Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016

Kazalo

3139. Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU) št. 267/2012, stran 10306.

  
Na podlagi 3. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06), izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU) št. 267/2012
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(1) Ta uredba določa omejevalne ukrepe skladno s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, 27. 7. 2010, str. 39), zadnjič spremenjenim s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/609 z dne 18. aprila 2016 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 104, 20. 4. 2016, str. 25) (v nadaljnjem besedilu: sklep 2010/413/SZVP).
(2) Ta uredba določa tudi pristojne organe in sankcije za kršitve te uredbe in Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, 24. 3. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1375 z dne 29. julija 2016 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 221, 16. 8. 2016, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: uredba 267/2012/EU).
II. OMEJEVALNI UKREPI IN PRISTOJNI ORGANI 
2. člen 
(1) Državljanom Republike Slovenije ali z ozemlja Republike Slovenije ali z uporabo plovil, ki plovejo pod zastavo Republike Slovenije, ali zrakoplovov, registriranih v Republiki Sloveniji, je prepovedano:
(a) v Iran, za uporabo v Iranu ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi in sestavnimi deli za navedeno, ne glede na to, ali tako blago izvira iz Evropske unije ali ne. Ta prepoved se ne uporablja za nebojna vozila, ki so bila izdelana ali opremljena z opremo za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja Evropske unije in njenih držav članic v Iranu;
(b) kupovati oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana, ne glede na to, ali izvira iz Irana ali ne.
(2) Paravojaška oprema iz prejšnjega odstavka vključuje zlasti:
(a) akustične naprave, ki jih proizvajalec ali dobavitelj predstavlja kot primerne za obvladovanje nemirov, in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(b) ščite za uporabo v nemirih in policijske neprebojne ščite ter njihove posebej izdelane sestavne dele;
(c) lisice, ki so izdelane za omejevanje gibanja ljudi in katerih največja skupna velikost, vključno z verigo, je pri merjenju od zunanjega roba enega okova do zunanjega roba drugega v zaklenjenem stanju od 240 do 280 mm;
(d) pasove za uporabo elektrošoka, izdelane za omejevanje gibanja ljudi z elektrošokom z največjo napetostjo prostega teka 10.000 voltov;
(e) vodne topove in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(f) vozila za obvladovanje nemirov, posebej izdelana ali prirejena tako, da jih je mogoče naelektriti zaradi odganjanja protestnikov, in njihove v ta namen posebej izdelane ali prirejene sestavne dele;
(g) pištole z električnim nabojem z največjo napetostjo prostega teka 10.000 voltov;
(h) sestavne dele, posebej izdelane ali prirejene za prenosne pripomočke, ki so izdelani ali prirejeni za obvladovanje nemirov ali za samozaščito z uporabo elektrošoka (vključno s palicami in ščiti za povzročanje elektrošoka, pištolami za omamljanje in takimi z električnimi naboji);
(i) gumijevke, palice za obvladovanje nemirov in podobne pripomočke za kazenski pregon;
(j) oklepne jopiče, vključno z neprebojnimi oblačili, neprebojno podlogo in zaščitnimi čeladami;
(k) biče;
(l) dele in dodatke, izdelane ali prirejene za uporabo v opremi, ki je našteta v točkah od i do k, ali z njo.
3. člen 
(1) Vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje se v skladu s sklepom 2010/413/SZVP prepreči osebam, ki so naštete v prilogah od I do IV sklepa 2010/413/SZVP.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije zaradi dejavnosti, ki so neposredno povezane s predmeti iz pododstavka 1 odstavka 2(c) Priloge B k RVSZN 2231 (2015) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 2231 (2015)) za lahkovodne reaktorje. Prejšnji odstavek se prav tako ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne medvladne organizacije,
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne konference, ki jo skliče Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) ali katere pokroviteljica je OZN,
– na podlagi večstranskega sporazuma, ki določa privilegije in imunitete, ali
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
(3) O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(4) Izjeme pri ukrepih iz prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno:
– z nujnimi humanitarnimi potrebami, vključno z verskimi dolžnostmi,
– s potrebami po izpolnitvi ciljev RVSZN 2231 (2015), tudi tistih, ki izhajajo iz XV. člena Statuta Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ali
– z udeležbo na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih prireja Evropska unija ali Republika Slovenija in na katerih poteka politični dialog, s katerim se neposredno razvijajo demokracija, človekove pravice in pravna država v Iranu.
(5) Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta Evropske unije ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila. Če želi Republika Slovenija odobriti izjemo iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, se predlog dovoljenja predloži v odobritev Varnostnemu svetu OZN.
(6) O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena obvešča Svet Evropske unije. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo in pristojni Odbor Varnostnega sveta OZN. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje.
(7) Kadar se na podlagi tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.
4. člen 
(1) V skladu s prvim odstavkom 48. člena uredbe 267/2012/EU so v Republiki Sloveniji pristojni organi za njeno izvajanje:
– ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo, za izvajanje točk a, b in e prvega odstavka 2.a in 3.a člena uredbe 267/2012/EU,
– ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi predhodnega mnenja stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skupine) iz 7. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljnjem besedilu: ZOUPAMO), za izvajanje točk c in d prvega odstavka 2.a in 3.a člena ter točke c prvega odstavka 10.d in 15.a člena uredbe 267/2012/EU,
– ministrstvo, pristojno za finance, za izvajanje 24., 25., 26., 27., 28., 28.a in 28.b člena uredbe 267/2012/EU,
– Banka Slovenije, za izvajanje prvega odstavka 29. člena uredbe 267/2012/EU in
– ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, za izvajanje uradnega obveščanja po šestem odstavku 2.a člena, drugem odstavku 2.b člena, tretjem in četrtem odstavku 2.d člena, sedmem odstavku 3.a člena, četrtem odstavku 3.b člena, tretjem odstavku 3.c člena, tretjem odstavku 3.d člena, četrtem in petem odstavku 10.d in 15.a členu uredbe 267/2012/EU, ter za izvajanje prvega odstavka 40. člena in 44. člena uredbe 267/2012/EU.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v skladu s prvim odstavkom 48. člena uredbe 267/2012/EU objavi seznam pristojnih organov s podatki za stike na spletni strani iz priloge X k uredbi 267/2012/EU.
(3) V zvezi z izvajanjem uredbe 267/2012/EU po prvi alineji prvega odstavka tega člena se:
– pojmi »prodaja, dobava, prenos ali izvoz« iz prvega odstavka 2.a in 3.a člena uredbe 267/2012/EU štejejo za »izvoz« v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29. 5. 2009, str. 1, v nadaljnjem besedilu: uredba 428/2009/ES) in Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10, v nadaljnjem besedilu: ZNIBDR);
– v skladu z uredbo 267/2012/EU se za izdajo dovoljenj smiselno uporablja postopek s predhodnim mnenjem Komisije za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo ter obveznosti poročanja in vodenja registrov, ki so urejene z uredbo 428/2009/ES, ZNIBDR in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
III. KAZENSKE DOLOČBE 
5. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) v Iran za uporabo v njem ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi in sestavnimi deli za navedeno, ne glede na to, ali tako blago po poreklu iz Evropske unije ali ne (točka a prvega odstavka 2. člena te uredbe);
(b) kupuje oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana ne glede na to, ali izvira iz Irana ali ne (točka b prvega odstavka 2. člena te uredbe).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
6. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno daje tehnično pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije (v nadaljevanju: skupni seznam) ali iz priloge III k uredbi 267/2012/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga s skupnega seznama ali iz navedene priloge k uredbi 267/2012/EU ali navedenim osebam v zvezi z blagom in tehnologijo iz priloge III k uredbi 267/2012/EU ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo takega blaga omogoča posredniške storitve (prvi odstavek 4.a člena, točki a in b 4.b člena ter točka a 5. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno zagotavlja financiranje ali finančno pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s skupnega seznama ali iz priloge III k uredbi 267/2012/EU ter vključuje zlasti subvencije, posojila in izvozna kreditna zavarovanja v zvezi z nakupom, prenosom ali izvozom teh izdelkov ali v zvezi z zagotavljanjem pripadajoče tehnične pomoči (točka b 4.b in 5. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) sklene kakršen koli dogovor z iransko osebo, subjektom ali organom ali osebo ali subjektom, ki deluje v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, vključno s sprejemanjem posojil ali kredita, ki jih nudi takšna oseba, subjekt ali organ, da bi lahko sodelovala ali povečala svojo udeležbo, neodvisno ali v okviru skupnih podjetij ali drugih partnerstvih, v komercialnih dejavnostih, ki vključujejo tehnologije, navedene na seznamu v Prilogi III (točka c 4.b člena uredbe 267/2012/EU);
(d) sklene kakršen koli dogovor za sodelovanje ali povečanje udeležbe za katero koli iransko osebo, subjekt ali organ, ki se ukvarja s proizvodnjo blaga ali tehnologije s skupnega seznama, tako neodvisno kot v okviru skupnega podjetja ali drugega partnerstva, vključno z zagotavljanjem posojil ali kreditov takšnim osebam, subjektom ali organom (točka c 5. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
7. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v nasprotju z uredbo 267/2012/EU od pristojnih organov ne pridobi predhodnega dovoljenja na podlagi členov 2.a, 3.a, 10.d in 15.a uredbe 267/2012/EU.
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
8. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne zamrzne vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII, IX, XIII in XIV k uredbi 267/2012/EU, ki so v njihovi lasti ali s katerimi razpolagajo ali ki jih nadzirajo (prvi in drugi odstavek 23. in 23.a člena uredbe 267/2012/EU);
(b) osebam, subjektom ali organom iz prilog VIII, IX, XIII in XIV k uredbi 267/2012/EU neposredno ali posredno ali v njihovo korist da na voljo sredstva ali gospodarske vire (tretji odstavek 23. in 23.a člena uredbe 267/2012/EU);
(c) brez poseganja v odstopanja iz 24., 25., 26., 27., 28. 28.a, 28.b in 29. člena uredbe 267/2012/EU zagotavlja specializirane finančne komunikacijske storitve, ki se uporabljajo za medsebojno izmenjavo finančnih podatkov, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz prilog VII, IX, XIII in XIV (četrti odstavek 23. in 23.a člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
9. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi s pogodbo ali drugo transakcijo, na izvedbo katere so posredno ali neposredno, v celoti ali deloma vplivali ukrepi, uvedeni z uredbo 267/2012/EU, odobri nadomestilo škode ali druge vrste podobnih zahtevkov, kakršen je zahtevek za odškodnino ali terjatev oziroma zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo predvsem finančne garancije ali jamstva v kakršni koli obliki, ki jih zahtevajo:
(a) osebe, subjekti ali organi, uvrščeni na seznam iz prilog VIII, IX, XIII in XIV k uredbi 267/2012/EU (točka a prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU);
(b) katera koli druga iranska oseba, subjekt ali organ, vključno z iransko vlado (točka b prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU);
(c) katera koli druga oseba ali subjekt, ki deluje po taki osebi ali subjektu ali v njenem imenu (točka c prvega odstavka 38. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
10. člen 
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:
– pristojnim organom, navedenim na spletni strani iz priloge X k uredbi 267/2012/EU, nemudoma ne pošlje vseh podatkov, ki bi pripomogli k spoštovanju obveznosti iz uredbe 267/2012/EU, kakršna je npr. zamrznitev računov in zneskov v skladu z njenim 23. in 23.a členom, če prebiva ali ima sedež v Republiki Sloveniji, in neposredno ali prek teh pristojnih organov Evropski komisiji (točka a prvega odstavka 40. člena uredbe 267/2012/EU);
– ne sodeluje s pristojnimi organi, navedenimi na spletni strani iz priloge X k uredbi 267/2012/EU, pri vsakem preverjanju takih podatkov (točka b prvega odstavka 40. člena uredbe 267/2012/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
11. člen 
(1) Z globo od 200 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavestno in naklepno sodeluje v dejavnostih, katerih namen ali posledica je zaobiti ukrepe iz 2.a, 2.b, 2.c, 2.d, 3.a, 3.b, 3.c, 3.d, 4.a, 4.b, 5., 10.d, 15.a, 23., 23.a in 37. člena uredbe 267/2012/EU (41. člen uredbe 267/2012/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
12. člen 
(1) Z globo od 200 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če navaja nepopolno ali nepravilno dejansko stanje, da bi zase ali za koga drugega pridobil dovoljenje ali odobritev, ki se zahteva po uredbi 267/2012/EU, ali če tako dejansko stanje navede iz malomarnosti.
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 500.000 eurov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
IV. NADZOR 
13. člen 
(1) Izvajanje določb te uredbe in uredbe 267/2012/EU po svojih pooblastilih iz zadev stvarne pristojnosti organa nadzirajo pristojni inšpekcijski organi, finančna uprava, policija in pristojni nosilci javnih pooblastil. Če gre za vojaško orožje in vojaško opremo, opravljata nadzor iz prejšnjega stavka inšpekcijski organ, pristojen za obrambo, in finančna uprava, če gre za civilno orožje, strelivo in gospodarska razstreliva, pa inšpekcijski organ, pristojen za notranje zadeve, in finančna uprava.
(2) Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekrške po tej uredbi ali so nastali s storitvijo prekrška iz te uredbe, se smejo odvzeti.
(3) O ugotovljenih kršitvah določb iz te uredbe in uredbe 267/2012/EU organi iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
14. člen 
(1) Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 (Uradni list RS, št. 51/12, 43/13, 8/14, 15/14 in 4/16).
(2) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00724-37/2016
Ljubljana, dne 10. novembra 2016
EVA 2016-1811-0072
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik