17. opravlja naloge enotne vstopne in izstopne točke, prek katere proračunski uporabniki prejemajo in pošiljajo e-račune in priložene dokumente v elektronski obliki;
18. lahko opravlja naloge plačilnega agenta za izplačila obveznosti iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija;
19. nudi podporo za izvajanje spletnih plačil za storitve proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov;
20. zbira podatke o računih, ki jih imajo proračunski uporabniki skladno s tem zakonom lahko odprte izven sistema EZR v državi ali tujini, in o stanjih na teh računih;
21. zbira podatke o transakcijah, izvršenih prek posebnih računov z ničelnim stanjem in prek računov, ki jih ima Republika Slovenija odprte za namen upravljanja sredstev varnostnih rezerv;
22. opravlja storitve po posebnih dogovorih, sporazumih in protokolih;
23. opravlja druge naloge, določene z zakonom ali predpisi, izdanimi na podlagi zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke, pogoje in posebne zahteve, povezane z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka.
5. člen 
(opravljanje nujnih nalog v času stavke) 
Zaradi nemotenega in neprekinjenega opravljanja plačilnih in drugih storitev, izvrševanja državnega in občinskih proračunov, delovanja sistema EZR, stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti mora UJP tudi v času stavke zagotoviti opravljanje nujnih nalog iz svoje pristojnosti. Zaradi tega je pravica do stavke javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk UJP (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci UJP) omejena. Javni uslužbenci UJP morajo med stavko opravljati naslednje nujne naloge:
– vodenje in posodabljanje podatkov o proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema EZR, nadzornikih javnofinančnih prihodkov in računih ter opravljanje nalog v upravnem postopku in drugih nalog v zvezi z vodenjem registra proračunskih uporabnikov, če bi njihova opustitev pomenila zamudo nepodaljšljivega roka za UJP ali stranko v postopku ali ogrozila izvrševanje državnega in občinskih proračunov ter delovanje sistema EZR;
– vodenje računov proračunskih uporabnikov, opravljanje plačilnih storitev ter zagotavljanje podatkov o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računih in drugih predpisanih informacijah za proračunske uporabnike, proračune, upravljavce sredstev sistema EZR in prejemnike javnofinančnih prihodkov;
– opravljanje izvršb v breme podračunov proračunskih uporabnikov na podlagi sklepov o izvršbi ter unovčenje menic in drugih instrumentov za zavarovanje plačil;
– razporejanje javnofinančnih prihodkov na račune prejemnikov javnofinančnih prihodkov;
– opravljanje nalog plačilnega agenta za izplačila obveznosti iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija;
– nudenje podpore za izvajanje spletnih plačil za storitve proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov;
– zagotavljanje neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov UJP.
2.2. Načela delovanja UJP
6. člen 
(načelo zaščite javnofinančnih sredstev) 
UJP opravlja svoje naloge tako, da je zagotovljena varnost plačil oziroma javnofinančnih tokov v plačilnih sistemih in varovan interes imetnikov računov.
7. člen 
(načelo neprekinjenega delovanja in kakovosti storitev) 
(1) UJP mora ves čas zagotavljati in izpopolnjevati zanesljiv in celovit sistem upravljanja podatkov in dokumentov, ki jih obdeluje pri opravljanju nalog po tem zakonu, ter sistem notranjih kontrol zaradi:
– opravljanja nalog in delovanja v skladu z načeli in standardi, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi,
– zagotavljanja organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje,
– zagotavljanja neprekinjenega delovanja informacijskega sistema za opravljanje plačilnih in drugih storitev ter delovanje sistema EZR,
– ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim bil lahko izpostavljen UJP, in poročanja o njih ter
– izpopolnjevanja in merjenja sistema kakovosti storitev.
(2) Zaradi posebnega pomena neprekinjenega in varnega opravljanja plačilnih in drugih storitev, izvrševanja državnega in občinskih proračunov, delovanja sistema EZR in stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije UJP zagotavlja in skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj samostojne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov, namenjenih za opravljanje nalog in storitev, določenih v tem zakonu, pri čemer mora upoštevati tehnološke standarde, smernice in skupno varnostno politiko ministrstva, pristojnega za upravljanje centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave.
2.3. Organizacija UJP
8. člen 
(organizacija UJP) 
(1) UJP sestavljajo Urad UJP in območne enote UJP, ustanovljene za posamezno območje.
(2) Sedež UJP je v Ljubljani.
(3) Območne enote UJP, njihovo območje in sedež določi Vlada Republike Slovenije.
9. člen 
(vodenje UJP) 
(1) UJP vodi generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi tudi Urad UJP.
(2) Generalni direktor poleg nalog predstojnika organa, ki so opredeljene z zakoni in drugimi predpisi, določa splošne pogoje poslovanja UJP v zvezi z izvajanjem pogodbenih obveznosti in opravljanjem posameznih plačilnih in drugih storitev, pa tudi obliko in vsebino papirnih ali elektronskih obrazcev, ki se uporabljajo pri vodenju registra proračunskih uporabnikov in opravljanju plačilnih in drugih storitev UJP, če obrazci niso določeni s predpisi ministra, pristojnega za finance.
3. REGISTER PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV 
10. člen 
(register proračunskih uporabnikov) 
(1) Register proračunskih uporabnikov je enotna informatizirana zbirka podatkov, povezana s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov.
(2) V registru proračunskih uporabnikov se vodijo in dnevno posodabljajo podatki o proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema EZR, nadzornikih javnofinančnih prihodkov (v nadaljnjem besedilu: enote registra) in računih ter drugi podatki, določeni s tem zakonom.
11. člen 
(primarni register) 
Za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, proračune in upravljavce sredstev sistema EZR ter za proračunske uporabnike, ki pridobijo pravno sposobnost neposredno na podlagi zakona ali drugega ustanovitvenega akta, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, in se ne registrirajo pri nobenem drugem registrskem organu, je register proračunskih uporabnikov primarni register oziroma UJP registrski organ.
12. člen 
(identifikacija enote registra) 
(1) UJP enotam registra ob njihovem vpisu v register proračunskih uporabnikov dodeli šifro proračunskega uporabnika, šifro proračuna, šifre proračunov ustanoviteljev in šifro upravljavca sredstev sistema EZR v skladu z merili in pogoji, ki jih za posamezno enoto registra predpiše minister, pristojen za finance.
(2) UJP določi šifro neposrednega uporabnika državnega proračuna po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za finance.
(3) Šifre iz prvega in drugega odstavka tega člena enolično opredelijo posamezno enoto registra in so enolična identifikacija enote registra proračunskih uporabnikov.
(4) Po izbrisu enote registra iz registra proračunskih uporabnikov se njene šifre ne smejo znova uporabiti.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena UJP nadzorniku javnofinančnih prihodkov, ki je nosilec javnih pooblastil in nima statusa proračunskega uporabnika, dodeli evidenčno številko v registru proračunskih uporabnikov.
13. člen 
(namen registra proračunskih uporabnikov) 
Na podlagi podatkov registra proračunskih uporabnikov se zagotavljajo:
– identifikacija proračunskih uporabnikov, proračunov, upravljavcev sredstev sistema EZR in nadzornikov javnofinančnih prihodkov;
– identifikacija vrste in namena računov ter njihovih imetnikov;
– vodenje podračunov v sistemu EZR ter opravljanje plačilnih in drugih storitev za proračunske uporabnike;
– evidenca o računih proračunskih uporabnikov, ki so odprti izven sistema EZR v državi ali tujini;
– povezava in izmenjava podatkov s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov;
– obveščanje proračunskih uporabnikov oziroma imetnikov računov ter
– opravljanje drugih nalog, določenih s predpisi.
14. člen 
(vsebina registra proračunskih uporabnikov) 
(1) Register proračunskih uporabnikov vsebuje podatke o:
– proračunskih uporabnikih,
– proračunih,
– upravljavcih sredstev sistema EZR,
– nadzornikih in skrbnikih javnofinančnih prihodkov,
– računih ter
– podatke za obveščanje o plačilnih transakcijah in stanju na računih.
(2) Podatki o proračunskih uporabnikih so:
– identifikacija proračunskega uporabnika (šifra proračunskega uporabnika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, matična številka, davčna številka, status, nasledstvo, skupina po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev – SKIS in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka, številka telefaksa);
– vključenost v proračun (tip, skupina in podskupina proračunskega uporabnika ter šifra proračuna, ki mu proračunski uporabnik pripada);
– dejavnost (šifra glavne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD);
– ustanovitelji (šifra, naziv in tip ustanovitelja);
– podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika);
– upravljanje likvidnosti (skupina za upravljanje likvidnosti in pripadnost sistemu EZR);
– plačne skupine (oznaka plačne skupine);
– vpisi v register proračunskih uporabnikov (datumi ustanovitve ter vključitve in izključitve);
– obveznost za poročanje na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ali drugega posebnega zakona (oznaka DA ali NE za posamezno vrsto poročila).
(3) Podatki o proračunih so:
– identifikacija proračuna (šifra za izvrševanje državnega in občinskih proračunov, naziv in kratek naziv);
– šifre proračunov ustanoviteljev (šifre in nazivi);
– upravljavec (šifra in naziv);
– vpisi v register proračunskih uporabnikov (datuma vključitve in izključitve).
(4) Podatki o upravljavcih sredstev sistema EZR so:
– identifikacija upravljavca sredstev sistema EZR (šifra za upravljanje likvidnosti sistemov EZR, naziv in kratek naziv);
– upravljavec (šifra in naziv);
– podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO, datuma imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika);
– vpisi v register proračunskih uporabnikov (datumi vključitve in izključitve ter zadnje spremembe);
– podatki za povezave z drugimi podatkovnimi zbirkami (matična številka, davčna številka in šifra SKIS).
(5) Podatki o nadzornikih oziroma skrbnikih javnofinančnih prihodkov so:
– identifikacija nadzornika oziroma skrbnika javnofinančnih prihodkov (šifra nadzornika oziroma skrbnika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, tip, matična številka, davčna številka, status in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka, številka telefaksa).
(6) Podatki o računih so:
– tip računa;
– številka računa;
– številka računa za plačilo stroškov plačilnih storitev;
– številka računa za pripis obresti;
– popoln oziroma dolg naziv računa;
– kratek naziv računa;
– valute računa;
– vrsta računa po zahtevah registra transakcijskih računov;
– imetnik računa;
– souporaba računa;
– identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu in podpisovanje plačilnih navodil (osebno ime, lastnoročni podpis, način podpisovanja, omejitve razpolaganja);
– nadzorniki javnofinančnih prihodkov;
– skrbnik javnofinančnih prihodkov;
– aktivnost;
– oznaka za objavo v registru transakcijskih računov;
– datum odprtja računa;
– datum zadnje spremembe;
– oznaka opravljenega prenosa v register transakcijskih računov;
– datum zaprtja računa;
– pravni naslednik računa;
– šifra proračunskega uporabnika računovodje, ki vodi računovodstvo imetnika;
– šifra proračunskega uporabnika končnega prejemnika sredstev in
– šifra SKIS.
(7) Podatki za obveščanje o plačilnih transakcijah in stanju na računih so:
– imena prejemnikov oziroma prejemnic obvestil (v nadaljnjem besedilu: prejemnik obvestil);
– naslovi prejemnikov obvestil;
– način dostave obvestil in
– vrsta obvestila.
(8) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše merila za pridobitev in prenehanje statusa proračunskega uporabnika, način vodenja registra proračunskih uporabnikov ter podrobnejšo razčlenitev podatkov iz prvega do sedmega odstavka tega člena.
15. člen 
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek) 
V postopku vključitve proračunskega uporabnika v register proračunskih uporabnikov in izključitve proračunskega uporabnika iz njega se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
16. člen 
(vključitev v register proračunskih uporabnikov) 
(1) Uporabnik javnofinančnih sredstev, ki izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev statusa proračunskega uporabnika, ali njegov ustanovitelj mora prijavo za vpis v register proračunskih uporabnikov vložiti najpozneje v petih delovnih dneh od ustanovitve, spremembe pravnoorganizacijske oblike ali virov financiranja oziroma od vpisa v primarni register.
(2) Upravljavec sredstev sistema EZR občine, ki deluje kot del občinske uprave, mora za vpis v register proračunskih uporabnikov vložiti vlogo najpozneje v petih delovnih dneh od ustanovitve občine.
(3) UJP izvede postopek vključitve v register proračunskih uporabnikov na podlagi popolne prijave. Ob nepopolni prijavi UJP pozove predlagatelja, naj v petih delovnih dneh dopolni prijavo.
(4) Če uporabnik javnofinančnih sredstev ne vloži prijave za vključitev v register proračunskih uporabnikov ali ne dopolni prijave v roku iz prejšnjega odstavka, UJP uvede postopek po uradni dolžnosti na podlagi dokumentov, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, in dokumentov, ki jih pridobi iz Poslovnega registra Slovenije, iz katerih je razvidna ustanovitev, sprememba pravnoorganizacijske oblike, dejavnosti, virov financiranja, ustanoviteljev, zastopnikov ali druga statusna sprememba, ki je pomembna za ugotovitev statusa proračunskega uporabnika in vpis podatkov v register proračunskih uporabnikov.
(5) Če so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev statusa proračunskega uporabnika, UJP izda odločbo o vključitvi v register proračunskih uporabnikov, enoti registra dodeli šifro proračunskega uporabnika in vpiše vse podatke, določene s tem zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance.
(6) Če predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vpis v register proračunskih uporabnikov, UJP izda odločbo o zavrnitvi vpisa.
(7) Zoper odločbo iz petega in šestega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki se vloži pri UJP v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za finance.
17. člen 
(vpis sprememb podatkov) 
(1) Proračunski uporabniki, proračuni in upravljavci sredstev sistema EZR morajo vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru proračunskih uporabnikov, prijaviti UJP v petih delovnih dneh po nastanku spremembe.
(2) Za enote registra proračunskih uporabnikov iz prejšnjega odstavka, ki opustijo dolžnost iz prejšnjega odstavka, vpiše UJP spremembe podatkov v register proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, pridobljenih iz drugih javnih registrov in evidenc. Če vpis sprememb podatkov ni mogoč po uradni dolžnosti ali na podlagi podatkov iz drugih registrov, UJP pozove enoto registra iz prejšnjega odstavka, naj v petih delovnih dneh predloži zahtevane podatke oziroma dokumente.
(3) UJP o vpisu sprememb podatkov izda obvestilo in ga pošlje enoti registra, na katero se sprememba nanaša.
(4) UJP vodi register proračunskih uporabnikov tako, da je zagotovljeno trajno spremljanje vseh vpisov v register proračunskih uporabnikov (zgodovina podatkov).
18. člen 
(izključitev iz registra proračunskih uporabnikov) 
(1) UJP izvede postopek izključitve iz registra proračunskih uporabnikov na podlagi vloge za izključitev proračunskega uporabnika oziroma njegovega ustanovitelja ali pravnega naslednika.
(2) Pravna oseba, ki ima pravni interes za prenehanje statusa proračunskega uporabnika, mora najpozneje v petih delovnih dneh od začetka veljavnosti akta o statusnem preoblikovanju oziroma akta o izbrisu iz primarnega registra o tem obvestiti UJP ter predložiti zahtevano dokumentacijo za izključitev iz registra proračunskih uporabnikov. UJP izvede postopek izključitve iz registra proračunskih uporabnikov na podlagi popolne vloge za izključitev. Ob nepopolni vlogi za izključitev UJP pozove predlagatelja, naj jo v petih delovnih dneh dopolni.
(3) Če zavezanec iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge za izključitev iz registra proračunskih uporabnikov ali če predlagatelj ne dopolni vloge za izključitev v roku iz prejšnjega odstavka, UJP uvede postopek izključitve iz registra po uradni dolžnosti na podlagi dokumentov, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, ter dokumentov, ki jih pridobi iz Poslovnega registra Slovenije, iz katerih je razvidna odločitev ustanoviteljev o prenehanju proračunskega uporabnika ali sprememba pravnoorganizacijske oblike, dejavnosti, virov financiranja, ustanoviteljev, zastopnikov ali druga statusna sprememba, ki je pomembna za prenehanje statusa proračunskega uporabnika in vpis podatkov v register proračunskih uporabnikov.
(4) Upravljavec sredstev sistema EZR občine, ki deluje kot del občinske uprave, mora za izbris iz registra proračunskih uporabnikov vložiti vlogo najpozneje v petih delovnih dneh po ukinitvi občine oziroma njeni vključitvi v EZR države.
(5) UJP ob upoštevanju meril, določenih v zakonu, ki ureja javne finance, in predpisih ministra, pristojnega za finance, izda odločbo o zavrnitvi vloge za izključitev ali odločbo o izključitvi proračunskega uporabnika iz registra proračunskih uporabnikov. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, ki se vloži pri UJP v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za finance.
(6) UJP pred izključitvijo proračunskega uporabnika iz registra preveri njegove račune, ki jih vodi v skladu s tem zakonom, in ga pozove, naj v 15 dneh od dneva prejema poziva UJP zapre vse račune, ki jih ima pred izključitvijo še odprte. Če proračunski uporabnik ne zapre računov v roku iz prejšnjega stavka, UJP zapre račune po uradni dolžnosti in denarna sredstva prenese na račun, namenjen za izvrševanje državnega oziroma občinskega proračuna, v katerega so bili vključeni računi proračunskega uporabnika.
19. člen 
(prevzem podatkov) 
(1) UJP dnevno prevzema od upravljavca Poslovnega registra Slovenije in registra transakcijskih računov podatke, potrebne za vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov in opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
(2) UJP je podatke in informacije, ki jih potrebuje za vodenje registra proračunskih uporabnikov, upravičen dobivati brezplačno.
20. člen 
(uporaba podatkov registra proračunskih uporabnikov) 
(1) Državni organi in upravljavci javnih zbirk podatkov, ki se povezujejo z registrom proračunskih uporabnikov zaradi vodenja svojih zbirk podatkov, prevzemajo podatke iz 14. člena tega zakona v obsegu, ki ga potrebujejo za vodenje svojih registrov.
(2) Organi in upravljavci iz prejšnjega odstavka ter pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj so upravičeni do brezplačnega dostopa do registra proračunskih uporabnikov in uporabe podatkov iz njega.
(3) UJP se lahko dogovori o načinu izmenjave podatkov s posameznimi prosilci oziroma prosilkami, ki so upravičeni do podatkov iz registra proračunskih uporabnikov.
21. člen 
(dostop do podatkov registra proračunskih uporabnikov) 
UJP zagotavlja dostop do podatkov posameznega proračunskega uporabnika v registru proračunskih uporabnikov.
22. člen 
(hramba dokumentacije registra proračunskih uporabnikov) 
(1) Dokumentacija registra proračunskih uporabnikov vsebuje prijave, odločbe, obvestila in druge listine, ki so pomembni za vodenje in vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov.
(2) UJP trajno hrani vso dokumentacijo, ki je podlaga za pridobitev ali prenehanje statusa proračunskega uporabnika, oziroma dokumentacijo, na podlagi katere se odloča o vključitvi v register proračunskih uporabnikov ali izključitvi iz njega.
4. RAČUNI IN PLAČILNE STORITVE 
23. člen 
(vrste računov) 
(1) UJP za izvajanje in evidentiranje javnofinančnih tokov, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance, ter za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike vodi naslednje račune:
– zakladniške podračune upravljavcev sredstev sistema EZR države in EZR občin, ki so namenjeni za upravljanje denarnih sredstev posameznega sistema EZR,
– podračune javnofinančnih prihodkov, na katere se plačujejo obvezne dajatve in drugi javnofinančni prihodki,
– podračune proračunskih uporabnikov, ki so namenjeni za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike,
– druge račune, določene z drugimi predpisi.
(2) Sredstva na zakladniškem podračunu upravljavcev sredstev sistema EZR države in EZR občin, podračunu javnofinančnih prihodkov, posebnem namenskem transakcijskem računu in posebnem računu z ničelnim stanjem se ne smejo zarubiti za poplačilo upnikov v izvršilnem postopku ali za poplačilo terjatev upnikov iz naslova menic, izvršnic in drugih instrumentov za zavarovanje plačil.
(3) UJP vodi evidenčne račune za račune, odprte izven sistema EZR v državi in tujini, ki so lahko odprti skladno s tem zakonom.
(4) Posebni namenski transakcijski račun se lahko ob soglasju ministra, pristojnega za finance, odpre pri Banki Slovenije za:
– sredstva donacij, če donator zahteva ločeno vodenje sredstev,
– sredstva Evropske unije, namenjena za izvedbo določenega programa oziroma projekta, če je ločeno vodenje sredstev določeno v predpisih Evropske unije,
– tuja gotovinska sredstva, zasežena na podlagi zakona, če je gotovina v tujih valutah, v katerih se ne vodi EZR,
– sredstva sukcesije in druga sredstva nasledstva,
– tuje valute, v katerih se ne vodi EZR,
– upravljanje denarnih sredstev sistema EZR države,
– potrebe poravnave poslov iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
(5) Banke in hranilnice, ki vodijo posebne račune z ničelnim stanjem na podlagi krovne pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za finance, morajo UJP brezplačno sporočati podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter o stanju sredstev na njih na način in v rokih, določenih s predpisi ministra, pristojnega za finance.
(6) Ministrstvo, pristojno za finance, in Banka Slovenije se s pogodbo ali drugim pravnim aktom dogovorita o načinu izmenjave podatkov med UJP in Banko Slovenije v zvezi z vodenjem EZR države in občin ter posebnih namenskih transakcijskih računov, odprtih pri Banki Slovenije, in opravljanjem plačilnih storitev prek teh računov.
(7) Minister, pristojen za finance, za proračunske uporabnike in ponudnike plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, podrobneje predpiše:
– postopke in način vodenja računov proračunskih uporabnikov pri UJP,
– način opravljanja plačilnih storitev UJP,
– način obveščanja o plačilnih transakcijah, izvršenih v dobro ali breme računov proračunskih uporabnikov, in vrste podatkov, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev sporočati UJP,
– način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov na račune proračunskih uporabnikov in nadzornikov javnofinančnih prihodkov,
– obvezne podatke na plačilnem navodilu za plačilo obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov ter obliko in način sporočanja teh podatkov UJP in davčnemu organu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,
– vsebino, obliko, način in roke sporočanja drugih podatkov o plačilnih transakcijah za proračunske, davčne, statistične, analitične in druge namene, določene z zakonom, ki ureja javne finance, ali zakonom, ki ureja davčni postopek, ali drugim zakonom.
24. člen 
(obveznost preverjanja podatkov na plačilnem nalogu pri plačilu obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov) 
(1) Za pravilno prepoznavanje plačnika, vrste obvezne dajatve ali javnofinančnega prihodka ter nadzornika javnofinančnih prihodkov morajo biti pri plačilu obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov na plačilnem nalogu navedeni aktiven podračun javnofinančnega prihodka, objavljen v registru transakcijskih računov, referenca odobritve in drugi podatki, določeni s pravilnikom ministra, pristojnega za finance.
(2) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, morajo zavrniti plačilni nalog, na katerem je plačnik navedel neobstoječi ali ukinjeni podračun javnofinančnih prihodkov ali referenco, ki ni v skladu s pravilnikom ministra, pristojnega za finance.
25. člen 
(obveznost priglasitve izdane menice) 
(1) Proračunski uporabniki, ki jim zakon dovoljuje izdajo menice, morajo UJP v osmih dneh po izdaji menice poslati naslednje podatke:
– naziv, naslov in šifro proračunskega uporabnika, izdajatelja menice,
– status proračunskega uporabnika pri izdaji menice (dolžnik, porok),
– podatke o meničnem upniku (ime, sedež, naslov, matična in davčna številka),
– vrsto menice,
– zaporedno številko izdane menice,
– datum izdaje menice,
– kraj izdaje menice,
– menični znesek in valuto,
– višino osnovnega zavarovanja obveznosti,
– datum dospelosti ali zapadlosti,
– podatke o pogojih in omejitvah v zvezi z unovčenjem menice (menične izjave in klavzule).
(2) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način priglasitve izdane menice.
26. člen 
(obveznost zaprtja računov) 
Pravna oseba, ki je pridobila status proračunskega uporabnika in je predhodno poslovala prek enega ali več računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, mora v 30 dneh po dokončnosti odločbe o vključitvi v register proračunskih uporabnikov zapreti vse račune pri drugih ponudnikih plačilnih storitev.
27. člen 
(prepoved odpiranja računov in uporabe plačilnih storitev izven sistema EZR) 
(1) Proračunski uporabnik ne sme odpirati računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev in uporabljati plačilnih storitev izven sistema EZR, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, morajo zavrniti zahtevek za odprtje računa ali naročilo plačilnih storitev, ki je v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko:
– proračunski uporabnik pri izbranih bankah in hranilnicah odpre in uporablja posebne račune z ničelnim stanjem izključno za dvig ali polog domače in tuje gotovine na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance;
– diplomatska predstavništva in konzulati Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DPK) odpirajo račune pri bankah v državi, kjer ima DPK sedež, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, mora o odprtju teh računov obvestiti UJP, ki vzpostavi evidenčne račune. DPK ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, mora UJP brezplačno sporočati podatke o stanju sredstev na njih v obsegu in na način, ki ju predpiše minister, pristojen za finance;
– obrambni atašeji, obrambni predstavniki pri mednarodnih organizacijah in drugi uslužbenci Republike Slovenije na obrambnem področju, izenačeni z diplomati v sprejemnih državah oziroma pri mednarodnih organizacijah, vojaška predstavništva v tujini ter slovenski kontingenti na mednarodnih operacijah in misijah odpirajo račune pri bankah v državi, kjer delujejo, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Ministrstvo, pristojno za obrambo, mora o odprtju teh računov obvestiti UJP, ki vzpostavi evidenčne račune. Ministrstvo, pristojno za obrambo, mora UJP brezplačno sporočati podatke o stanju sredstev na njih v obsegu in na način, ki ju predpiše minister, pristojen za finance;
– za namen upravljanja sredstev varnostnih rezerv Republika Slovenija odpre račun pri banki, s katerim upravlja Slovenska izvozna in razvojna banka (v nadaljnjem besedilu: SID banka) skladno z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, in zakonom, ki ureja pooblastilo SID banke. SID banka mora o odprtju tega računa obvestiti UJP, ki vzpostavi evidenčni račun. Banka, ki za Republiko Slovenijo oziroma SID banko vodi navedeni račun, mora UJP brezplačno sporočati podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro tega računa, ter o stanju sredstev na tem računu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance;
– proračunski uporabniki odpirajo trgovalne račune pri ponudnikih investicijskih storitev v skladu s predpisi, ki urejajo trg finančnih instrumentov, ter za namene, določene v tem zakonu in v zakonu, ki ureja javne finance, ali v drugem posebnem zakonu, ki za proračunske uporabnike določa pogoje upravljanja finančnega premoženja. Ponudniki investicijskih storitev, ki za proračunske uporabnike vodijo trgovalne račune, in proračunski uporabniki, ki odpirajo trgovalne račune v tujini, morajo obvestiti UJP o odprtju trgovalnih računov in mu brezplačno sporočati podatke o stanju sredstev na njih v obsegu in na način, ki ju predpiše minister, pristojen za finance.
28. člen 
(izmenjava e-računov in priloženih dokumentov v elektronski obliki prek enotne vstopne in izstopne točke) 
(1) Za izmenjavo e-računov in priloženih dokumentov v elektronski obliki, ki jih izdajajo ali prejemajo proračunski uporabniki, je UJP enotna vstopna oziroma izstopna točka.
(2) E-račune morajo proračunski uporabniki pošiljati in prejemati le prek UJP.
(3) Proračunski uporabniki morajo prejemati račune in priložene dokumente, ki jih izdajo subjekti iz četrtega odstavka tega člena, izključno v elektronski obliki.
(4) Pravne in fizične osebe, ki za proračunske uporabnike dobavljajo blago, izvajajo storitev ali gradnjo, morajo proračunskim uporabnikom pošiljati e-račune le prek spletnega programa UJP ali zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sistema izmenjave e-računov), ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. UJP na svoji spletni strani objavi seznam udeležencev sistema izmenjave e-računov, s katerimi ima sklenjene pogodbe.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za račune, zahtevke za plačilo, račune za nadomestilo, poročila, obračunske liste, dobropise, bremepise in druge spremljajoče obračunske dokumente, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalnicam, ki opravljajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pošiljajo bolnišnice, zdravstveni domovi, lekarne, zasebniki, v delu, ki se nanaša na izvajanje koncesijske pogodbe, zdravilišča, dobavitelji medicinskih pripomočkov in drugi izvajalci zdravstvenih storitev, ki opravljajo storitve v breme obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
(6) UJP lahko zagotavlja storitve hrambe e-računov za proračunske uporabnike v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Obseg teh storitev ter medsebojne pravice in obveznosti UJP in uporabnika storitev se uredijo s pogodbo.
(7) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način izmenjave e-računov proračunskih uporabnikov prek UJP.
29. člen 
(sistem za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov in zunanjih ponudnikov) 
(1) UJP nudi podporo za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov in v ta namen vzdržuje informacijsko- komunikacijsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: sistem spletnih plačil), ki omogoča, da se s plačilnimi in kreditnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije ali z drugimi plačilnimi sredstvi brezgotovinsko plačujejo elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve, blago in izdelki, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih portalov ali enotne kontaktne točke.
(2) UJP nudi podporo iz prejšnjega odstavka tudi za spletno plačevanje storitev, ki jih zunanji ponudniki ponujajo svojim strankam v okviru izvajanja javnih pooblastil ali drugih pristojnosti prek enotne kontaktne točke.
(3) Proračunski uporabniki, ki svojim strankam omogočajo spletna plačila storitev in blaga v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko prejemajo plačila za svoje spletne storitve in prodano blago ter izmenjujejo podatke o plačilnih transakcijah le prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja UJP.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način izvajanja nalog UJP iz tega člena.
30. člen 
(uporaba zakona o plačilnih storitvah in sistemih) 
Pri opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike se uporabljajo določbe zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, razen določb, ki urejajo sklenitev pogodbe o plačilnih storitvah in skupne plačilne račune.
31. člen 
(hramba podatkov o računih in plačilnih storitvah) 
UJP hrani dokumentacijo o računih deset let po zaprtju računov in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev deset let od datuma opravljene storitve.
32. člen 
(nadomestila in stroški) 
(1) UJP lahko za posamezne storitve, ki jih opravlja po tem zakonu, zaračunava nadomestila in stroške storitev na način in pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Nadomestila in stroški iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije.
5. OBDELAVA OSEBNIH IN DRUGIH PODATKOV 
33. člen 
(obdelava osebnih in drugih podatkov) 
(1) UJP za namen opravljanja nalog plačilnega agenta vzpostavi in upravlja zbirko imetnikov oziroma imetnic (v nadaljnjem besedilu: imetnik) nematerializiranih vrednostnih papirjev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NMVP RS) z naborom osebnih podatkov, kot ga o imetniku ali upravičencu oziroma upravičenki lahko vodi upravljavec centralne zbirke nematerializiranih vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. V zbirki o imetnikih NMVP RS lahko UJP vodi tudi naslednje podatke, povezane z obveznostjo izplačila iz vrednostnega papirja:
– datum dospelosti in izplačila obveznosti iz naslova NMVP RS;
– znesek in vrsto plačil dohodka ter davčnih odtegljajev iz naslova NMVP RS;
– davčno rezidentstvo imetnika NMVP RS;
– številko transakcijskega računa imetnika NMVP RS ter podatke o nazivu in sedežu ponudnika plačilnih storitev, pri katerem je račun odprt;
– podatke za stike z imetnikom NMVP RS (elektronski naslov ali telefonska številka).
(2) UJP lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka pridobiva neposredno od imetnika NMVP RS ali njegovega zakonitega zastopnika, lahko pa tudi od upravljavca centralne zbirke nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov o zakonitem zastopniku ali dediču imetnika NMVP RS, če je ta upravičen do izplačila dohodka iz naslova NMVP RS.
(4) UJP za vodenje in vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov in namene, določene v 13. členu tega zakona, ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa in izmenjave podatkov med UJP in upravljavcem Poslovnega registra Slovenije obdeluje osebne podatke, ki so navedeni v 14. členu tega zakona.
(5) UJP lahko za zbiranje podatkov o transakcijah, opravljenih prek posebnih računov z ničelnim stanjem, obdeluje naslednje osebne podatke fizičnih oseb, na katere se nanašajo posamezne plačilne transakcije in priloženi dokumenti:
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država),
– številko osebnega dokumenta.
(6) UJP lahko za zbiranje podatkov o plačilnih transakcijah, opravljenih prek transakcijskih računov, ki jih Republika Slovenija uporablja za upravljanje sredstev varnostnih rezerv, obdeluje naslednje osebne podatke fizičnih oseb, na katere se nanašajo posamezne plačilne transakcije in priloženi dokumenti:
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država),
– številko transakcijskega računa,
– davčno številko.
(7) UJP lahko za opravljanje nalog enotne vstopne in izstopne točke za e-račune, ki jih izdajajo ali prejemajo proračunski uporabniki, obdeluje naslednje osebne podatke fizičnih oseb, na katere se nanašajo posamezni e-računi in priloženi dokumenti:
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država),
– elektronski naslov,
– telefonsko številko,
– številko transakcijskega računa,
– davčno številko,
– EMŠO.
(8) UJP lahko za opravljanje nalog, povezanih z delovanjem sistema spletnih plačil, obdeluje naslednje osebne podatke fizičnih oseb, na katere se nanašajo posamezna spletna plačila:
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država),
– davčno številko.
(9) UJP je podatke iz prvega do osmega odstavka tega člena upravičen pridobivati brezplačno.
6. KAZENSKE DOLOČBE 
34. člen 
(prekrški) 
(1) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, če proračunski uporabnik:
– UJP ne sporoča podatkov o izdanih menicah v roku, določenem s tem zakonom, ali če mu sporoča nepopolne ali napačne podatke (prvi odstavek 25. člena),
– ne zapre računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev v roku, določenem s tem zakonom (26. člen),
– odpre račun v državi ali tujini in uporablja plačilne storitve izven sistema EZR (prvi odstavek 27. člena),
– odpre in uporablja posebni račun z ničelnim stanjem v nasprotju s tem zakonom (prva alineja tretjega odstavka 27. člena),
– odpre in uporablja račune v tujini v nasprotju z nameni, določenimi v tem zakonu ali če UJP ne obvesti o odprtju računov v tujini in mu ne sporoča podatkov, določenih v tem zakonu (druga alineja tretjega odstavka 27. člena),
– odpre in uporablja račune v tujini v nasprotju z nameni, določenimi v tem zakonu (prvi stavek tretje alineje tretjega odstavka 27. člena),
– UJP ne obvesti o odprtju računov v tujini in mu ne sporoča podatkov, določenih v tem zakonu (drugi in tretji stavek tretje alineje tretjega odstavka 27. člena),
– odpre ali uporablja trgovalni račun v nasprotju s pogoji in nameni, določenimi v tem zakonu (prvi stavek pete alineje tretjega odstavka 27. člena),
– UJP ne obvesti o odprtju trgovalnega računa v tujini in mu ne sporoča podatkov, določenih v tem zakonu, ali če mu sporoča nepopolne ali napačne podatke (drugi stavek pete alineje tretjega odstavka 27. člena),
– pošilja ali prejema e-račune zunaj enotne vstopne oziroma izstopne točke pri UJP (drugi odstavek 28. člena).
