Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2016 z dne 15. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2016 z dne 15. 11. 2016

Kazalo

3049. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe na Tržnici Videm v mestu Krško, stran 9987.

  
Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Krško, na 27. seji, dne 27. 10. 2016, sprejel
O D L O K 
o načinu izvajanja gospodarske javne službe na Tržnici Videm v mestu Krško 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) S tem odlokom, ki je koncesijski akt, se določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja Tržnice Videm v mestu Krško.
(2) Izvajanje izbirne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javne tržnice (v nadaljevanju: javna služba) po tem odloku obsega opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe ter tržni red.
(3) Kolikor s tem odlokom ni drugače določeno se v zvezi s koncesionirano gospodarsko javno službo, financiranjem gospodarskih javnih služb ter računovodstvom in revidiranjem njihovih izvajalcev, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe ter pripadajoče podzakonske predpise.
2. člen 
(opredelitev izrazov) 
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot izrazi, ki so določeni v zakonu in ostalih veljavnih predpisih, razen če s tem odlokom ni drugače določeno.
(2) Koncedent je občina Krško. Koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
3. člen 
(območje koncesije) 
Javna služba se izvaja na območju občine Krško, nepremičnini z oznako ID znak: 1316-639 stavba št. 639, k.o. 1316 – Stara vas (ID 5387984) in sicer na posameznih delih kjer je koncedent zemljiškoknjižni lastnik ter skupnih delih, kjer je koncedent solastnik.
4. člen 
(obseg monopola) 
Koncesija za opravljanje dejavnosti se podeli enemu koncesionarju. Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju iz prejšnjega člena tega odloka izključno pravico opravljati javno službo in dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe v svojem imenu in za svoj račun.
5. člen 
(vsebina gospodarske javne službe) 
Izvajanje javne službe obsega:
– skrb za ureditev in poslovanje tržnice skladno z veljavnimi predpisi,
– organizacijo in vodenje poslovanja tržnice z razporejanjem in oddajo prodajnih prostorov v uporabo,
– dajanje v uporabo tržnih pripomočkov oziroma opreme, potrebne za nemoteno poslovanje tržnice,
– skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, čistočo in odstranjevanje odpadkov, zunanji videz površin,
– tekoče vzdrževanje objektov, naprav in drugih sredstev, namenjenih izvajanju dejavnosti,
– vodenje evidence o prodajnih prostorih in skladiščnih prostorih ter številu in vrsti opreme in naprav,
– oblikovanje predloga obratovalnega časa, skladno z veljavnimi predpisi,
– pripravo tržnega reda in njegov sprejem s soglasjem pristojnega občinskega organa,
– spremljanje založenosti, prometa in cen na tržnih površinah,
– zaračunavanje in pobiranje takse, pristojbine in ostalih dajatev za uporabo tržnih površin, opreme in drugih storitev, ki so vezane na tržno poslovanje ter morebitnih dopolnilnih dejavnosti na območju koncesije,
– pripravo letnih planov vzdrževanja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter opreme tržnice,
– kontrolo porekla blaga, ki se prodaja,
– kontrolo tehtanja na željo kupcev,
– pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,
– nadzor nad kvaliteto blaga in izločanje blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in zelenjava, oporečni prehrambeni izdelki itd.),
– pripravo letnih planov in letno oziroma na zahtevo koncedenta vmesno poročanje o poslovanju tržnice oziroma izvajanju gospodarske javne službe,
– sodelovanje s pristojnimi občinskimi in državnimi organi oziroma službami,
– promocijo in organizacija dogodkov na tržnici,
– zagotavljanje varovanja objekta,
– upravljanje z javnimi sanitarijami,
– prodaja lokalno pridelane hrane,
– izvajanje drugih nalog iz tega odloka in tržnega reda.
6. člen 
(način podelitve koncesije) 
Koncesijo izvaja fizična ali pravna oseba zasebnega prava na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi, tem odlokom, pravili javnega razpisa in koncesijsko pogodbo.
7. člen 
(tržni red) 
Prodajna mesta, predmet in pogoji trgovanja, tržni čas, način vzdrževanje reda in snage ter pravice in dolžnosti koncesionarja in prodajalcev se določijo s tržnim redom, ki ga sprejme koncesionar in potrdi pristojni organ koncedenta.
II. KONCESIJA 
8. člen 
(začetek in trajanje koncesije) 
(1) Koncesijsko razmerje za izvajanje javne službe nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se podeli za obdobje največ 8 let. Trajanje koncesije se določi v upravni odločbi o podelitvi koncesije in koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo z datumom, določenim v koncesijski pogodbi.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Koncesijska pogodba se lahko po preteku časa, za katerega je sklenjena, podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
III. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 
9. člen 
(pravice in dolžnosti koncesionarja) 
Dolžnosti koncesionarja so predvsem izvajati javno službo po vsebini in obsegu določenim v 5. členu tega odloka, še zlasti pa:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– kot dober strokovnjak uporabljati, upravljati in tekoče vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– pridobivati nove ponudnike in sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet gospodarske javne službe ali v povezavi z njo,
– izvajati promocijo tržnice in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– pripravljati projekte oziroma po potrebi sodelovati s koncedentom pri pridobivanju finančnih sredstev iz drugih virov,
– vodenje evidenc v zvezi z javno službo, usklajenih z koncedentovimi evidencami,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske javne službe, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah izvajanja javne službe s strani uporabnikov.
10. člen 
(vzdrževanje objektov, naprav in opreme za izvajanje javne službe) 
Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse objekte, naprave in opremo s katero izvaja javno službo. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v primernem roku od ugotovitve, oziroma od prejetega obvestila uporabnikov.
11. člen 
(pravice in dolžnosti koncedenta) 
Koncedent mora:
– izvajati vsa dejanja, ki so potrebna za nemoteno izvajanje javne službe, skladno z veljavnimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
– zagotoviti sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– zagotoviti sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju tržnice;
– pisno obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih, pripombah oziroma pritožbah uporabnikov.
12. člen 
(pravice in dolžnosti uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja še zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– do zagotovljenih cen storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar v delu, ki se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev javne službe lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe naslovi pripombe na koncesionarja in koncedenta, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(3) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno izpolnjevati vse obveznosti skladno s veljavnimi predpisi in tržnim redom,
– pravočasno sporočiti koncesionarju vsa dejstva, ki so pomembna za nemoteno izvajanje javne službe,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA 
13. člen 
(viri financiranja javne službe) 
Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe (uporaba naprav in izvajanje storitev),
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov.
14. člen 
(izhodiščne cene in njihovo spreminjanje) 
(1) Takse, pristojbine in ostale dajatve, ter pogoji za njihovo spreminjanje se na podlagi odločitve občinskega sveta določijo v koncesijski pogodbi.
(2) O spreminjanju cen odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi utemeljene obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar. Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cen uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskemu svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cen.
15. člen 
(koncesijska dajatev) 
(1) Koncesionar plača koncedentu enkrat letno koncesijsko dajatev, kolikor je ta določena s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska dajatev se plačuje na način, določen v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
16. člen 
(zavarovanje pred odgovornostjo) 
(1) Koncesionar mora pred začetkom opravljanja javne službe zavarovati in imeti ves čas svojega izvajanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) V zvezi z zavarovanjem pred odgovornostjo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov.
V. NAČIN PODELITVE KONCESIJE 
17. člen 
(javni razpis) 
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom.
(2) Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(3) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
3. začetek in čas trajanja koncesije,
4. obseg koncesije
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. pogoje ter način dokazovanja izpolnjenosti pogojev,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in druge pogoje za vpogled razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge zahteve in podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(4) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo.
(5) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. člen 
(pogoji in merila za izbor koncesionarja) 
(1) Pogoji in merila za izbor koncesionarja so za vsak razpis posebej določena.
(2) Koncedent lahko od kandidatov še posebej zahteva, da izpolnjujejo pogoje glede referenc, ekonomske, finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti.
(3) Koncedent lahko odda koncesijo z uporabo enega ali več različnih meril kot so na primer višina ponujenega nadomestila, predstavitev koncepta upravljanja in trženja ter obseg trženjskih aktivnosti na območju koncesije in podobno.
19. člen 
(primeri izbire brez javnega razpisa) 
(1) S koncesionarjem za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se lahko sklene neposredna koncesijska pogodba po izvedbi postopka pogajanj z vsemi z zainteresiranimi kandidati.
(2) Izbira koncesionarja se izvede v primeru neuspešnega javnega razpisa, pri čemer mora vsak kandidat izpolnjevati vse pogoje iz le-tega.
(3) Postopek izbire najugodnejšega kandidata se uredi s posebnim protokolom, ki ga sprejme župan.
VI. IZBOR KONCESIONARJA IN SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE 
20. člen 
(uspešnost javnega razpisa) 
(1) Prijava je popolna, če vsebuje zahtevane podatke in dokazila.
(2) Postopek se šteje za neuspešnega, če:
– koncedent ne pridobi nobene prijave,
– so vse prijave nepopolne,
– koncedent zavrne vse ponudbe.
(3) Koncedent lahko kadarkoli začeti postopek do sprejema odločitve ustavi, oziroma zavrne vse ponudbe.
(4) Javni razpis se lahko ponovi v primeru neuspešnega javnega razpisa ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
21. člen 
(izbira koncesionarja) 
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od kandidatov zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
(3) Občinska uprava odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Koncedent izbere enega koncesionarja.
(4) Več oseb lahko odda skupno prijavo, pri čemer so vse osebe kot prijavitelji, oziroma izbrani koncesionarji odgovarjajo koncedentu za nastalo škodo neomejeno in solidarno. V zvezi s tem se glede popolnosti prijave in izpolnjevanja pogojev smiselno uporabljajo predpisi o javnem naročanju.
22. člen 
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 15 dni po pravnomočnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema.
23. člen 
(koncesionarjeva tveganja) 
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno. Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
24. člen 
(koncesijska pogodba) 
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja še zlasti:
– spremembe pri koncesionarju, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– pogoje v zvezi z odkupom, odvzemom, prevzemom in prenosom koncesije;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter medsebojne pravice in obveznosti v takih primerih;
– pogoji za oddajo poslov podizvajalcem ali tretjim osebam;
– posledice spremenjenih okoliščin in višje sile;
– subsidiarno odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja;
– obseg koncesije.
25. člen 
(pristojni organ za izvajanje koncesije) 
Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
26. člen 
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) 
V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
27. člen 
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas največ 8 let od dneva, določenega v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z datumom, določenim v koncesijski pogodbi. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v roku, navedenem v koncesijski pogodbi.
(3) Podaljšanje koncesijske pogodbe se lahko izvede eno leto pred iztekom koncesijskega obdobja pod istimi ali ugodnejšimi pogoji za koncedenta za največ 8 let.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE 
28. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
29. člen 
(način in obseg nadzora) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarskih javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
30. člen 
(letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila) 
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Upravljavec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
31. člen 
(ugotovitev kršitve koncesionarja) 
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
32. člen 
(dolžnost obveščanja koncedenta) 
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN VIŠJA SILA 
33. člen 
(višja sila in prenehanje koncesijskega razmerja) 
(1) Glede višje sile, prenehanja koncesijskega razmerja, koncesijske pogodbe, odkupa, odvzema, prevzema in prenosa koncesije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Oblike in načini prenehanja koncesijskega razmerja oziroma pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 
34. člen 
(uporaba prava) 
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
35. člen 
(uporaba določil o tržnem redu) 
Pravilnik o tržnem redu na tržnici v Krškem (Uradni list RS, št. 29/05) še naprej velja kot predpis do uskladitve predpisa s tem odlokom.
36. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2016-O406
Krško, dne 27. oktobra 2016
Župan 
Občine Krško 
mag. Miran Stanko l.r.

AAA Zlata odličnost