(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, ki:
– UJP ne sporoča podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro računov, ter o stanju sredstev na računih (peti odstavek 23. člena),
– ne zavrne zahtevka proračunskega uporabnika za odprtje računa ali naročila plačilne storitve, ki je v nasprotju s prepovedjo iz tega zakona (drugi odstavek 27. člena),
– UJP ne sporoča podatkov o plačilnih transakcijah, opravljenih v breme in dobro računa, ki ga po pooblastilu Republike Slovenije odpre SID banka, ter o stanju sredstev na tem računu (četrta alineja tretjega odstavka 27. člena).
(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik investicijskih storitev, ki UJP ne obvesti o odprtju trgovalnih računov in mu ne sporoča podatkov, določenih v tem zakonu (peta alineja tretjega odstavka 27. člena).
(4) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena, ter odgovorna oseba ponudnika investicijskih storitev, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
35. člen 
(nadzor nad izvajanjem zakona) 
(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojen UJP.
(2) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba UJP, ki izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) V hitrem postopku o prekršku lahko prekrškovni organ izreče globo v kateri koli višini v okviru razpona, določenega v 34. členu tega zakona.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
36. člen 
(nadaljnja uporaba samostojnih sistemov spletnih plačil) 
Ne glede na 29. člen tega zakona uporaba sistema za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov ni obvezna za proračunske uporabnike, ki so pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 111/13) vzpostavili samostojne sisteme spletnih plačil, razen če proračunski uporabnik prostovoljno pristopi k sistemu spletnih plačil iz prvega odstavka 29. člena tega zakona.
37. člen 
(izdaja podzakonskih predpisov) 
(1) Minister, pristojen za finance, uskladi oziroma izda predpise iz osmega odstavka 14. člena, drugega odstavka 25. člena ter iz druge, tretje, četrte in pete alineje tretjega odstavka 27. člena in sedmega odstavka 28. člena zakona v roku štirih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda spremembe in dopolnitve predpisa iz četrtega odstavka 29. člena tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
38. člen 
(razveljavitev predpisov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 59/10 in 111/13; v nadaljnjem besedilu: ZOPSPU).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Pravilnik o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, št. 126/07, 78/08, 126/08, 9/09 – popr., 109/09, 59/10 – ZOPSPU in 67/10),
– Pravilnik o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 9/11, 109/12, 75/14, 94/14, 75/15 in 9/16),
– Pravilnik o sporočanju podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro računov, ter o stanju sredstev na računih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 75/14 in 19/15),
– Pravilnik o načinu izvajanja nalog podpore za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 25/14 in 92/14),
uporabljajo pa se, kolikor niso s tem zakonom v nasprotju, do uveljavitve podzakonskih aktov, izdanih na podlagi tega zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena predpisi, ki so bili izdani na podlagi ZOPSPU ter 73. in 74. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 131/06 – ZBan-1, 102/07, 126/07 – ZFPPIPP, 58/09 – ZPlaSS, 34/10 – ZPlaSS-A in 59/10 – ZOPSPU), ostanejo še naprej veljavni in se uporabljajo kot predpisi, izdani na podlagi tega zakona, in sicer:
– Sklep o določitvi, območju in sedežu območnih enot Uprave Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 47/15),
– Pravilnik o postopkih in pogojih vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 109/12, 92/14 in 24/15),
– Pravilnik o dvigih ter pologih domače in tuje gotovine neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preko posebnega računa z ničelnim stanjem (Uradni list RS, št. 89/02, 94/02 – popr., 117/07, 58/09 – ZPlaSS, 109/09 in 59/10 – ZOPSPU),
– Pravilnik o plačilnih navodilih, SEPA direktnih obremenitvah, izpiskih o prometu in stanju, delnih izpisih ter obrestnih listih v papirni in elektronski obliki (Uradni list RS, št. 109/12, 44/13, 58/14 in 51/15),
– Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 103/10, 48/11, 51/11 – popr., 102/12 in 110/13),
– Pravilnik o načinu plačevanja, razporejanja in sporočanja podatkov obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 109/10, 48/11, 107/11, 52/12, 85/12, 102/12, 10/13, 106/13 in 94/14),
– Pravilnik o zbiranju podatkov o plačilnih transakcijah zavezancev za informacije javnega značaja (Uradni list RS, št. 60/14).
39. člen 
(začetek veljavnosti in uporabe zakona) 
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Drugi odstavek 29. člena tega zakona se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
(3) Prvi odstavek 25. člena in prva alineja prvega odstavka 34. člena tega zakona se začneta uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(4) Deset mesecev po uveljavitvi tega zakona se začnejo uporabljati naslednje določbe:
– drugi in tretji stavek tretje alineje tretjega odstavka 27. člena tega zakona,
– drugi in tretji stavek četrte alineje tretjega odstavka 27. člena tega zakona,
– drugi stavek pete alineje tretjega odstavka 27. člena tega zakona,
– sedma in deveta alineja prvega odstavka 34. člena tega zakona,
– tretja alineja drugega odstavka 34. člena tega zakona,
– tretji odstavek 34. člena tega zakona.
Št. 411-01/16-31/10
Ljubljana, dne 22. novembra 2016
EPA 1448-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik