Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2016 z dne 11. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2016 z dne 11. 11. 2016

Kazalo

3020. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice, stran 9681.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popr.) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 19. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice 
1 UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet Občinskega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del in ga je izdelalo podjetje URBANA urbanizem, projektiranje, Kočar in Kočar, d.o.o., pod št. projekta 614/09-OPN.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju besedila tudi občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se upošteva analogna oblika.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:
1
UVODNE DOLOČBE
2
STRATEŠKI DEL
2.1
SPLOŠNE DOLOČBE
2.2
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
2.3
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
2.4
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
2.4.1
Splošne določbe za GJI
2.4.2
Prometna infrastruktura
2.4.3
Elektronska komunikacijska infrastruktura
2.4.4
Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom
2.4.5
Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
2.4.6
Druga področja GJI
2.5
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
2.6
OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
2.7
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
2.7.1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.7.2
Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.7.4
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3
IZVEDBENI DEL
3.1
SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA
3.1.1
Enote urejanja prostora
3.1.2
Namenska raba prostora
3.1.3
Dopustna izraba prostora
3.1.4
Namembnost in vrste posegov v prostor
3.1.5
Lega objektov
3.1.6
Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor
3.1.7
Pogoji in merila za parcelacijo
3.1.8
Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja
3.1.9
Varstvo kulturne dediščine
3.1.10
Ohranjanje narave
3.1.11
Varstvo okolja in naravnih dobrin
3.1.12
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.1.13
Obrambne potrebe
3.1.14
Varovanje zdravja
3.1.15
Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN
3.2
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA PROSTORA
3.2.1
Enota urejanja UN1
3.2.2
Enota urejanja UN2
3.2.3
Enota urejanja UN3
3.2.4
Enote urejanja AP4, AP5 in AP6
3.2.5
Enote urejanja OP7, OP8, OP9 in OP14
3.2.6
Enote urejanja OP10, OP11, OP12 in OP13
3.2.7
Enoti urejanja AC15 in AC16
3.3
SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V PROSTORU
4.
PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
5
PRILOGE
Priloga 1:
Pregled strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve v OPN
Priloga 2:
Prikaz kontinuitete urejanja naselij
Priloga 3:
Pregled okvirnih območij naselij v OPN
Priloga 4:
Bilance površin v OPN
Priloga 5:
Pregled MOEUP glede na ON, PNRP in načine urejanja
Priloga 6:
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti za območja nepozidanih stavbnih zemljišč na območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo:
A
Strateški del vsebuje grafične prikaze v merilu 1:50.000:
1
Zasnova prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice
2
Zasnova gospodarske javne infrastrukture:
2.1
prometna infrastruktura
2.2
elektronske komunikacije, energetika, komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja, druga področja
3
Zasnova poselitve: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve
4
Usmeritve za prostorski razvoj občine:
4.1
za poselitev in celovito prenovo
4.2
za razvoj v krajini
4.3
za določitev namenske rabe zemljišč
4.4
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
4.5
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za obrambne potrebe
B
Izvedbeni del vsebuje grafične prikaze:
1
Pregledni prikaz občine z razdelitvijo na liste v merilu 1:50.000
2
Pregledni prikaz občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50.000
3
Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, območij enot urejanja prostora ter in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN:
3.01 – Sl. Bistrica 25,
3.02 – Sl. Bistrica 33,
3.03 – Sl. Bistrica 34,
3.04 – Sl. Bistrica 35,
3.05 – Sl. Bistrica 36,
3.06 – Sl. Bistrica 37,
3.07 – Sl. Bistrica 38,
3.08 – Sl. Bistrica 39,
3.09 – Sl. Bistrica 43,
3.10 – Sl. Bistrica 44,
3.11 – Sl. Bistrica 45,
3.12 – Sl. Bistrica 46,
3.13 – Sl. Bistrica 47,
3.14 – Sl. Bistrica 48,
3.15 – Sl. Bistrica 49,
3.16 – Šentjur 3,
3.17 – Šentjur 4,
3.18 – Šentjur 5,
3.19 – Šentjur 6,
3.20 – Šentjur 7,
3.21 – Šentjur 8,
3.22 – Šentjur 9,
3.23 – Šentjur 10,
3.24 – Šentjur 17,
3.25 – Šentjur 18,
3.26 – Šentjur 19,
3.27 – Šentjur 20
4
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:5.000 na 27 kartah DKN z oznako listov od 4.01 do 4.27
5
Legenda
3. člen 
(obvezne priloge OPN) 
Obvezne priloge vsebujejo:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Strategija prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS, št. 76/04).
2. Prikaz stanja prostora Občine Slovenske Konjice, z datumom september 2009, dopolnjeno februar 2014, ki ga je izdelalo podjetje GEOFOTO d.o.o. – podjetje za geodetske in računalniška storitve, Slovenske Bistrica.
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN (navedene v Prilogi 1 k temu odloku), med drugim Urbanistični načrt Slovenske Konjice, Urbanistični načrt Loče in Urbanistični načrt Tepanje.
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN.
6. Povzetek za javnost.
7. Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Slovenske Konjice, št. proj. PVO-03/09, datum junij 2013, dopolnitve: maj 2014, oktober 2014, november 2014, ki ga je izdelal Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana.
4. člen 
(uporaba kratic) 
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO je enostavni objekt,
– EUP je enota urejanja prostora,
– FI je faktor izrabe zemljiške parcele,
– FZ je faktor zazidanosti zemljiške parcele,
– GJI so gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture,
– GJD je grajeno javno dobro,
– MOEUP je manjše območje znotraj EUP,
– NO je nezahtevni objekt,
– ONRP je osnovna namenska raba prostora,
– OPN je občinski prostorski načrt,
– OPPN je občinski podrobni prostorski načrt,
– PIP so prostorski izvedbeni pogoji,
– PNRP je podrobnejša namenska raba prostora,
– RPE je register prostorskih enot,
– UN je urbanistični načrt.
(2) Druge uporabljene kratice so obrazložene ob njihovi prvi uporabi v tem odloku.
2 STRATEŠKI DEL 
2.1 Splošne določbe
5. člen
(splošne določbe) 
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; zasnovo prostorskega razvoja občine; zasnovo GJI in GJD lokalnega pomena; okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; okvirna območja razpršene poselitve; usmeritve za prostorski razvoj občine: za poselitev in za celovito prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč ter za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Osnove za izdelavo strateškega dela OPN so:
a) izhodišča iz do sedaj veljavnega prostorskega plana Občine Slovenske Konjice – dopolnjenega 2004 (Uradni list RS, št. 75/04, sklep Vlade RS, št.: 350/00/2001-230 z dne 22. 6. 2004 – v nadaljevanju: VPA 2004),
b) izhodišča iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS ali SPRS; Uradni list RS, št. 76/04) ter iz Uredbe o prostorskem redu Slovenije (UoPRS; Uradni list RS, št. 122/04),
c) Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13) s podzakonskimi predpisi,
č) Strokovne podlage za OPN Slovenske Konjice – analiza stanja in razvojnih možnosti (SP-594/08-ASRM),
d) upoštevanje razvojnih ciljev Občine Slovenske Konjice.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(ugotovitve iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine) 
(1) Občina Slovenske Konjice je s površino 98,62 km2 in 15.514 prebivalci (leto 2016, vir: ECRP, MNZ) ena od občin širše Celjske regije. Občina leži v centralnem delu Slovenije na ugodni geografski legi ob glavni cesti Celje–Maribor ter ob avtocesti Ljubljana–Maribor, kar se odraža predvsem pri pozitivnem gospodarskem razvoju, razvoju turizmu in rasti prebivalstva. Občina je od svojega nastanka v letu 1994 vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje, podjetništva in turizma ter v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Občina je geografsko raznolika, večinoma jo predstavlja podeželski prostor, za katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča kmetijska in gozdarska raba krajine. Na območje občine segata dve naravni enoti Konjiška gora in Dravinjska dolina, ki dajeta pečat predvsem pri razvoju turizma in razvoju podeželja. Konjiška gora se kot del Karavank razteza na južnem delu občine in se proti vzhodu znižuje. Severna in severovzhodna pobočja so strma in porasla z gozdovi, južna pobočja pa počasi prehajajo v gričevnat svet in so posejana s kmetijami. Na prehodu iz Zreškega podolja je Dravinja ustvarila obsežen vršaj, na katerem je nastalo naselje Slovenske Konjice. Glavni vodotok na tem območju je reka Dravinja, njena pritoka pa sta Oplotnica in Žičnica. Dravinja je delno regulirana, površine ob reki so meliorirane in so večinoma intenzivno kmetijsko obdelane. Dravinja in Oplotnica občasno poplavljata priobalna kmetijska zemljišča.
(3) Pozidane aglomeracije so se razvile pretežno v ravninskem delu občine ob glavnih cestnih povezavah ter ob strugi reke Dravinje in predstavljajo pomembnejša urbana središča občine: Slovenske Konjice, Loče in Tepanje. Mesto Slovenske Konjice je središče občine in ima 4.689 (leto 2007) prebivalcev. Podobo mesta označuje tisočletna starotrška zasnova z osrednjo ulico in cerkvijo Sv.Jurija. Prva pisna omemba kraja sega v leto 1146 pod imenom Gunnuvitz. Danes so Slovenske Konjice urbano središče občine, kjer se nahajajo sedeži občine, upravne enote, okrajnega sodišča. V mestu so zdravstveni dom ter izobraževalne in varstvene institucije. Mesto je tudi pomembno zaposlitveno središče s številnimi proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi. Večja naselja so Bezina, Draža vas, Škalce, Žiče, ki imajo več kot 400 prebivalcev, manjša naselja pa so še Konjiška vas, Mlače, Polene, Zbelovo, Zeče, Spodnje Preloge, Vešenik in Zbelovska gora. Ostala naselja v občini imajo pretežno podeželski značaj, večja med njimi pa je v veliki meri zajela urbanizacija, kar je posledica opuščanja kmetijskih dejavnosti ter priseljevanja prebivalcev.
(4) Glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometno lego in dosedanji razvoj, predstavlja občino več območij s karakterističnimi skupnimi značilnostmi: območje doline Sv. Janeza oziroma Žičke kartuzije; gričevnata območja na južnem robu Dravinjske doline, med vodotoki Oplotnica, Dravinja in Ličenca ter med Oplotnico, Dravinjo in Polenšico; ravninski predeli občine ob vodotoku Dravinja s pritoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca; območje severnega pobočja Konjiške gore. Z vidika poselitvene strukture so za Dravinjsko dolino značilna predvsem gručasta naselja in delno razpršena gradnja, za južna pobočja Konjiške gore pa so značilna manjša zožena naselja, zaselki in samotne kmetije, ki predstavljajo razpršeno poselitev.
7. člen 
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) 
(1) Težnje prebivalcev glede naselitvenih lokacij in želenega tipa gradenj lahko razberemo iz števila vlog lokacijskih informacij za določeno območje, iz razmer na trgu nepremičnin ter pobud občanov pri sprejemanju prostorskih planov. Vodilo lokalne skupnosti je, v skladu s SPRS, načelno čim manj posegati na nove, nezazidane površine izven mej naselij in gradnjo usmerjati znotraj meje naselja v obliki prenove, zgostitve in gradnje v degradiranih območjih, kjer je že izgrajena potrebna infrastruktura oziroma bo možna brez večjih vlaganj.
(2) Za usmerjanje poselitve je pomembno, da je občinski prostor sestavni del arhitekturne krajine, ki je zaradi specifičnih geografskih, kulturno zgodovinskih, upravnih, gospodarskih in drugih pogojev razvoja podrejena identiteti prostora in ohranjanju značilnosti bivalnega okolja.
(3) Za gradnjo večstanovanjskih objektov predvsem v mestu Slovenske Konjice primanjkuje primernih parcel, v naselju Loče je za to gradnjo zagotovljenih dovolj zemljišč. Gradnjo prosto stoječih enodružinskih hiš pa bo potrebno, v korist večstanovanjskih objektov, usmerjati v naselja kjer se le ta praznijo, oziroma oddaljevati od mestnih središč na manj rodovitna zemljišča, na pobočja, v slabše gozdove in na krajinsko manj zanimive parcele. Občina v soglasju z lastnikom in z vednostjo Krajevne skupnosti Tepanje opredeljuje območje za individualno stanovanjsko gradnjo na Tepanjskem vrhu, kjer bo zgoščevanje gradnje smiselno, saj bo potrebno izgraditi potrebno komunalno ureditev za širše območje Tepanjskega vrha. Naselji Tepanje in Loče imata za individualno stanovanjsko gradnjo dovolj prostih površin.
(4) Zaradi precejšnjih prostih kapacitet prostorov v samem mestnem jedru Slovenskih Konjic in še prostih površin znotraj mej tudi ostalih naselij v občini, ni smotrno spodbujati oblikovanja novih con centralnih dejavnosti. Za dejavnosti, za katere znotraj stavbnih zemljišč ni zadostnih površin in za dejavnosti, ki ne sodijo v naselje, pa bodo posegi na osnovi strokovno utemeljenih pobud morali biti realizirani v interesu razvoja.
(5) Zaradi izgradnje avtocestnega križa in glavnih prometnih tokov glede na izvor in cilj blaga se vse pogosteje pojavlja interes po ureditvi večje poslovne cone na degradiranih zemljiščih na obeh straneh avtoceste, na predelu od Petrolovih bencinskih črpalk do čelne cestninske postaje, za kar občina z vednostjo Krajevne skupnosti Tepanje opredeljuje zemljišča na osnovi strokovnih podlag.
(6) Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju so prav tako podane pobude in izdelane strokovne podlage s strani potencialnih nosilcev za pospeševanje turizma rekreacijskih potencialov.
8. člen 
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) 
Prostorski razvoj Občine Slovenske Konjice se usmerja v povezavi s prostorskim razvojem sosednjih mejnih občin predvsem na področju izgradnje GJI. Na področju turizma in rekreacije v naravnem okolju se razvoj usmerja v dopolnjevanje programov, ki niso razviti v sosednjih občinah.
9. člen 
(cilji prostorskega razvoja občine) 
(1) Uravnoteženo doseganje družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb brez ogrožanja bodočih generacij je eno temeljnih izhodišč pri določitvi strategije prostorskega razvoja Občine Slovenske Konjice. Prostorski razvoj občine prispeva h krepitvi kvalitet in prepoznavnosti slovenskega prostora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter z upoštevanjem povezav v prostoru.
(2) Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji Občine Slovenske Konjice sledeči:
a) Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj:
– usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
b) Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev:
– izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).
c) Kvaliteten razvoj občinskega središča Slovenske Konjice, lokalnih središč Loče in Tepanje in drugih naselij:
– zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja;
– zagotavljanje vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak;
– zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
č) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij:
– izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti;
– dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.
d) Prostorski razvoj omejen s prostorskimi omejitvami:
– usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče;
– spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost.
e) Preudarna raba naravnih virov:
– ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo;
– uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami.
f) Varstvo kulturne dediščine:
– ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v urejanje prostora in vzpostavljanjem vzpodbudnih mehanizmov za sanacijo in vzdrževanje kulturne dediščine;
– izboljšanje dostopnosti do kulturne dediščine in komunikacijski potencial kulturne dediščine.
g) Ohranjanje narave:
– ohranjanje zavarovanih območij narave, biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora;
– ohranitev lastnosti zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto;
– zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
– povečanje deleža zavarovanih območij za 5 % ter obnovitev poškodovanih oziroma uničenih naravnih vrednot;
– zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža;
– zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi ni možno.
h) Varstvo okolja:
– vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj;
– racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.
i) Skladen razvoj območij:
– skladen razvoj občine v regiji;
– povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji.
j) Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi z regijo in zavarovanimi območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami.
10. člen 
(okoljski cilji OPN) 
Z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo Občina Slovenske Konjice poleg ciljev, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske cilje:
a) Ohranjanje in izboljšanje kvalitete tal:
– varčna in večnamenska raba zemljišč in virov;
– smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij;
– ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami;
– sanacija degradiranih območij;
– smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij;
– prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij.
b) Ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih voda:
– zagotavljanje dobrega stanje Dravinje in njenih pritokov;
– ohranjanje kakovosti voda na območju občine, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib;
– doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda do leta 2015;
– preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oziroma varovanje in izboljševanje vodnega okolja;
– zmanjševanje in postopno odpravljanje emisij in odvajanje prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.
c) Ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemnih voda:
– ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;
– preprečevanje trendov rasti onesnaževal;
– skrb za boljše stanje vodnega okolja;
– zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda);
– zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi v predpisane okvire;
– izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu s predpisanimi standardi;
– izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.
č) Ravnanje z odpadnimi vodami:
– zagotavljanje varstva vseh površinskih in podzemnih voda na območju občine pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem;
– izgradnja komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem v aglomeracijah na območju občine, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017);
– zagotavljanje ustreznega zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.
d) Smotrna oskrba s pitno vodo:
– zagotovitev varne vodooskrbe z zadostnimi količinami neoporečne pitne vode in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo;
– zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v primeru izrednih dogodkov iz rezervnih vodnih virov;
– sanacija ali ukinitev malih sistemov vodo oskrbe ter sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;
– spodbujanje trajnostne rabe voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin;
– dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti;
– aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženjem tujih voda.
e) Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem izpustov:
– izpustov delcev v zrak, plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, predhodnikov ozona ter toplogrednih plinov.
f) Zmanjšanje ravni hrupa:
– zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno izpostavljeni čezmernemu hrupu pri čemer se prednostno upoštevajo vzgojno-varstvene ustanove, zdravstvene ustanove, ustanove varstva starejših in stanovanjska območja.
g) Ravnanje z odpadki:
– nadaljevanje in krepitev ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine in učinkovita obdelava preostanka odpadkov po ločenem zbiranju;
– zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb;
– doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki;
– zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode, podzemne vode);
– zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko razgradljivih.
h) Elektromagnetna sevanja (EMS) in svetlobno onesnaževanje:
– upoštevanje varnostnih koridorjev virov elektromagnetnega sevanja in predpisov s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju pri načrtovanju rabe prostora;
– zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v predpisane mejne vrednosti.
i) Podnebni dejavniki: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25 % do leta 2020.
j) Krajina:
– Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
– Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).
– Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij z izkoriščanjem prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti, z dopolnjevanjem funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.
k) Povečana nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče:
– Pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti se upoštevajo preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija.
– Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij.
– Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven erozijskih in plazljivih območij.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
11. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) 
(1) Na osnovi analize razporeditve dejavnosti v prostoru in stanja rabe tal, identifikacije potreb in teženj v prostoru ter ob upoštevanju okvirnih strateških ciljev razvoja v prostoru, ki si jih je zastavila Občina Slovenske Konjice, se razvojne možnosti občine lahko uresničujejo na opredeljenih prednostnih območjih za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v prostoru Občine Slovenske Konjice.
(2) Prostor Občine Slovenske Konjice omogoča nadaljnji razvoj primarnih dejavnosti gozdarstva in kmetijstva, saj je skoraj 90 % občinskega prostora namenjeno tema osnovnima rabama prostora. Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarjanjem in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesnoproizvodne). Glede na reliefne razmere je prostor občine mogoče razdeliti v dva tipa kmetijskih zemljišč. Prve so večje zaključene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) in na katerih so bile v obsežnem delu že izvršene nekatere agrarne operacije (osuševanje, namakanje); te površine ležijo na ravninskih predelih občine ob vodotoku Dravinja in pritokih Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca. Druge so večje in manjše zaključene površine v naklonu do 20 %, kjer se pojavljajo vinogradi, sadovnjaki in travniki; te površine se pojavljajo razpršeno, večkrat med gozdnimi površinami, na gričevnatih in delno hribovitih območjih občine do nadmorske višine okrog 600 m.
(3) Z razvojem poselitve se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij, zadosti komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo, oskrbo in storitve na primernih lokacijah ter površin za rekreacijo in preživljanje prostega časa ob upoštevanju ugotovljenih značilnosti dosedanje poselitve. Možnosti za razvoj poselitve izhajajo iz načela ohranjanja koncepta obstoječih naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij in morfološke značilnosti. Na obstoječa naselja se bodo navezovale nove prostorske enote za potrebe stanovanjske in poslovne gradnje, z zagotavljanjem zelenih in rekreacijskih površin in varovanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki zagotavljajo prepoznavnost prostora in kvaliteto bivanja v občini.
(4) Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih (opuščenih ali neprimernih lokacij, industrijskih kompleksov in podobno). Notranji razvoj naselja in racionalno rabo zemljišč se uresničuje tudi s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij, s katerimi se poleg prostorskih ciljev upošteva tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju potencialne ogroženosti. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naseljih in povezave z odprto krajino.
(5) Naselja se bodo širila le v primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, ki zagotavljajo pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
(6) Možnosti za organizirano stanovanjsko gradnjo v urbanih središčih (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje) so različne. V Tepanju in Ločah so znotraj naselja še proste površine za organizirano stanovanjsko gradnjo, v naselju Slovenske Konjice pa ni več prostih površin za takšno gradnjo, zato so opredeljene prednostne površine v bližini naselja (Tepanjski vrh, Vešenik).
(7) Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v naseljih s temi površinami (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Špitalič, Draža vas, Žiče, Konjiška vas in druga) so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje oziroma proti Zrečam, kjer je zagotovljena dobra dostopnost obenem pa je omogočeno tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti. Dopolnjevanje teh površin je v večjem obsegu mogoče tudi na območju naselja Tepanje.
(8) V urbanih središčih Slovenske Konjice, Loče in Tepanje je v okviru naselij omogočena ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.
(9) Prostor ob trasi avtoceste (V. koridor), kjer so možnosti za kmetijske dejavnosti omejene zaradi negativnih vplivov cestnega prometa, omogoča organizacijo gospodarskih con ob upoštevanju družbeno ekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke tehnologije in delovne sile. Gospodarske cone na tej lokaciji zaradi primerne oddaljenosti od stanovanjskih območij ne bodo poslabševale bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici.
(10) Na območju urbanih središč v občini je kot sestavni del naselja mogoče oblikovati zeleni sistem naselja, v katerega se vključi zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine. Funkcija teh površin je, da se z vegetacijskimi členitvami, zlasti pa gozdnimi, kmetijskimi ali drugimi zelenimi površinami preprečuje zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja. Na območju občinskega središča Slovenske Konjice sta takšni območji predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, ter širše območje Trebnika pod Konjiško goro. V Tepanju je mogoče vzpostaviti zeleni sistem v pasu proti avtocesti, tudi kot zaščitni pas med naseljem in potencialnimi površinami za gospodarske cone. V Ločah se sistem zelenih površin, ki jih je mogoče vključiti v območje naselja, nahaja na severnem in vzhodnem obrobju naselja, vključno z dvorcem Pogled.
(11) Potencialna območja za razvoj turizma so tista območja, ki jih odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turistične ponudbe. V prostoru občine so območja za razvoj turizma naslednja: območje golf igrišča v Škalcah in širše območje graščine Trebnik v Slovenskih Konjicah, območje konjeniškega centra v Tepanju, območje posebnih ureditev Petelinjek ter območje posebnih ureditev za dolino sv. Janeza. Potencialne površine za razvoj turizma so še: v Slovenskih Konjicah razširitev območja Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice, med Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v Zbelovem na predelu kopališča v povezavi z območjem ribnikov.
12. člen 
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) 
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2) Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila urbanim središčem ter naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Slovenske Konjice določene funkcije, in sicer:
a) Na osnovi funkcij v omrežju naselij:
– medobčinsko središče: Slovenske Konjice,
– lokalno središče: Loče in Tepanje.
b) Na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:
– manjše mesto: Slovenske Konjice,
– drugo urbano naselje: Loče in Tepanje,
– podeželsko naselje: Draža vas, Žiče, Sveti Jernej, Konjiška vas, Polene, Zbelovo, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Bezina, Vešenik, Zeče.
c) Glede na funkcije lokalne uprave:
– občinsko središče: Slovenske Konjice,
– sedež krajevne skupnosti: Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Draža vas, Konjiška vas, Polene, Sojek – Kamna gora, Spodnje Grušovje, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Sveti Jernej, Zbelovo, Vešenik – Brdo, Bezina, Dobrovlje, Zeče in Žiče.
(3) V policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Slovenske Konjice razvija kot medobčinsko središče in pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja enakomeren dostop do različnih gospodarskih in storitvenih dejavnosti srednje ravni in v katerega se poleg drugih centralnih dejavnosti umešča dejavnosti socialnega varstva, nižje in srednješolsko izobraževanje ter sodstvo.
(4) Na občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijata naselji Loče in Tepanje kot lokalni središči, kjer se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo in kamor se umešča primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Kot lokalna pomembnejša naselja se razvijajo naselja Draža vas, Sveti Jernej, Konjiška vas, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Bezina, Zbelovo in Žiče. Druga naselja so pretežno ruralnega značaja, kjer sta prevladujoča kmetijska funkcija in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(5) Omrežje družbene javne infrastrukture (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem središč, kjer se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. Pri načrtovanju površin za športne dejavnosti bo občina Slovenske Konjice zasledovala cilje iz Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.
(6) Občino Slovenske Konjice prečka avtocesta A1 Ljubljana–Maribor oziroma V. vseevropski prometni koridor. Lega omogoča razvoj neposrednega gospodarskega sodelovanja s sosednjimi regijami zato bo občina ob avtocestnem priključku Tepanje oblikovala manjše gospodarske cone.
(7) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom, ki jih odlikuje prisotnost objektov kulturne dediščine ter naravnih vrednot in kjer je mogoče umeščati sprejemljive oblike turistične ponudbe. V okviru zasnove razmestitve dejavnosti poselitve so določena območja s turistično rekreacijsko funkcijo (motokros v Kraberku, letališče Senožet).
13. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 
(1) Občina bo v največji možni meri v svojih razvojnih projektih izkoristila ugodno prometno lego v slovenskem prostoru in v regiji ter posodobila prometno infrastrukturo na celotnem območju občine, uredila kolesarske povezave ter pešpoti v navezavi s sosednjimi občinami in izvajala aktivnosti za preusmeritev tranzitnega tovornega prometa iz lokalnih cest in podeželja predvsem z lociranjem gospodarskih con na obrobja naselij, oziroma ob glavne prometne ceste.
(2) Posebnega – državnega pomena je avtocesta A1 Šentilj–Koper oziroma V. vseevropski prometni koridor, ki poteka preko občinskega prostora v smeri severovzhod – jugozahod ter predstavlja s cestnim priključkom ter cestno bazo v Tepanju pomemben generator razvoja. Za potrebe avtoceste se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob trasi za tretji cestni pas.
(3) SPRS v svoji razvojni viziji prometne infrastrukture načrtuje tudi razvoj oziroma posodobitev železniškega sistema. Podobno kot cestni se bo tudi železniški promet navezoval na V. in X. vseevropski prometni koridor. V. evropski železniški koridor poteka po vzhodnem robu Občine Slovenske Konjice.
(4) Pomembnejše regionalne ceste so: R 430 Tepanje–Višnja vas, R 686 Tepanje–Dramlje, R 687 Loče–Ponikva, R 688 Slovenske Konjice–Poljčane, R 700 Slovenske Konjice–Oplotnica.
(5) Pomemben prometni element predstavljata kolesarski stezi, od katerih ena povezuje ravninske predele občine, druga pa je daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor.
(6) V občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče Senožet.
14. člen 
(druga za občino pomembna območja) 
(1) Glede na SPRS leži Občina Slovenske Konjice v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih.
(2) Prostor Občine Slovenske Konjice odlikuje bogata kulturna dediščine ter obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Že do sedaj je občina tankočutno obravnavala in prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (staro trško jedro mesta Slovenske Konjice, Žička kartuzija, grad Slovenske Konjice, Trebniški dvorec, številne cerkve, etnološki spomeniki) ter varovala in v razvojne projekte vključevala območja naravnih vrednot (Konjiška gora, območje Škalc kot izjemna krajina z vinogradi). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo.
(3) V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju.
(4) Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice so predvsem:
a) celotno območje mesta Slovenske Konjice vključno s starim trškim jedrom, gradom Konjice, vinogradniškim območjem kulturne krajine Škalce, primestnimi gozdovi in obvodnim prostorom reke Dravinje;
b) celotno območje doline sv. Janeza z Žičko kartuzijo in Špitaličem;
c) območja naselbinske dediščine naselij Loče in Žiče;
č) ekološko pomembna območja ravninskega dela Dravinjske doline s primestnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, močvirnimi travniki, mrtvicami, trstičevjem;
d) območje Ličence in Petelinjeka z ribniki;
e) območje Konjiške gore kot dela širšega ekološko pomembnega območja, ki se razteza od Ponikve, Hude luknje, Paškega Kozjaka do Konjiške gore;
f) posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Slovenske Konjice (SI3000061), Žičnica s pritoki (SI3000315), Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), Dravinja s pritoki (SI3000306) in Dravinjska dolina (SI5000005);
g) večje število naravnih vrednot;
h) zavarovano območje: botanični naravni spomenik Žiče – rastišče Žičkega grobeljnika.
(5) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.
(6) Za ohranjanje podobe kulturne krajine je pomembno kmetijstvo predvsem z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost opravlja gospodarsko funkcijo v prostoru skladno s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(7) Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko – okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine doline sv. Janeza ter na območjih ugotovljene razpršene poselitve. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter širše na območjih ugotovljene razpršene poselitve omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(8) V gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda in upoštevanju funkcij gozdov uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Glede na trend zaraščanja občinskega prostora z gozdom, ki je opazen v zadnjem desetletju, so možne krčitve primernih gozdov za umeščanje poselitvenih površin ali za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bi se zmanjšala zaradi poselitve. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice se obrobni gozdovi upoštevajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.
(9) Pridobivanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope, predvsem na lokaciji kamnoloma Konjiška gora na obrobju Slovenskih Konjic in dolgoročno na območja potencialnih lokacij nahajališč mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homec (peščenjak za Žičko kartuzijo), na jugozahodnem delu Zbelovske gore (okrasni kamen – konglomerat) in v Žički gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni način ter trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega prostora, ki je bil degradiran zaradi izvajanja rudarskih del. Prednostno se sanira območje kamnoloma Konjiška gora. Na območjih opuščenih nelegalnih kopov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega nelegalnega kopa (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.
(10) V obvodnem prostoru Dravinje in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retencijske površine.
15. člen 
(urbana središča z UN) 
Za mesto Slovenske Konjice ter naselji Loče in Tepanje se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4.1 Splošne določbe za GJI
16. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture) 
Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnim in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
17. člen 
(izhodišča za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) 
(1) Za zagotavljanje enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini, se vzpostavljajo nova ter rekonstruirajo in dopolnjujejo obstoječa infrastrukturna omrežja.
(2) Zanesljivost oskrbe s pitno vodo se mora povečati ob istočasni ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Prednostno se zagotavlja izboljševanje oskrbe Slovenskih Konjic, Loč in Tepanj ter drugih naselij v občini.
(3) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata na dveh usklajenih področjih, in sicer kot sanacija stanja in opremljanje razvojnih območij.
(4) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno. Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja. Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(5) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Na ta način se zagotavlja večnamembnost koridorjev gospodarske javne infrastrukture in povečuje možnosti za njihovo sprejemljivejše vključevanje v prostor.
(6) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno pa le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. Določilo ne velja za prenosne vode (VN), uporablja se za izvedbo vodov za distribucijo.
(7) Za celotno območje občine so z lokalnim energetskim konceptom opredeljene nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih virov energije.
(8) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove potrebujejo manj energije in ki vsaj del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije.
2.4.2 Prometna infrastruktura
18. člen
(cestna infrastruktura) 
(1) Preko občinskega prostora poteka v smeri severovzhod – jugozahod avtocesta A1 Šentilj–Koper, s cestnim priključkom ter cestno bazo v Tepanju. Za potrebe avtoceste se predvideva ohranjanje obojestranskega koridorja ob trasi za tretji cestni pas. Za nova poselitvena območja DARS d.d. oziroma upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom ter zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene gradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov
(2) Cestna infrastruktura občine sestoji iz obstoječe cestne mreže, ki jo tvorijo državne in lokalne ceste ter javne poti. Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(3) Omrežje državnih in občinskih cest se postopoma prenovi. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest. Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.
(4) Na državnih cestah so načrtovani naslednji ukrepi: izgradnja obvoznice proti Oplotnici na cesti R3-700/1272, rekonstrukcija ceste R3-688, rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-688 (krožišče ob trgovini Hofer), rekonstrukcija križišča na cestah R2-430 in R3-701 (krožišče Ulipi); modernizacija ceste R3-686 (Tepanje–Draža vas).
(5) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(6) Znotraj mesta Slovenske Konjice se varujejo koridorji cestnih povezav: med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu, nova povezava od Žičke ceste proti območju Trebnik, obvozna cesta v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem, vstopnem delu mesta Slovenske Konjice v smeri proti Oplotnici.
(7) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.
19. člen 
(mirujoč promet) 
(1) Površine za mirujoč promet za potrebe tovornih vozil se zagotavljajo na predelih bodočih gospodarskih con ob avtocesti A1.
(2) V Slovenskih Konjicah in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih je dovoljena le takrat, ko je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(3) Parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Slovenske Konjice, stanovanjska območja in obrtno proizvodna območja) ter ob objektih, ki se jim spreminja namembnost, se dograjujejo skladno s potrebami. Zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov, za kar se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se načeloma ne namenjajo za urejanje parkiranja. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini pomembnih turističnih lokacij kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
(4) Javna parkirišča, lahko tudi kot parkirne hiše, se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa ter na vstopnih delih v mesto Slovenske Konjice.
20. člen 
(omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti) 
(1) Za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa se v naseljih uredijo ustrezne površine.
(2) Pomembna prometna elementa predstavljata kolesarski stezi: prva povezuje ravninske predele občine, druga je daljinska kolesarska povezava ob regionalni cesti Celje–Maribor. Obe kolesarski stezi predstavljata začetni del večjega kolesarskega omrežja, za kar se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Slovenske Konjice in lokalna središča omrežja uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa kjer je to smiselno in upravičeno. Na regionalnih in posameznih občinskih cestah se na odsekih skozi naselja dogradijo hodniki za pešce.
(3) Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v sistem pešpoti za rekreacijske in turistične namene.
(4) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.
21. člen 
(železniška infrastruktura) 
(1) Preko jugovzhodnega dela občine poteka v dolžini 9 km elektrificirana dvotirna železniška proga I. reda Ljubljana–Zidani most–Pragersko. Za vključitev v prometno omrežje občina načrtuje na predelu Spodnjih Laž ureditev postajališča za javni potniški promet.
(2) Za izboljšanje prometne varnosti se postopoma uredijo nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
(3) Dosedanji razvoj prometnega omrežja je pokazal, da je bila ukinitev železniške proge iz Poljčan do Zreč prehitra. Možnost za ponovno vzpostavitev proge na isti trasi je nemogoča zaradi pozidave trase na območju naselij Slovenskih Konjic in Loč. Za proučitev nove trase železniške proge je bila izdelana preliminarna ocena možnosti za gradnjo enotirne železniške proge Poljčane–Zreče (ŽG Ljubljana). Trasa proge je varovana kot železniška proga za medmestni in primestni promet. Trasa poteka po stari trasi ozkotirne železnice na delih, kjer je trasa še ohranjena ter v novo opredeljenem koridorju možnega poteka trase.
22. člen 
(letališče in helioporti) 
(1) V občini je na predelu severozahodno od Loč registrirano letališče Senožet, ki je v celoti locirano na območju večjega strnjenega območja kmetijskih zemljišč. Za letališče je predvidena razširitev objektov in letališke steze skladno z usmeritvami za ohranjanje narave.
(2) Občina Slovenske Konjice se pretežno nahaja pod zračnimi potmi, zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo vplivati na varnost zračne plovbe, upoštevati vse predpise s področja zračne plovbe.
(3) Helioporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih s pogojem, da ne bodo moteči za okoliške dejavnosti. Na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje in izgradnja helioportov načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za zagotovitev ohranjanja njihovih lastnosti.
23. člen 
(javni potniški promet) 
(1) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječih pozidav v večjih naseljih, med večjimi naselji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
(2) Med mestom Slovenske Konjice in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet za kar se bodo prilagodile in številčno povečale avtobusne proge s povezavami na železniško postajo ter z uskladitvijo voznih redov vlakov in avtobusov.
(3) Avtobusna postaja v Slovenskih Konjicah se ohranja na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, kar se glede na potrebe predvidi sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4) Za potrebe razvoja železniškega javnega potniškega prometa se uredi novo železniško postajališče na predelu Spodnjih Laž.
2.4.3 Elektronska komunikacijska infrastruktura
24. člen
(komunikacijsko omrežje) 
(1) V prostoru občine obstajata vozliščna telefonska centrala VATC in KATC v Slovenskih Konjicah in bazne postaje GSM in UMTS omrežja različnih operaterjev. Na področju brezžičnih zvez so varovani koridorji RR zvez (od Slovenskih Konjic do Rogle ter v smeri proti Poljčanam) s postopnim vključevanjem novih, na osnovi ugotovljenih potreb. Na območju Občine Slovenske Konjice delujeta dve poštni enoti: v občinskem središču Slovenske Konjice ter v lokalnem središču Loče.
(2) Glavna telekomunikacijska omrežje v občini se prenavljajo in dograjujejo skladno s potrebami.
(3) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile osnovo za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.
(4) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost sistemov.
(5) Za zagotavljanje zanesljivih storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se na celotnem območju občine gradi in dopolnjuje GSM in UMTS omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom LTE in prihodnjih tehnologij. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor in pokrivanje območja občine s signalom mobilne telefonije skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(6) V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem kot so vrhovi, grebeni in izjemne krajine ter varovanim objektom in območjem kulturne dediščine.
2.4.4 Energetika, skladno z lokalnim energetskim konceptom
25. člen
(oskrbo z energijo – splošno)
(1) Na celotnem območju občine se zagotavlja dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov ter učinkovita in racionalna raba energije.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu, ki je temeljni dokument o oskrbi z energijo. Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(3) Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Če potencial to omogoča, se na posameznih območjih zagotovi vsaj 20 % energetske oskrbe iz obnovljivih virov.
(4) Spodbuja se uporaba sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z drugimi energenti. Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.
(5) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju reliefno izpostavljenih območij ter pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000). Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko podobo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje ter na varovane objekte in območja kulturne dediščine.
(6) Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo pticam varni vodi.
26. člen 
(oskrbo z energijo – elektroenergetska oskrba)
(1) Preko južnega dela občine potekata daljnovoda 400 kV Maribor–Podlog (D 412) in 220 kV Cirkovce–Podlog (D 211). Vzporedno z obstoječo traso DV 400 kV poteka rezervni koridor predvidenega DV 2x 400 kV Maribor–Podlog. Za DV 220 kV Cirkovce–Podlog (D 211) je predvidena predelava na nivo 2 x 400kV.
(2) V napajalni sistem občine je pri razdelilni transformatorski postaji Slovenske Konjice vključen DV 2x110 kV Maribor–Selce (na odseku DV 110 kV Maribor–Trnovlje, DV 110 kV Slovenske Konjice–Selce in DV 110 kV Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice). Občina se pretežno napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV v Slovenskih Konjicah. Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20 kV. Kabelsko omrežje se pojavlja v območju mesta Slovenske Konjice ter v Tepanju in Ločah.
(3) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja (Elektro Celje d. d.: Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013), veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora in s področja graditve objektov. Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.
(4) Potencialni energetski vir predstavlja reka Dravinja, na kateri so evidentirane naslednje možne lokacije MHE (do 36 kW): Konjice, Breg in Draža vas. Morebitna hidroenergetska raba vode se izvaja le v primeru, da je v skladu z lokalnim programom razvoja ter ob upoštevanju varstvenih usmeritev, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti zaradi katerih je Dravinja opredeljena za naravno vrednoto.
(5) Gradnja MHE na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote, se izvaja le takrat, ko je zagotovljeno ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo vodotoki poseben status, ter ob pogoju zagotavljanja takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal naravno hidrodinamiko.
(6) MHE se lahko načrtujejo le ob zagotavljanju pogojev za ohranitev in ekološke povezanosti vodnih in obvodnih habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov ter ogroženih vrst.
27. člen 
(oskrbo z energijo – plin, naftni derivati)
(1) Po območju Občine Slovenske Konjice poteka trasa zgrajenega prenosnega plinovoda R21A Šmarje–Slovenske Konjice. Na tej trasi sta zgrajena tudi dva odcepa, in sicer odcep v Ločah in odcep v Konjiški vasi. Preko vzhodnega dela občine poteka trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ, za katerega je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/14).
(2) Za območje mesta Slovenske Konjice in okoliških krajev je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot vir energije. Objekti na območju izgrajenega plinovodnega omrežja se priključujejo na omrežje zemeljskega plina v skladu z določili Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v Občini Slovenske Konjice. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, tehnologijo in hlajenje.
(3) Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov.
2.4.5 Infrastruktura komunalnega in vodnega gospodarstvo ter varstva okolja
28. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) 
(1) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Obseg aktivnosti za izboljšanje kvalitete vodooskrbe in zagotovitev nadomestnih vodnih virov, ki ne bodo izpostavljeni vplivom kaljenja in intenzivnega kmetijstva, se povečuje. Obstoječa vodovodna omrežja se povezuje v enotni sistem vodooskrbe za celotno občino skladno z načrtovano porabo vode.
(3) Obstoječe vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na vodovarstvenih območjih ter na območjih potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti, raba pa se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda. Dokončna sanacija vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4) Varovanje vodnih virov oziroma ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5) Za ureditev oskrbe s pitno vodo na območju Občine Slovenske Konjice je v izdelavi projekt Očistimo reko Dravinjo, na osnovi katerega bo podana celovita rešitev oskrbovanja s pitno vodo.
(6) Vodooskrba konjiške občine je predvidena tudi iz zajetega izvira Zverovje v Občini Zreče zato bo potrebno medobčinsko dogovarjanje o količinah odvzete vode za celjski oziroma konjiški vodovod; način in pogoje bo potrebno uskladiti s sosednjo Občino Zreče.
(7) Za zmanjšanje porabe pitne vode se spodbuja izkoriščanje čiste padavinske vode za sanitarne namene, na glede na priključek na javno vodovodno omrežje.
29. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih vod) 
(1) Občina Slovenske Konjice ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih vod le v nekaterih večjih naseljih (delno Slovenske Konjice, Loče, Tepanje, Draža vas, Zbelovo, Žiče) in nekaj manjših čistilnih naprav. Na preostalem območju razpršene poselitve kanalizacijskega omrežja ni, prevladujejo greznice z iztoki.
(2) Izgradnja čistilnih naprav v občini že poteka skladno z občinskim Operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana), v katerem so glede na državna izhodišča določena območja naselij ali delov naselij na območju Občine Slovenske Konjice, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in za katera je treba načrtovati in izvesti investicije ali investicijsko vzdrževanje objektov javne kanalizacije, kar je tudi opredeljeno z najkasnejšimi roki.
(3) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je obvezna lokalna uporaba ustreznih, nepretočnih grezničnih sistemov na vodovarstvenih in občutljivih območjih ali drugih malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE. Izgradnja in vzdrževanje bremenita povzročitelje nastanka komunalnih odpadnih vod. Posamezne stavbe, kjer bi morale biti greznice, jih pa še ni, morajo biti čim prej opremljene z njimi. Isto velja tudi za novogradnje na teh območjih, kjer se praviloma načrtuje nepretočne greznice. Na teh območjih opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo ni predvideno s programom opremljanja zemljišč. Naloga javne uprave in javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod je, da skladno s predpisi omogoči redno praznjenje in ustrezno tretiranje grezničnih vod.
(4) Na območju razpršene poselitve je obvezno skupno reševanje odplak. Obvezna je izgradnja skupnih, manjših, lokalnih čistilnih naprav za kar so zadolženi lastniki obstoječih objektov ter investitorji novih objektov. Vrsta čistilne naprave (mehanska, rastlinska in druge), lokacija ter rok izgradnje morajo biti opredeljeni ob upoštevanju namembnosti objektov, kjer nastajajo odplake, ter pogojev in omejitev, ki izhajajo iz prostora kjer so locirani obstoječi objekti oziroma bodo locirani načrtovani objekti.
(5) Umeščanje in gradnja objektov čistilnih naprav in cevovodov za odpadno vodo se v prostoru načrtuje tako, da se na območjih naravnih vrednot ter območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.
30. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) V Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov, kamor dovažajo odpadke še iz dveh občin Vitanje in Zreče. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.
(2) Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vseh potrebnih ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.
(3) V občini je potrebno zagotoviti varno ravnanje z odpadki vseh vrst in preprečevati njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru, dosledno ohranjati in dograjevati sistem odlaganja pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, regijsko urediti problematiko ravnanja z nevarnimi odpadki, preprečiti vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno sanirati.
(4) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
2.4.6 Druga področja GJI
31. člen
(ogrevanje) 
Na območju mesta Slovenske Konjice ter v naselju Loče je zgrajeno toplovodno omrežje za oskrbo gospodinjstev in poslovnih subjektov s toplotno energijo. Pri razvoju in širitvi sistema daljinske oskrbe s toplotno energijo se upoštevajo smernice za učinkovito rabo energije.
32. člen 
(pokopališča) 
(1) V občini je pet pokopališč (Slovenske Konjice, Žiče, Špitalič, Loče in Jernej) kjer so predvidene širitve v okviru obstoječih stavbnih zemljišč naselij.
(2) Na območju občine imajo Strokovne službe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v svojih evidencah lokacije treh vojnih grobišč, in sicer: Novo Tepanje – grobišče Mirnikov gozd (parc. št. 571/1 in 553 k.o. Spodnje Grušovje); Kamna gora – grobišče Kamna gora (parc. št. 683 k.o. Slemene); Zgornja Pristava – grobišče nad graščino Trebnik (parc. št. 957/2 k.o. Slovenske Konjice). Pri posegih na ta zemljišča je potrebno upoštevati zakonodajo s področja vojnih grobišč.
2.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
33. člen
(kontinuiteta prostorskega urejanja) 
(1) Pri usmerjanju prostorskega razvoja je Občina Slovenske Konjice že v preteklih obdobjih upoštevala težnjo po zagotavljanju ohranjanja narave, ob dograjevanju prostorske prepoznavnosti in varovanju kulturne dediščine. Pri tem je občina upoštevala varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. Prednostna naloga je bila predvsem zagotavljanje uravnoteženega razvoja za posamezne dejavnosti in zagotavljanje njihovih prostorskih potreb ter ustvarjanje pogojev za nove posege v prostor v smislu vzdržnega razvoja. Pri opredeljevanju razvojnih usmeritev je bilo upoštevano usklajevanje javnih koristi in zasebnih interesov ter dolgoročno naravnano prostorsko načrtovanje v skladu z državnimi usmeritvami.
(2) Občina Slovenske Konjice je do sprejetja tega odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z VPA 2004, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot ureditvena območja naselij. Kontinuiteta prostorskega urejanja je tabelarično prikazana v Prilogi 2 k temu odloku.
(3) Po RPE pokriva celotno ozemlje občine Slovenske Konjice (šifra občine 144) 58 naselij. Naselja po ZPNačrt-u v tem OPN niso identična naseljem po RPE. V nadaljevanju odloka se pojem naselja nanaša na okvirno območje naselja (ON) kot ga definira ZPNačrt. V primeru, da se pojem nanaša na naselje po RPE je to posebej navedeno. Območja naselij po RPE v Občini Slovenske Konjice so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka.
34. člen 
(okvirna območja naselij) 
Okvirna območja naselij v Občini Slovenske Konjice so prikazana v grafičnih prikazih strateškega dela tega odloka, v grafičnih prikazih izvedbenega dela pa so ON lahko sestavljena iz več ali samo enega manjšega območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Pregled ON je razviden iz Priloge 3 k temu odloku. Pregled MOEUP, ki sestavljajo posamezno ON je razviden iz Priloge 5 k temu odloku.
2.6 Okvirna območja razpršene poselitve
35. člen
(okvirna območja razpršene poselitve) 
(1) Prostor Občine Slovenske Konjice je večinoma podeželski prostor, za katerega je značilna manjša gostota prebivalstva ter prevladujoča kmetijska in gozdarska raba v krajini. Naselja v tem podeželskem prostoru so manjša naselja brez ali z nižjo opremljenostjo z urbanimi dejavnostmi. Za ta podeželski prostor je značilna tudi redkejša poselitev ter so opazni trendi zmanjševanja števila prebivalcev. Predvsem na obrobnih predelih občinskega prostora so razpoznavna tri večja zaključena območja, ki jih opredeljujemo kot območja razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve:
– jugozahodni predel občine, ki vključuje območje doline sv. Janeza in Konjiške gore z naslednjimi naselji po RPE: Sojek, Kamna gora, Stare Slemene, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Tolsti vrh in Škedenj;
– jugovzhodni predel občine, ki vključuje območje Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore z naslednjimi naselji po RPE: Kraberk, Suhadol, Klokočovnik (JZ del), Ostrožno pri Ločah, Lipoglav, Zbelovska gora in Podpeč ob Dravinji (JV del);
– vzhodni gričevnat predel občine med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na južni strani in Ličenco na vzhodni strani, z naslednjimi naselji po RPE: dele naselij Spodnje Grušovje, Brezje pri Ločah, Kolačno, Podob, Koble in Mali breg, severne (gričevnate) dele naselij Mlače, Zbelovo in Spodnje Laže, zahodne (gričevnate) dele naselij, Selski vrh, Zgornje Laže in Ličenca, ter v celoti naselja Petelinjek pri Ločah, Sveti Jernej, Spodnji Jernej in Štajerska vas.
(2) V prostoru Občine Slovenske Konjice je več vinogradniških območij, kjer je potekala poselitev kot avtohtoni vzorec z gradnjo zidanic za potrebe vinogradniške pridelave. Vinogradniška območja (VO) so naslednja:
– VO_1: območje Škalce – Dobrovlje,
– VO_2: območje Škalce,
– VO_3: območje Škalce – Gabrovlje,
– VO_4: območje Vešenik,
– VO_5: območje Polene – Preloge,
– VO_6: območje Bezina – Strtenik,
– VO_7: območje Gabrovnik – Brdo,
– VO_8: območje Tepanjski vrh,
– VO_9: območje Žička gorca.
Manjši predeli z vinogradi so tudi znotraj obeh območij razpršene poselitve na južnem obrobju občine, na gričevnatih južnih legah od Sojeka na zahodni strani vse do Zbelovske in Ljubične gore na vzhodni strani občinskega prostora.
(3) Skladno z veljavnim VPA 2004 je bila gradnja in obnova stanovanjskih objektov v Občini Slovenske Konjice dovoljena in usmerjana tudi na opredeljenih stavbnih zemljiščih (v OPN označena kot območja razpršene poselitve A) izven ureditvenih območij naselij. Na ta način je občina pomagala zadrževati prebivalce v tistih predelih občine, kjer so bili evidentirani trendi depopulacije obenem pa je bil to tudi način reševanja stanovanjske problematike.
2.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2.7.1.1 Razvoj naselij in dejavnosti po naseljih 
36. člen 
(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij) 
(1) Razvoj naselij v Občini Slovenske Konjice bo potekal v skladu z njihovo vlogo in pomenom v omrežju naselij, ob upoštevanju obstoječih kvalitet pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V urbanih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(3) Naselja se praviloma razvijajo znotraj okvirnih območij naselij, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih ali kot dele zelenih sistemov naselij.
(4) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko pomembnejši predeli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo.
(5) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev. Naselja se zapolnijo, povežejo in zaokrožijo obstoječa stavbna zemljišča.
(6) Gradnja počitniških objektov se lahko izvaja kot prenova prostih površin v naseljih ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Površine za gradnjo počitniških objektov so opredeljene v naseljih Stare Slemene in Kumno.
37. člen 
(prenova naselij) 
(1) Prenova naselij lahko vključuje prenovo celega naselja ali le nekaterih delov naselja. Cilji prenove so v izkoristku notranje prostorske rezerve naselja ter v izboljšanju kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(2) Dolgoročno se zagotovi prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana naselbinska dediščina (trško jedro Loče, vaško jedro Špitaliča pri Slovenskih Konjicah in vasi Žiče) ter kot zavarovano mestno jedro (Slovenske Konjice z vplivnim območjem). Prenova se načrtuje na podlagi konservatorskih programov pristojnih institucij s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
(3) Dolgoročno se zagotovi tudi prenova degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine (novi center v Slovenskih Konjicah, vaško jedro v Tepanju, stare industrijske cone v Slovenskih Konjicah in v Ločah, območje okrog Dinosa v Slovenskih Konjicah). Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
38. člen 
(notranji razvoj naselij in zgostitve naselij) 
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter v okviru sedanjih stavbnih zemljišč. Za pozidavo se izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo (območja stanovanjske pozidave Vinterjevo, Vešenik in ob Mizarski cesti v Slovenskih Konjicah, v osrednjem delu Loč in Tepanj; območja gospodarsko obrtne cone v Slovenskih Konjicah in Ločah; območja centralnih dejavnosti v Slovenskih Konjicah, Ločah in Tepanju). Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi ob upoštevanju namembnosti in oblikovnih značilnosti okoliškega prostora.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Razpoložljiva stavbna zemljišča se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.
(3) Prenove in novogradnje na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo se urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(4) V naseljih, kjer zaradi prostorskih omejitev ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.
(5) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se mora izboljševati raven opremljenosti z GJI. Povečevati se mora obseg grajenega javnega dobra (prometne površine, trgi, igrišča, parki, zelenice, prostori za druženje in počitek, ipd.) z vključevanjem teh površin v strukture naselij. Prebivalcem naselij se omogoča čim večja dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin, ki naj bodo raznolike glede na vlogo, uporabnost in pomen za prepoznavnost naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v povezavi s stanovanjskimi, zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(6) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot sestavni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(7) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave na predelih obstoječih naselij, kjer so predvidena zgoščevanja ter na načrtovanih širitvah naselij.
(8) Območja naselij, ki so razvrednotena, se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, čemur se prilagaja tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
(9) Naselja brez sprememb obsega stavbnih zemljišč, v katerih poteka predvsem notranji razvoj kot zgoščevanje obstoječe zazidane strukture, so: Brdo (003-1), Brezje 1 (005-1), Brezje 2 (005-2), Jernej 1 (011-1), Jernej 2 (011-2), Kamna gora (012-1), Koble (014-1), Kolačno (015-1), Ličenca (019-1), Mali breg (022-1), Mlače 1 (023-1), Mlače 2 (023-4), Nova vas 1 (024-1), Tepanje 2 (025-1), Perovec (028-1), Podob (030-1), Zeče 2 (032-4), Zeče 3 (054-3), Zeče 4 (054-4), Zeče 6 (032-1), Zeče 7 (033-1), Polene 1 (032-2), Polene 2 (032-3), Zbelovo 2 (035-2), Sojek (037-1), Spodnje Laže 2 (040-2), Suhadol 1 (044-1), Suhadol 2 (044-2), Škalce 2 (045-3), Škedenj 1 (046-1), Škedenj 2 (046-2), Tepanjski vrh 1 (049-1), Zgornja Pristava 1 (055-2), Zgornja Pristava 2 (055-3), Zgornje Laže 1 (056-1), Zgornje Laže 2 (056-2), Štajerska vas 1 (058-2) in Žiče 2 (057-3).
39. člen 
(širitve in zmanjšanja naselij) 
(1) Površine za stanovanja in razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami in zaokrožitvami okvirnih območij naselij. Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(2) Naselja v katerih so načrtovane širitve okvirnega območja naselja so: Bezina 1 (001-1), Blato (002-1), Draža vas 1 (008-1), Draža vas 2 (008-2), Gabrovnik (010-1), Konjiška vas (016-1), Loče (021-1), Nova vas 2 (024-2), Slovenske Konjice (036-1), Spodnje Grušovje (039-1), Spodnje Laže 1 (040-1), Škalce 1 (045-1), Špitalič (047-1), Tepanje 1 (048-1), Tepanjski vrh 2 (049-2), Zbelovo (052-1), Zeče 1 (054-1), Zeče 5 (054-5) in Žiče 1 (057-1).
(3) Naselja, ki se jim okvirno območje zmanjša zaradi vrnitve stavbnih zemljišč v kmetijsko ali gozdno rabo so naslednja: Koble (014-1), Loče 021-1) in Slovenske Konjice (036-19.
40. člen 
(razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) Različne dejavnosti se umeščajo v naselja tako, da se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela, kar zmanjšuje število in razdalje voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se določajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. V mestu Slovenske Konjice ter delno v Ločah in Tepanju so stanovanjske površine namenjene različnim oblikam gradnje (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske hiše, prosto stoječe hiše ipd.), v preostalih naseljih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v individualnih stanovanjskih objektih v okviru površin razpršene poselitve. Med posebne oblike stanovanjske gradnje se uvrščajo domovi za starejše v Slovenskih Konjicah. Gradnja varovanih stanovanj se lahko umešča tudi v druga naselja, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko središče Slovenske Konjice ter obe lokalni središče Loče in Tepanje, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost prednostno z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi. Po potrebi se lahko oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti umeščajo tudi v druga naselja.
(4) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Nove gospodarske cone se oblikujejo predvsem v navezavi na dobro prometno dostopnost (priključek na avtocesto v Tepanju) na površinah ob avtocesti, ki so degradirane zaradi vplivov prometa na kmetijska zemljišča. Na območja gospodarskih con se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V manjše gospodarske cone (prejšnja industrijska območja) v lokalnih središčih se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem.
(6) V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi druge dejavnosti za katere se na osnovi prostorske in urbanistične preveritve ugotovi, da niso moteče za kmetijstvo in bivanje ter je zanje možno urediti dostop in komunalno opremo. Dopuščen je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo naselja in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne obremenjujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
(7) Dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
2.7.1.2 Sanacija in prenova razpršene gradnje 
41. člen 
(sanacija razpršene gradnje) 
(1) Razpršena gradnja je v OPN prikazana kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja se lahko oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.
(2) Novo opredeljena naselja, ki predstavljajo območje sanacije razpršene gradnje, so naslednja: Bezina 2 (001-3), Breg pri Konjicah (004-1), Zeče 8 (054-6), Zeče 9 (033-3) in Štajerska vas 2 (058-4).
(3) Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala na način, da bo zagotovljeno ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter značilnih elementov krajine (travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in skupine, grmišča, živice in drugo).
2.7.1.3 Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij 
42. člen 
(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij) 
(1) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanje mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(2) Gradnja objektov ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(3) Izjemno umeščanje objektov in dejavnosti izven naselij se izvaja le ob upoštevanju varovanih objektov in območij kulturne dediščine ter izven zavarovanih območij narave, območjih naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(4) Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status kot zavarovano območje narave, naravne vrednote in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, območje Natura 2000), so dopustne prostorske ureditve in posegi v prostor za katere se je v postopku priprave prostorskega načrta ugotovilo, da so vplivi izvedbe prostorskega načrta ali posegov v prostor s stališča varstva narave sprejemljivi.
2.7.1.4 Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 
43. člen 
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) 
(1) Za ohranjanje poseljenosti na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec in so evidentirani trendi zmanjšanja števila prebivalcev, se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšavam eksistenčnih pogojev prebivalcev.
(2) Obstoječe gradnje se ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Dopolnilna stanovanjska gradnja je dovoljena v okviru obstoječih območij razpršene poselitve v smislu zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave s pogojem, da se ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
44. člen 
(vinogradniška območja) 
(1) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(2) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna predvsem gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, s čimer pa ne sme biti omejena pretežna kmetijska raba objektov.
2.7.1.5 Urbanistično oblikovanje naselij 
45. člen 
(oblikovna podoba naselij) 
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.7.1.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt 
46. člen 
(koncept razvoja mesta Slovenske Konjice) 
(1) Vloga naselja v omrežju naselij: Mesto Slovenske Konjice se razvija medobčinsko in pomembnejše lokalno središče ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(2) Območje UN naselja Slovenske Konjice zajema strnjeno območje sedanje pozidave mesta Slovenske Konjice in predlaganih širitev vključno s primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah: južno do vznožja Konjiške gore, zahodno do Zgornje Pristave ter ravninskega, terasnega predela med Koprivnico in Dravinjo, na severu do vključno območja Škalc in naprej naselij Bezina in Vešenik, na vzhodu pa do roba strnjenih kmetijskih površin oziroma do vzhodne obvoznice. Znotraj meja UN so vključene zelene kmetijske in gozdne površine, obvodni svet reke Dravinje in potoka Koprivnica, ki predstavljajo pripadajoče zelene površine potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje. V območje so vključene površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom: vsa območja stavbnih zemljišč izven mesta so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A) ter območja rekreacijskih površin (golf igrišče, športne površine ob stadionu in kopališču, območja na vznožju Konjiške gore) v povezavi s kvalitetnimi območji kulturne dediščine (staro mestno jedro, grad, območje Škalce, območje Trebnika), območij Natura 2000 in naravnih vrednot. Izven mestni prostor UN predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.
(3) V razvoju mesta Slovenske Konjice se upošteva koncept in cilje razvoja:
a) Pozitivna rast števila prebivalcev: V pozitivno smer je potrebno spremeniti neugoden trend v rasti števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 upad števila prebivalcev z indeksom 95). Trend odseljevanja je mogoče obrniti tudi z načrtovanjem poselitvenih površin v mestu ali njegovi neposredni bližini. Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1100 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev.
b) Krepitev vloge mesta Slovenske Konjice v omrežju naselij.
c) Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora:
Mesto Slovenske Konjice se je v preteklosti razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno predvsem kot širitev okrog starega trškega jedra. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– za mestni prostor:
 Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij).
 Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske Konjice.
 Prenova, zapolnitve in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na predelu Gologranc).
 Prenova stavbnega fonda (tudi v okviru prenove starega mestnega jedra) ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.
 Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Konus) v moderne gospodarske cone predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Dokončanje pozidave gospodarske cone v smeri proti vzhodni obvoznici.
 Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con, kjer se opušča proizvodnja zaradi neracionalnosti, ter preoblikovanje teh območij v gospodarske cone, prednostno za obrtno proizvodnjo z drobnejšo zazidalno strukturo (območje LIP, delno Kongrad in Kostroj).
 Širitev površin za poselitev na severozahodnem obrobju mesta ter na predelu Tepanjskega vrha (izven območja UN).
– za mestni in primestni prostor:
 Ohranjanje stavbnih zemljišč v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice v okviru mej urbanističnega načrta.
 Prenova območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s kopališčem, na območju Škalc ter na območju načrtovanih širitev pod Konjiško goro.
 Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.
 Sanacija prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven centralnih predelov naselja; izgradnja povezovalne ceste med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu; dolgoročna izgradnja obvozne ceste proti Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
 Izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
 Sanacija in nadaljnje urejanje GJI ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
 Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam naselja in tipologiji pozidave značilne za pokrajino pod Pohorjem.
(4) Razporeditev dejavnosti:
a) Ker v naselju Slovenske Konjice ni več prostih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo so za usmerjeno stanovanjsko gradnjo opredeljene prednostne površine v bližini naselja (ob regionalni cesti, Tepanjski vrh, Vešenik).
b) Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v mestu Slovenske Konjice so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti predvsem na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje (dobra dostopnost) oziroma proti Zrečam, kar lahko omogoča tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti.
c) V Slovenskih Konjicah je v okviru sedanjih opredeljenih območij za proizvodne dejavnosti (območje severno od vstopa v mesto iz celjske smeri te območje med Konusom in vzhodno obvoznico) že omogočena zadostna ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.
č) Na območju mesta in v območju UN Slovenske Konjice je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine (predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice ter manjše območje Trebnika pod Konjiško goro, parkovne površine v naselju). Funkcija teh površin je tudi preprečevanje združevanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja.
d) V okviru zasnove poselitve so za mesto Slovenske Konjice določena območja za razvoj turizma: območje golf igrišča in območje graščine Trebnik.
e) Prednostna funkcija gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini Slovenskih Konjic) je predvsem ekološka in socialna. Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (območje Starega gradu, ravninski gozd ob Bezenšici, ob Koprivnici), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem (vznožje Konjiške gore, ostanki na območju Škalc).
f) Ob mestu Slovenske Konjice ja na vznožju Konjiške gore delujoč kamnolom za izkoriščanje dolomita. Za celotno območje kamnoloma je občina Slovenske Konjice opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter obveznost sanacije, ki predstavlja manjšo širitev pridobivalnega prostora proti zahodu.
g) Kmetije se iz območja mesta Slovenske Konjice postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam.
(5) Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a) Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Slovenske Konjice predstavlja regionalna cesta R2 430 Maribor–Celje (Tepanje-Višnja vas), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja; druga cestna povezava R3 688 (Slovenske Konjice–Poljčane) zaključuje južni mestni prostor Slovenskih Konjic na vzhodni strani. Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg obeh regionalnih cest tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom.
b) Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posameznimi deli mesta Slovenske Konjice so dobre, razen na naslednjih predelih:
– na območju gospodarske cone bivši Konus, kjer je bila z izgradnjo nedokončanega objekta presekana mestna cesta, ki je povezovala južni in severni del mesta;
– med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu je predvidena izgradnja povezovalne ceste, ki bo omogočila, da bo cesta (Tattenbachova) na zahodni strani šole namenjena izključno pešcem, sočasno pa bo omogočila ustreznejšo prometno povezavo iz mesta in okolice do pokopališča;
– predvidena je izvedba nove cestne povezave z Žičke ulice skozi območje urejanja Trebnik za napajanje tega turističnega območja;
– srednjeročno je predvidena izvedba obvozne ceste v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem delu mesta Slovenske Konjice proti Oplotnici.
c) Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.
č) Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.
d) V urbanističnem načrtu mesta Slovenske Konjice je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod, kjer pa je območje že skoraj zazidano. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso.
e) Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. V novem centru Slovenskih Konjic je osrednja avtobusna postaja.
f) Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).
g) Posebne ločene kolesarske steze v mestu niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na ravninskem delu povezuje celotno območje občine.
(6) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a) Razvoj mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro trško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne mestne nepozidane prostore (območje Trebnika, vinogradniško območje Škalc, parki, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto z ustreznimi dimenzijami objektov.
b) Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (staro trško jedro in dvorec Trebnik), vredno manjše grajeno okolje (stari del pokopališča s cerkvijo, pristava Dobje), oblikovno pomemben obstoječi objekti (Trebnik, župnišče, osnovna šola Pod Goro, telovadnica – športna dvorana, osnovna šola ob Dravinji in drugi), oblikovno pomembni vidni poudarki (stari grad, cerkev sv. Ane, cerkev sv. Jurija, dve meščanski zidanici v Škalcah), oblikovno pomembne zelene površine (Pipušev vrt, park ob Trebniku, park ob zdravstvenem domu, ostanki parka ob sodišču, športni park, območja kmetijskih površin: pod Konjiško goro, vzhodno od Slovenskih Konjic, severozahodno od Dobja, vinogradniško območje Škalc, obvodni prostor Dravinje, Koprivnice in Bezenšice, gozdni robovi), oblikovno pomembna vidna pot / sekvenca pogledov (pot od avtobusne postaje do Trebnika), izrazita osna zasnova (cesta skozi trško jedro do graščine Trebnik), oblikovno pomembno vidno vozlišče (na poti od avtobusne postaje do Trebnika), oblikovno pomembni vstope v naselje (na mestnih vpadnicah – regionalnih cestah), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti iz smeri Celje: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija; Golič – Škalce; na regionalni cesti iz smeri Maribor: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija, Škalce – cerkev sv. Jurija – cerkev sv. Ane – grad).
c) Zagotovi se postopna prenova in sanacija: vidno močno razvrednotenih površin (stanovanjsko območje pod Škalcami, stanovanjsko območje južno od regionalne ceste, trgovski center na bivšem LIP-u, območje starih objektov vzhodno od Trebnika, opuščen kamnolom in kamnolom Kongrad na vznožju Konjiške gore, območje RTP, območje pod Dinosom), vidno močno razvrednoten rob (opuščen kamnolom, kamnolom Kongrad), oblikovno moteč vidni poudarek (dimnik Konus, dimnik kotlovnica, nedokončan objekt Konus).
(7) Kulturna dediščine in naravne vrednote:
a) Območje UN Slovenske Konjice odlikuje bogata in raznolika kulturna dediščina, npr: kulturna krajina (Škalce – Vinogradniško območje), naselbinska dediščina (Slovenske Konjice – Mestno jedro z vplivnim območjem), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Ane, Cerkev sv. Jurija, Marijino znamenje, Znamenje sv. Florijana), sakralno – profana stavbna dediščina (kaplanija in župnišče), profana stavba dediščina – gradovi, dvorci (Dobrava pri Konjicah – Dvorec, Dvorec Prevrat, Dvorec Trebnik, Grad Konjice z vplivnim območjem, Škalce – Vinogradniški dvorec), 67 objektov profane stavbne dediščine – meščanska in trška arhitektura večinoma v starem trškem jedru, 10 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (Park in Vrtnarija dvorca Trebnik, vrt družine Pipuš).
b) Območje UN Slovenske Konjice je bogato tudi s predeli ohranjanja narave, npr: naravne vrednote (Dravinja, gozdni rezervat na Konjiški gori, gozdni rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, Koprivnica), habitatni tipi, ekološko pomembna območja (Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice, Dravinjska dolina) ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Slovenske Konjice, Dravinjska dolina).
c) Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo narave in kulturne dediščine.
(8) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja:
a) Mesto Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica in Bezenšica. Območje ob Dravinji in njenih pritokih je poplavno. Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti Dravinje ter erozijskih območij se izvajajo za izboljšanje varnosti bližnjih naselij in kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami. Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev se upoštevajo sonaravne ureditve, ki vključujejo in izboljšujejo kvaliteto krajinske podobe.
b) Občina ima izdelan Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana) ter načrtuje izgradnjo več čistilnih naprav.
c) V Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.
(9) Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept:
a) Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter navezavo na javno cestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturo se dogradi, dotrajano pa sanira.
b) Obstoječi vodni viri in vodovarstveni pasovi se strogo varujejo predvsem pred iztekanjem odpadnih voda iz stanovanjskih sosesk in poslovnih objektov, ki še nimajo urejene kanalizacije.
c) Postopno se gradijo čistilne naprave ter pripadajoči komunalni kolektorji. Na podeželju, kjer so zaradi razpršenosti gradnje komunalnih kolektorjev težje izvedljive, se za čiščenje komunalnih vod gradijo interne čistilne naprave.
č) Občina bo v naslednjih razvojnih obdobjih aktivno dograjevala CERO v Graščaku.
d) Občina Slovenske Konjice ima izdelan Lokalni energetski koncept za smotrno rabo vseh vrst energije.
47. člen 
(koncept razvoja naselij Loče in Tepanje) 
A/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA LOČE
(1) Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Loče se razvija kot lokalno središče vzhodnega dela Občine Slovenske Konjice ter eno pomembnejših zaposlitvenih, oskrbovalnih in kulturnih središč občine s poudarjenim razvojem oskrbnih, stanovanjskih, turistično rekreacijskih in obrtno proizvodnih dejavnosti, znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(2) Območja urbanističnega načrta naselja Loče zajema širše strnjeno trško območje Loč s predlaganimi širitvami in zgostitvami ekstenzivno pozidanih zemljišč. Območje urbanističnega načrta vključuje zaradi funkcionalnih povezav tudi naselje Mlače. Obe naselji se dopolnjujeta, pri čemer pa je potrebno z zelenimi cezurami preprečiti zraščanje v enovito zazidano strukturo. Znotraj meje UN so tudi zelene kmetijske površine ter obvodni svet reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika, ki predstavljajo pripadajoče površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje.
(3) V razvoju naselja Loče se upošteva koncept in cilje razvoja:
a) Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 900 prebivalcev.
b) Krepitev vloge naselja Loče v omrežju naselij.
c) Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:
Naselje Loče se je do sedaj razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Urejanje naselja Loče je bilo podrejeno spoštovanju in upoštevanju arhitekturnih kvalitet historičnega jedra naselja. Eden od razlogov, da se je dosedanja gradnja skoncentrirala okoli trškega jedra Loč je pogojen tudi z lego naselja, ki leži v ravnici ob sotočju reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika ter ob kmetijskih zemljiščih, ki jih vodotoki poplavljajo. Naselje Mlače se je razvijalo kot vas v bližini pomembnejšega lokalnega središča. Za razvoj potrebuje naselje predvsem površine za stanovanjsko gradnjo ter obrtne in proizvodne dejavnosti kar bo omogočilo rast prebivalstva, nova delovna mesta in izboljšanje stanja gospodarske javne infrastrukture.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Loče v povezavi z naseljem Mlače bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– Nove površine za razvoj dejavnosti se bodo pridobile kot površine notranjega razvoja naselja s prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč ter z aktiviranjem zemljišč, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določeni za pozidavo, z zgoščevanjem grajenih struktur ter manjšo širitvijo naselja Loče na jugozahodni strani.
– Stanovanjska gradnja se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih enostanovanjske gradnje v naselju Loče. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska gradnja usmerja na območje naselja Mlače.
– Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti ali po potrebi v okviru aktiviranje območij večstanovanjske gradnje v naselju Loče.
– Ob reki Dravinji ter potokih Žičnici in Klokočovniku bodo zelene površine oblikovane kot zaokrožitve stanovanjskih delov naselja.
– Območja industrijskih in proizvodno obrtnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin obstoječe gospodarske cone (Unior) v smeri proti južnemu robu naselja Loče, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone (Opekarna) na severovzhodnem delu naselja ter manjša širitev obstoječe lesarske dejavnosti na JZ robu naselja.
– Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih sosesk in gospodarskih con pomenijo smiselne zaokrožitve naselij Loče in Mlače in ne presegajo sprejemljivih meja širitve naselja oziroma krajinskih okvirov v občutljivi krajini na sotočju vodotokov na prehodu v hribovje Žičke in Zbelovske gore.
– Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam obeh naselij in tipologiji pozidave, ki je značilna za ravninsko pokrajino ob Dravinji na prehodu v gričevnati svet.
(4) Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a) Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice–Poljčane, ki deli osrednji del naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z Ločami, razen na predelu lokalne ceste proti Klokočovniku, kjer je postal del ceste prometno nevaren, zato se načrtuje izvedba obvozne ceste. Notranja mreža lokalnih cest zadošča za povezave med posameznimi deli naselja. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.
b) V UN naselja Loče je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod ob Dravinji. Koridor je potrebno varovati in ohranjati.
c) Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). Posebne ločene kolesarske steze v naselju niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na osrednjem ravninskem delu povezuje celotno območje občine.
(5) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a) Razvoj naselja se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro vaško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne nepozidane prostore (dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem, ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in dimenzijami objektov.
b) Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno manjše grajeno okolje (staro vaško jedro s cerkvijo, dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem); oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkev Sv. Duha, dvorec Pogled); oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (območje ob Dravinji – varovana naravna vrednota, pokopališče, kmetijsko območje pod dvorcem Pogled, gozdovi obrobnega gričevja in hribov, gozdne površine v območju UN, vodne površine Dravinje, Žičnice in Klokočovnika); vredno manjše naravno okolje (območje ob steku Dravinje in potoka Klokočovnika); oblikovno pomembno vidno vozlišče (križišče v starem vaškem jedru); oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje); oblikovno pomemben krajinski prehod (ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika); varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (dvorec Pogled – cerkev Sv. Duha).
c) Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov: območje žage ob steku Dravinje in potoka Klokočovnik, rekreacijsko območje ob regionalni cesti Loče–Poljčane, območje odpada starih avtomobilov ob regionalni cesti Loče–Poljčane, vhodni del v naselje iz smeri Žiče, vidno močno razvrednotena zahodni rob naselja, viden iz smeri Žiče, ter južni rob naselja ob regionalni cesti Loče–Poljčane.
(6) Kulturna dediščine in naravne vrednote:
a) V območju UN Loče je precej objektov in območij kulturne dediščine npr:. naselbinska dediščina (trško jedro), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Duha), sakralno – profana stavbna dediščina (župnišče), profana stavba dediščina – dvorci (Pogled – dvorec s parkom in vplivnim območjem), 6 objektov profane stavbne dediščine – meščanske in trške arhitekture, 6 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (območje dvorca Pogled).
b) V območju UN Loče so večji predeli ohranjanja narave: naravne vrednote (Dravinja), habitatni tipi, ekološko pomembna območja ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Dravinjska dolina).
c) Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(7) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.
B/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA TEPANJE
(8) Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Tepanje se razvija kot lokalno središče severovzhodnega dela občine ob vzporedni krepitvi vloge naselja tudi kot zaposlitvenega območja s poudarjenim razvojem proizvodno obrtnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih in družbenih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(9) Meja območja UN naselja Tepanje obsega površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z naseljem: ožje strnjeno območje naselja Tepanje ob regionalni cesti R2-430, predel med naseljem, avtocesto in cestno bazo ter vsa bližnja območja stavbnih zemljišč izven ožjega območja naselja vendar v okviru meje UN, ki so opredeljena kot avtohtona poselitev (A) v povezavi z naseljem Tepanje. Območje UN Tepanje predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem gospodarskih con ter v manjšem obsegu turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.
(10) V razvoju naselja Tepanje se upošteva koncept in cilje razvoja:
a) Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 300 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 820 prebivalcev. Ustvariti je potrebno ugodne pogoje za doseljevanje (stanovanja, prijazni bivalni pogoji v atraktivnem okolju, dobra prometna povezanost z zaposlitvenimi centri, nova delovna mesta v povezavi z gospodarskim razvojem inovativnih dejavnosti).
b) Krepitev vloge naselja Tepanje v omrežju naselij.
c) Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:
Naselje Tepanje se je razvijalo kot manjše primestno naselje sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, območja zelenih in območja poslovnih dejavnosti so se med seboj prepletala in ustvarila racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
S posodobitvijo regionalne ceste R1-430 in izgradnjo avtoceste A1 z direktnim priključkom nanjo se je naselje Tepanje pričelo razvijati hitreje kot druga naselja v občini, kljub temu pa potrebe za gradnjo centralnih in predvsem proizvodnih dejavnosti še naraščajo. Interes občine je izkoristiti ugodno prometno lego naselja in že realizirano komunalno infrastrukturo in tako omogočiti naselju nadaljnji razvoj.
Ob stanovanjski gradnji je zaradi ugodne prometne lege naselja smiselno širiti predvsem proizvodne in obrtne dejavnosti, v smeri proti avtocesti z obveznim vmesnim zelenim pasom, ki bodo imele kot širitve obstoječih poslovno proizvodnih con možnost direktnega priključevanja na regionalno cesto in avtocestni priključek, kar tudi ne bo povzročalo dodatnih obremenitev s hrupom na bližnje stanovanjske soseske.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Tepanje bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
– Stanovanjska gradnja za potrebe predvsem enostanovanjske gradnje se načrtuje kot aktiviranje oziroma zapolnitev že določenih zazidalnih območij na severozahodni strani naselja Tepanje in obkroža že realizirane stanovanjske površine, ki so tudi komunalno opremljene.
– Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti in po potrebi v okviru aktiviranja območij stanovanjske gradnje.
– Posebna območja za turizem in rekreacijo se načrtujejo na jugovzhodnem robu naselja v smeri proti avtocesti tako, da bodo predstavljala zeleni tampon med avtocesto in naseljem in zmanjševala vplive hrupa ter na severozahodnem obrobju v okviru obstoječih kmetij (Hohler, Sp. Tepanje).
– Območja obrtnih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin med regionalno cesto R2-430 in avtocesto na jugovzhodu ter obstoječim avtocestnim priključkom, kjer obstaja možnost priključevanja na že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo.
– Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih stanovanjskih sosesk in poslovnih con za obrtne in proizvodne dejavnosti pomenijo smiselne zaokrožitve naselja Tepanje, ki ne presegajo sprejemljivih meja naselja.
– Oblikovanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter gradnja objektov se morata podrediti obstoječim grajenim strukturam in tipologiji naselja Tepanje.
– Gradnja objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti se mora v masah prilagoditi objektom v conah značilnih za gradnjo ob avtocestah z obveznim upoštevanjem zelenih in rekreacijskih površin med poslovnimi in stanovanjskimi conami.
(11) Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a) Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Tepanje predstavlja regionalna cesta R2-430, ki deli naselje s svojim potekom po osrednjem delu naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena načrtno na osnovi usmeritev iz prostorskih izvedbenih aktov. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.
b) Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa.
c) Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).
(12) Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a) Razvoj naselja se prilagaja prostorskim omejitvam (kmetijskim zemljiščem na severozahodnem robu naselja) ter legi naselja ob avtocesti, ki predstavlja ključno razvojno prednost naselja v občini. Na predelih stanovanjske gradnje se poselitev novejših delov naselja oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in manjšimi dimenzijami objektov, na predelih gospodarskih con pa so dopustne moderne zasnove objektov, tlorisno večjih dimenzij, ki pa morajo biti višinsko prilagojeni ravninskemu reliefu.
b) Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno novejše grajeno okolje (novejše proizvodno poslovno območje ob JV robu regionalne ceste Celje–Maribor), vredno manjše grajeno okolje (vaško jedro), oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (vsi varovalni gozdovi v območju in v bližini območja UN, vse robne kmetijske površine, Oplotnica), oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje), oblikovno pomemben krajinski prehod (ovinek in preval na regionalni cesti iz smeri Celja), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti Maribor–Celje pred naseljem Tepanje/pogled na stari grad Slovenske Konjice).
c) Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov (skladišče mehanizacije v bližini varovalnega gozda).
(13) Kulturna dediščina in naravne vrednote: V območju UN Tepanje obstaja en objekt kulturne dediščine (profane stavbne dediščine – etnološke dediščine). Območje UN je brez enot varstva in ohranjanja narave, evidentirano pa je večje območje varovalnega gozda. Za vse posege v območjih zavarovanih objektov kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo kulturne dediščine.
(14) Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.
2.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.2.1 Razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 
48. člen 
(kmetijstvo) 
(1) Kmetijske površine predstavljajo okrog 45 % občinskega prostora. Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo predvsem večje sklenjene ravninske površine ob porečju Dravinje in na ravninskem predelu vzhodnega dela občine ob potokih Oplotnica in Ličenca ter razdrobljene dele hribovitega predela občine (območje Konjiške gore) do nadmorske višine 600 m. Tako kot na območju celotne države se je tudi v Občini Slovenske Konjice delež kmečkega prebivalstva zmanjševal. Po podatkih iz popisa prebivalstva v letu 2002 (SURS) je v občini 787 kmečkih gospodarstev, med katerimi prevladujejo takšna, ki imajo med 5 in 10 ha obdelovalnih zemljišč. Na kmetijah prevladuje usmerjenost v tržno živinorejo, v višjih predelih prevladuje prosta reja, za Dravinjsko dolino pa je značilen hlevski tip reje. Na prisojnih pobočjih Dravinjskih goric so ugodni pogoji za rast trte in sadnega drevja. Za vinogradništvo je značilna razdrobljenost vinogradov, večinoma pomeni vinogradništvo dopolnilno dejavnost na kmetijah. Večji kompleks vinogradov predstavljajo Škalce. Z namenom promocije vinogradništva in razvoja turistične ponudbe podeželja se je občina vključila v mrežo vinskih cest, ki povezujejo slovenska vinogradniška območja. V občini sta precej razvita tudi vrtnarstvo in pridelava zdravilnih zelišč.
(2) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Izvajanje kmetijske dejavnosti bo potekalo ob zagotavljanju varstva zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge (živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo) ter razvoj specializiranih kmetijskih dejavnostih (zeliščarstvo, cvetličarstvo, prepoznavni kmetijski proizvodi, zdrava pridelava kmetijskih pridelkov). Spodbuja se čebelarstvo.
(3) Na območjih za poljedelstvo, zlasti na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč lahko pa tudi na vinogradniških območjih, se lahko hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je potrebno ohranjati ali ponovno vzpostaviti značilnosti krajinske strukture (omejki, živice, gozdni otoki, vodne površine). Melioracije se lahko izvajajo le na zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Agromelioracije se lahko izvajajo z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajine ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
(4) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka razen tam, kjer ima gozd varovalno funkcijo.
(5) Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Odvzem vode za namakanje mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamembnost novega vodnega in obvodnega prostora. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.
(6) Na območjih varstva vodnih virov (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se kmetijska dejavnost omejuje ali prilagaja s tehnologijo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov.
(7) Za kmetije, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, so dopustne preselitve kmetij izven strnjenih območij naselij, če se zanje ugotovi prostorska utesnjenost ali oviran dostop.
(8) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na kmetijsko pridelavo. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.) na osnovi presoje in utemeljitve z urbanističnega vidika. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(9) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in razmerja obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(10) Za zagotavljanje prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomeščajo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal.
49. člen 
(gozdarstvo) 
(1) Gozdnatost v Občini Slovenske Konjice je pod slovenskim povprečjem. Gozdovi v občini predstavljajo okrog 43 % zemljišč in zaokrožajo tri naravne enote: območje Konjiške gore; območje Starih Slemen, doline Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske Gore; območje ravninskih gozdov v dolini reke Dravinje, pobočje Ličence in Jerneja pri Ločah. Prostor občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu so vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa se pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine na območju Kamne gore. Poleg gospodarske funkcije predstavljajo gozdovi v občini tudi pomembno vodozbirno območje Dravinje. V vseh gozdovih, razen v varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih, je lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem.
(2) Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:
a) Ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih Konjiške gore, Kraberka in Zbelovske gore. Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi (proizvodnja kvalitetnega lesa) ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. Na predelih zaraščajočih površin bodo dane razvojne možnosti predvsem za kmetijstvo in poselitev. Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopuščajo predpisi s področja gozdarstva.
b) Varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih (Konjiška gora).
c) Zagotavljanje krajinsko – ekološke pestrosti na ravninskih in obvodnih krajinah (nižinski predeli občine na ravnicah ob Dravinji s pritoki).
č) Zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje).
d) Povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov (območja Cimerman, Graščina, Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, Požleb – Spodnje Laže, Pikovo – Tolsti vrh, Vodela pod Nunsko goro, Zverovje).
e) Pestra krajina s čim gostejšo mrežo naravnih ekosistemov tako v gozdni kot v kmetijski krajini. Ohranjeni gozdni ekosistemi z veliko samoobnovitveno sposobnostjo; ohranjeni pomembni elementi krajine (gozdni robovi, obvodni pasovi, mokriščna vegetacija, posamično gozdno drevje v kmetijski in primestni krajini).
f) Usklajeni odnosi med različnimi uporabniki prostora zlasti na območjih, kjer se prepletajo številne, večkrat nasprotujoče si splošno koristne funkcije gozdov (Grad Konjice, Tepanje).
g) Trajni vrednostni donosi, stabilni in vitalni gozdovi, gozdovi s sonaravnejšo drevesno sestavo in zadostnim deležem tudi manjšinskih drevesnih vrst, povečana izkoriščenost gozdnih zemljišč, še zlasti na aceretalnih rastiščih, ter sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
h) Povečan obseg in boljša kvaliteta gojitvenih del in s sonaravnim gospodarjenjem izkoriščen naravni podmladek ter pospeševanje pomlajevanja avtohtonih listavcev na ravninskih predelih občine.
i) Usklajen odnos med gozdom in rastlinojedo divjadjo ter med izkoriščanjem gozdov in prostoživečimi divjimi živalmi.
k) Uporaba okolju prijaznih tehnologij in opreme za izvajanje del v gozdovih. Optimalno odprti gozdovi z redno in kvalitetno vzdrževanimi gozdnimi cestami.
(3) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi, v obsegu okrog 269ha, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice tar naselij Loče in Tepanje se gozdovi večjega obsega obravnavajo kot primestni gozdovi.
(4) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(5) V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove in druge oblike naravnih prvin v čim bolj naravnem stanju.
50. člen 
(upravljanje z vodami) 
(1) Občina Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje, ki je opredeljena kot voda 1. reda, s potoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca ter njihovimi pritoki, ki so opredeljeni kot vode 2. reda.
(2) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda še občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se razvrščajo v 1. in 2. red.
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Dravinja) 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 m od vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Vodno telo podzemne vode je del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, da omogoča znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda, oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja.
(5) V primeru izvedbe zbiralnikov vode (akumulacij) na Oplotnici v Perovcu, na Ličenci in načrtovane akumulacije Zgornje Poljčane, ki sega delno tudi na območje Občine Slovenske Konjice, je obvezno ugotoviti smotrnost in sprejemljivost teh zbiralnikov.
(6) Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami, pri tem pa se uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(7) Na območjih ohranjanja narave v katera so vključene vode s priobalnim prostorom se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti:
a) Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote ter ob zagotavljanju takega pretoka v strugi, ki bo ekološko sprejemljiv in bo omogočal hidrodinamiko vodotokov.
b) Omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij).
c) Izboljša se hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov.
č) Upošteva se ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže):
– Krčenje ali odstranjevanje obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok.
– Ohranja ali se s saditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst na obrežnem pasu ponovno vzpostavlja zveznost obvodne vegetacije ter njena pestra vrstna in višinska strukturiranost.
– Vzdolž brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, predvsem robinije, japonskega dresnika itd., zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone obrežne vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem. Na delih brežin, ki jih že poraščajo invazivne vrste, pa se začne z izvajanjem ukrepov za njihovo odstranitev.
– Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
51. člen 
(vodni viri) 
Obstoječe vodne vire (Cimerman, Graščina, zajetje Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, zajetje Požleb – Spodnje Laže, zajetje Pikovo – Tolsti vrh, zajetje Vodela pod Nunsko goro) in nove vodne vire (Nunska gora – zajetje Vodela, Zverovje, vrtine v območju Cimerman) se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi, kjer se upoštevajo naslednje usmeritve:
a) Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
b) Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave).
c) Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine.
č) Vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
52. člen 
(turizem in rekreacija v naravnem okolju) 
(1) Turistične in rekreacijske dejavnosti v naravnem okolju se razvijajo kot eno temeljnih strateških usmeritev za uveljavitev vloge Občine Slovenske Konjice kot prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na odlikah prostora Občine Slovenske Konjice kot so krajinska raznolikost in kvaliteta ter bogatost naravne in kulturne dediščine. Na tej osnovi ter ob nastavkih že obstoječih oblikovanih območij s programi za razvoj turizma in rekreacije se realizira ena najpomembnejših razvojnih usmeritev Občine Slovenske Konjice. Spodbuja se povečanje raznolikosti turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot po obsegu, vendar ob upoštevanju sprejemljivosti prostora.
(2) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Navedena območja se lahko uredi za oglede in predstavitev javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili.
(3) Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v območja, ki so določena za umestitev dejavnosti, ki so povezane s turizmom in rekreacijo v naravnem okolju:
a) turistično-rekreacijsko območje pod Konjiško goro v okviru programa ponudbe Graščine Trebnik;
b) območje doline sv. Janeza vključno z Žičko kartuzijo;
c) območje golf igrišča v Škalcah;
č) območje posebnih ureditev Petelinjek (območje treh ribnikov Poljšak, Štepihovec in Štetenberšek) na predelu severno od Loč s poudarjeno varovalno funkcijo območja ter ob sonaravnih posegih za ribištvo;
d) vzrejno jahalni center na kmetiji Hohler pri Tepanju;
e) potencialne površine za razvoj turizma so še: v Slovenskih Konjicah območje Škalc v povezavi z ravninskim delom proti Dobju in potoku Koprivnica, med Žičami in Ločami na predelu vzletišča Senožet ter v Zbelovem na predelu kopališča v povezavi z območjem ribnikov.
(4) V sklopu razvoja turizma in rekreacije so v občini predvidene še druge ureditve:
a) ureditev območja pri razglednem stolpu Stolpnik ter vzdrževanje in urejanje planinskih poti v občini,
b) v več krajih ureditev manjših športnih igrišč ter vzdrževanje obstoječih igrišč za potrebe krajanov (Slovenske Konjice, Tepanje, Draža vas, Konjiška vas, Loče, Špitalič, Zbelovo),
c) ureditev in vzdrževanje kopališča v Zbelovem,
č) ureditev sprehajalnih poti v Škalcah, od Slovenskih Konjic v smereh do Konjiške vasi in proti Dobravi ter v dolini Sv. Janeza do Žičke kartuzije.
(5) Pri urejanju prostora za razvoj turizma in rekreacije se upoštevajo naslednja izhodišča:
a) Podeželje se vključuje v turizem v naravnem okolju ter kmečki turizem. Omogočajo se možnosti za širjenje športnih in rekreacijskih dejavnosti v odprtem prostoru. Kvalitetne zelene površine se zavarujejo pred interesi po pozidavi.
b) Elemente odprtega prostora kot proste površine, zelena obrežna območja, površine za organizirano rekreacijo in fizično kulturo ter hribovska območja se ureja za potrebe aktivne in pasivne rekreacije. Za rekreacijo in oblikovalsko funkcijo teh elementov se s posebno skrbjo urejajo mejna območja odprtega prostora, kot so gozdni robovi, obrežja vodnih površin, značilnosti reliefa, objekti kulturno zgodovinskih in naravnih značilnosti z značilnim rastlinjem in živalstvom, geološke posebnosti in podobno.
c) Nasprotja med turistično-rekreacijsko in gozdno ter kmetijsko rabo je potrebno reševati selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnosti krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo se urejajo v predelih, kjer je potrebnih najmanj novih posegov v pokrajino, kjer obstajajo naravni in zgodovinski potenciali in je omogočena dostopnost z že obstoječo infrastrukturo.
č) Območja počitniških naselij se urejajo v zaključenih prostorskih celotah, ki upoštevajo pokrajinske značilnosti okolja.
53. člen 
(pridobivanje mineralnih surovin) 
(1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.
(2) Ob mestu Slovenske Konjice, na vznožju Konjiške gore, se za delujoč kamnolom za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita opredeljuje obveznost zaključka izkoriščanja ter obveznost dokončne sanacije. Za izvedbo dokončne sanacije je dopustna manjša širitev pridobivalnega prostora proti zahodu. Širitev je sprejemljiva le v primeru, da se izvedejo vsi ukrepi za dosego okoljskih ciljev, ki so določeni v Okoljskem poročilu za planirano širitev.
(3) Izkoriščanje mineralnih surovin je možno le znotraj območij s podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje (pridobivalnih prostorov).
(4) Na območju občine ni raziskovalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za raziskovanje mineralnih surovin. Na območju Občine Slovenske Konjice so bila z geološkimi raziskavami odkrita nahajališča mineralnih surovin, ki so gospodarsko pomembna in jih je mogoče prednostno opredeliti za območja mineralnih surovin, in sicer: na vzhodnem robu pobočja Homec za peščenjak za Žičko kartuzijo, na jugozahodnem delu Zbelovske gore za okrasni kamen, v Žički gori za nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Vsa območja so opredeljena kot potencialne lokacije nahajališč mineralnih surovin.
(5) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN. Za nelegalne kope se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
(6) V primeru, da se pristopi k aktivnostim za izkoriščanje mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homca naj se pridobivanje načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo lastnosti, zaradi katerih ja Votla peč opredeljena za geološko naravno vrednoto. V primeru najdbe fosilov mora najditelj skladno z Zakonom o varstvu narave najdbo prijaviti pristojnemu ministrstvu, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
54. člen 
(degradirana območja v krajini) 
(1) Nelegalne in opuščene kamnolome v občini se evidentira in sanira z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravnemu zaraščanju. K sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru, da padanje kamenja ogroža okolico. Sanacijo kamnoloma se prednostno prepusti naravni poti, s čimer se ohranjajo morebitno razviti sekundarni habitati, kjer so lahko naseljene ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so pomembne z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Sanacija kamnolomov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj prostora.
(2) Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe ali s prepuščanjem naravnim procesom. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.
(3) Urejanje degradiranih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
2.7.2.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 
55. člen 
(ohranjanje prepoznavnosti) 
(1) Usmerjanje razvoja ter urejanje prostora v Občini Slovenske Konjice spoštuje in ohranja vse elemente prepoznavnosti prostora, ki so opredeljeni v 14. členu tega odloka. V območja pomembna za prepoznavnost prostora se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko negativno vplivale na elemente prepoznavnosti.
(2) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
56. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana in sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Varstvo na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina, arheološka območja in vrtno arhitekturna dediščina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi).
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki sevarujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Območja naselbinske dediščine (Loče pri Poljčanah – vas, Slovenske Konjice – trško jedro, Špitalič pri Slovenskih Konjicah – vaško jedro, Žiče – vas), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim okoljem, profane stavbne dediščine, memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo in situ.
(6) Ohranja se etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe (grad Konjice, graščine Trebnik, Golič, Pogled idr.).
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(8) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija in situ). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.
(9) Na območju stavne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
57. člen
(ohranjanje narave) 
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave. Posegi ali dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000), naj se ne načrtujejo in ne izvajajo.
(2) Pogoji, varstvene usmeritve in priporočila za ohranjanje zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000) so naslednji:
a) Zavarovana območja: Žiče – rastišče Žičkega grobeljnika. Na zavarovanem območju botaničnega naravnega spomenika rastišče Žičkega grobeljnika se z namenom zagotavljanja varstva in trajne ohranitve njegovih lastnosti upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila v Odloku o razglasitvi rastišče Žičkega grobeljnika za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 4/01).
b) Ekološko pomembna območja: Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice, Dravinjska dolina, Ličenca, Žičnica s pritoki in Zbelovska gora. Posegi in dejavnosti na navedenih območjih se načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
c) Posebna varstvena območja (Natura 2000): Slovenske Konjice, Žičnica s pritoki, Ličenca pri Poljčanah, Dravinja s pritoki in Dravinjska dolina. Posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo; da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; da se ohranja povezanost habitatov populacijskih rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovni povezanost, če je le-ta prekinjena.
č) Območja naravnih vrednot: Ličenca – dolina (poplavni travniki z ribniki ob meandrirajočem potoku Ličenca, levem pritoku Dravinje), Dravinja, gozdni rezervat (večnamenski gozdovi z različno poudarjenimi funkcijami gozdov) na Konjiški gori, Spodnje Laže – jelševje (mokrotno območje na desnem bregu Dravinje, zaraščeno z jelševjem, jugovzhodno od Zbelovega), vaška lipa v Žičah, Klokočovnik (potok, ki se napaja iz več izvirov na pobočjih Topolovca, desni pritok Dravinje), gozdni rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, rastišče Žičkega grobeljnika na Golem rebru vzhodno od Škednja, lipa pri domačiji Stopar zahodno od Strtenika, jama v Železnikovi dolini zahodno od Loč, ostanki Dobovi gozdov vzhodno in južno od Slovenskih Konjic, Votla peč – nahajališče fosilov (nahajališče miocenskih fosilov na Homcu severno od Žič), Koprivnica s pritoki (desni pritok Dravinje s pritoki z razvito obvodno drevnino), Votla peč (jama – občasni izvir) in Suha Votla peč (vodoravna jama). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
d) Pričakovane naravne vrednote: območje karbonatnih kamenin – južni del območja občine je zgrajen iz karbonatnih kamnin, kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem geomorfoloških naravnih vrednot.
e) Habitatni tipi značilni elementi krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. Habitatni tipi značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato se ohranjajo in vzpostavljajo. Do izvedbe kartiranja habitatnih tipov na območju občine Slovenske Konjice je potrebno za spremembo rabe prostora oziroma pred umestitvijo dejavnosti v prostor ugotoviti prisotnost habitatnih tipov v obravnavanem prostoru in njihovo stanje ohranjenosti. Za ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugodni vpliv na habitatni tip čim manjši.
2.7.2.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 
58. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) 
(1) V prostoru Občine Slovenske Konjice so kot ogrožena območja evidentirana potresna, poplavna in erozijska območja.
(2) Območje občine leži v 7. stopnji (coni) potresne ogroženosti, projektni pospešek tal je 0,125[g] (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, verzija 1.0, marec 2006; spletni vir: ARSO; http://www.arso.gov.si/potresi/potresna %20nevarnost/), zato je potrebno predvideti potresno varen način gradnje objektov.
(3) Občina Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica, Žičnica, Bezenšica, Oplotnica in Ličenca. Poplavno območje je evidentirano na nižinskih predelih občine ob Dravinji in njenih pritokih. Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda.
(4) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(5) V občini so kot ogrožena območja evidentirane lokacije petindvajsetih zemeljskih plazov in erozijsko ogrožena območja z zahtevnimi in običajnimi ukrepi. Na teh območjih se prostorske ureditve in posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju ustreznih protierozijskih ukrepov. Če se tem območjem z gradnjami ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(6) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč.
(7) Na potencialno ogroženih območjih se z uveljavljanjem prostorskih, urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in drugih tehničnih ukrepov preprečuje in zmanjšuje morebitne posledice ter omogočajo zaščita, reševanje in pomoč. Na obstoječih območjih strnjene poselitve, ki so obenem ogrožena območja, se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(8) Za zaščito in reševanje pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je dovoljeno graditi ustrezne varovalne objekte. Pri njihovi gradnji je potrebno dosledno upoštevati normative in potrebno varnostno opremo ter izvajati vse predpisane ukrepe, ki omogočajo vso možno zaščito.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se določi lokacija za odlaganje kadavrov.
2.7.2.4 Usmeritve za obrambne potrebe 
59. člen 
(obramba) 
(1) Na območju občine se upoštevajo območja izključne rabe (Tepanjski vrh), možne izključne rabe (Senožet in Stolpnik) ter območja omejene in nadzorovane rabe (Tepanjski vrh in Stolpnik). Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo s področja vplivov na okolje.
(2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna oziroma vplivna območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
2.7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
60. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) 
(1) V strateškem delu OPN so določena območja osnovne namenske rabe prostora (ONRP): stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča, vode ter druga zemljišča. Na osnovi ONRP iz strateškega dela so v izvedbenem delu OPN določena območja in površine podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP).
(2) Stavbna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča so določena na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka. Ločitev kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča je določena na osnovi VPA 2004 iz točke a) v drugem odstavku 5. člena tega odloka ob upoštevanju stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Vodna in druga zemljišča ter površine avtoceste ter regionalnih cest so določene na podlagi prikaza stanja prostora iz 3. člena tega odloka.
(5) Bilanca zemljišč glede na ONRP je razvidna iz Priloge 4 k temu odloku.
2.7.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
61. člen
(oblikovanje enot urejanja prostora kot prostorski okvir razvoja) 
(1) Glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometne povezave ter dosedanji razvoj poselitve, ter na osnovi opredelitev razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve, je občinski prostor razdeljen na štiri prostorske enote s podobnimi skupnimi značilnostmi. Glede na lego v prostoru so prostorske enote členjene v zaključena območja, ki so obenem tudi enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), in sicer:
a) Območja intenzivne urbanizacije (poselitve in razvoja dejavnosti) v naseljih, ki se urejajo na osnovi urbanističnih načrtov (UN): Slovenske Konjice, Loče in Tepanje;
b) Območja razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve:
– južnega predela občine: območje doline sv. Janeza in Konjiške gore ter območje Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore;
– vzhodnega predela občine: gričevnato območje med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na južni strani in Ličenco na vzhodni strani.
c) Območja odprtega prostora, kjer prevladujeta kmetijska in gozdarska raba prostora, vmes pa so praviloma tudi manjša naselja:
– ravninski predel ob Dravinji na severozahodnem delu občine;
– predel ob potoku Polenšica z gričevjem na severni strani;
– gričevnat predel od Bezine do Tepanjskega vrha na severnem delu občine;
– ravninski predel med Slovenskimi Konjicami in traso A1 v osrednjem delu občine;
– ravninski predel občine ob Tepanju do trase A1;
– ravninski predel v osrednjem delu občine ob reki Dravinji in Oplotnici, vzhodno od trase A1 do Loč;
– ravninski predel na vhodnem delu občine od Loč do meje občine, ob reki Dravinji in potoku Ličenca;
– gričevnat del južno od regionalne ceste Celje–Maribor, na zahodnem delu občine od meje do Slovenskih Konjic.
č) Območje avtoceste A1, ki deli občinski prostor:
– južni del med tuneloma Pletovarje in Golo rebro;
– severni del od tunela Golo rebro do meje občine.
(2) Znotraj EUP so glede na osnovno namensko rabo prostora (ONRP) zajeta naslednja zemljišča: stavbna zemljišča (območje naselij ter stavbna zemljišča izven naselij in regionalne ceste), kmetijska zemljišča, gozdovi, vodne površine in druga zemljišča.
3 IZVEDBENI DEL 
62. člen
(razmerje med skupnimi in podrobnimi PIP) 
(1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji so določeni in veljajo za ves prostor občine Slovenske Konjice oziroma za vse enote urejanja prostora (EUP), ki so določene v 63. členu tega odloka.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so določeni na osnovi posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihova manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). Kadar se določila v podrobnih PIP razlikujejo od določil v skupnih PIP, se upoštevajo določila v podrobnih PIP.
(3) Za EUP AC15 in AC16 veljajo skupni PIP.
3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora
3.1.1 Enote urejanja prostora
63. člen
(enote urejanja prostora) 
Prostor Občine Slovenske Konjice je v izvedbenem delu razdeljen na šestnajst EUP:
– UN1 za mesto Slovenske Konjice;
– UN2 za naselje Loče;
– UN3 za naselje Tepanje;
– AP4 za območje doline sv. Janeza in Konjiške gore;
– AP5 za območje Klokočovnika, Lipoglava in Zbelovske gore;
– AP6 za območje med Oplotnico na zahodni strani, Dravinjo na južni strani in Ličenco na vzhodni strani;
– OP7 za ravninski predel ob Dravinji na severozahodnem delu občine;
– OP8 za predel ob potoku Polenšica z gričevjem na severni strani;
– OP9 za gričevnat predel od Bezine do Tepanjskega vrha na severnem delu občine;
– OP10 za ravninski predel med Slovenskimi Konjicami in trase A1;
– OP11 za ravninski predel občine ob Tepanju do trase A1;
– OP12 za ravninski predel v ob Dravinji in Oplotnici, vzhodno od trase A1 do Loč;
– OP13 za ravninski predel od Loč do meje občine, ob Dravinji in Ličenci;
– OP14 za gričevnat del južno od regionalne ceste Celje–Maribor, na zahodnem delu občine od meje do Slovenskih Konjic;
– AC15 za južni del med tuneloma Pletovarje in Golo rebro;
– AC16 za severni del od tunela Golo rebro do meje občine.
64. člen 
(manjša območja znotraj enot urejanja prostora) 
Znotraj območij EUP z oznakami UN1, UN2, UN3, AP4, AP5, AP6, OP8, OP9, OP10, OP11, OP12, OP13 in OP14 so na različnih lokacijah določena manjša območja znotraj enot urejanja prostora (MOEUP). EUP OP7, AC15 in AC16 nimajo določenih MOEUP. MOEUP so določena glede na osnovno namensko rabo na območjih stavbnih zemljišč in na območjih drugih zemljišč ter ob upoštevanju skupnih značilnosti glede namenske rabe prostora in stavb, oblikovnih in drugih značilnosti ter pogojev za urejanje. Pregled EUP in MOEUP glede na ON, PNRP in načine urejanja je razviden iz Priloge 5 tega odloka.
3.1.2 Namenska raba prostora
65. člen
(območja osnovne namenske rabe prostora) 
V prostoru Občine Slovenske Konjice so zemljišča, glede na osnovno namensko rabo razdeljena na: območja stavbnih zemljišč (I.), območja kmetijskih zemljišč (II.), območja gozdnih zemljišč (III.), območja voda (IV.) in območja drugih zemljišč (V.).
66. člen 
(območja podrobne namenske rabe prostora) 
(1) Zemljišča osnovne namenske rabe iz prejšnjega člena so deljena na zaključena območja podrobne namenske rabe prostora, na katerih je dovoljena naslednja pretežna raba:
ozn.
ime
pretežna raba
I. Območja stavbnih zemljišč
SS
stanovanjske površine
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi
SB
stanovanjske površine za posebne namene
stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin)
SK
površine podeželskega naselja
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
SP
površine počitniških hiš
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje 
CD
druga območja centralnih dejavnosti
druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj
IG
gospodarske cone
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, in proizvodnim dejavnostim
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali
BT
površine za turizem
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev
BD
površine drugih območij
površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim
BC
športni centri
športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam
ZS
površine za oddih, šport in rekreacijo
površine za oddih, šport in rekreacijo, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem
ZP
parki
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju
ZD
druge urejene zelene površine
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo
ZK
pokopališča
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle
PC
površine cest
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja cestnega prometa
površine železnic
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja železniškega prometa
PL
letališča
površine prometne infrastrukture, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja letalskega prometa
PO
ostale prometne površine
ki so namenjene objektom transportne infrastrukture in napravam za odvijanje prometa
E
območja energetske infrastrukture
območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike
O
območja okoljske infrastrukture
območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki
A
površine razpršene poselitve
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi starih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših gručastih naselij (manjša gručasta naselja)
II. Območja kmetijskih zemljišč
K1
najboljša kmetijska zemljišča
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
K2
druga kmetijska zemljišča
kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
III. Območja gozdnih zemljišč
G
gozdna zemljišča
zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd
IV. Območja voda
VC
celinske vode
območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda
V. Območja drugih zemljišč
LN 
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin
f
območja za potrebe obrambe zunaj naselij
območja za potrebe obrambe zunaj naselij, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora
(2) V nadaljevanju besedila tega odloka se za pretežno rabo posameznih območij lahko navajajo tudi kratice pretežne rabe.
3.1.3 Dopustna izraba prostora
67. člen
(dopustna izraba prostora) 
(1) Dopustna izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, kot faktor izrabe na območju posamezne MOEUP, kjer je podrobna namenska raba razdeljena na območja stavbnih zemljišč.
(2) Dopustna izraba prostora se določi kot zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin (npr. parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev tega območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki so namenjene uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke odpadke).
3.1.4 Namembnost in vrste posegov v prostor
3.1.4.1 Splošna določila glede namembnosti in vrste posegov 
68. člen 
(vrste objektov) 
(1) Vrste objektov glede na namen so določene na osnovi enotne klasifikacije vrst objektov in so lahko naslednje:
a) stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe,
– večstanovanjske stavbe,
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;
b) nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe;
c) objekti prometne infrastrukture:
– ceste,
– železniške proge,
– letališke steze,
– mostovi, viadukti, predori in podhodi,
– jezovi, vodne pregrade ter drugi vodni objekti;
č) cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja;
d) industrijski gradbeni kompleksi;
e) drugi gradbeni inženirski objekti:
– objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– drugi gradbeni inženirski objekti.
(2) Za določevanje vrst objektov glede na zahtevnost in namen (pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih) se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo to področje.
69. člen 
(vrste novogradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev v prostoru) 
Vrste novogradenj, posegov na obstoječih objektih, drugih posegov in ureditev v prostoru so določene na osnovi ZGO in so lahko naslednje:
a) novogradnja:
– gradnja novega objekta: nov objekt, dozidava k obstoječemu objektu, nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta;
b) poseg na obstoječem objektu:
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta;
c) drugi posegi in ureditve v prostoru:
– agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor,
– drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor.
70. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Prevladujočo dovoljeno dejavnost znotraj posamezne MOEUP določa podrobna namenska raba prostora v MOEUP. Opis posamezne podrobne rabe prostora je podan v tabelaričnem pregledu v 66. členu, v stolpcu »pretežna raba«.
(2) Dodatno dovoljene vrste dejavnosti so določene na osnovi standardne klasifikacije dejavnosti in so lahko naslednje:
– kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo;
– rudarstvo;
– predelovalne dejavnosti;
– oskrba z električno energijo, plinom, paro;
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja;
– gradbeništvo;
– vzdrževanje in popravila motornih vozil;
– promet in skladiščenje;
– gostinstvo;
– informacijske in komunikacijske dejavnosti;
– finančne in zavarovalniške dejavnosti;
– poslovanje z nepremičninami;
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
– dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti;
– izobraževanje;
– zdravstvo in socialno varstvo;
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;
– druge dejavnosti;
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo.
3.1.4.2 Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne dejavnosti 
71. člen 
(skupni pogoji za namembnost in vrste posegov) 
(1) Dopustne vrste objektov, gradenj, posegov v prostor in dopustne dejavnosti na območjih s podrobno namensko rabo za stanovanja (S), centralne dejavnosti (C), proizvodne dejavnosti (IG), posebna območja (B), območja zelenih površin (Z) in območja razpršene poselitve (A) so določeni v poglavju 3.2 (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora) tega odloka, ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za posamezne EUP oziroma njihove MOEUP.
(2) Gradnja pomožnih objektov – nezahtevnih in enostavnih, ob upoštevanju predpisa, ki ureja to področje, je dovoljena v vseh EUP s pogojem, da namembnost teh objektov dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma, da namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne ovira in ni v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo ter z dodatno dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo ti objekti, dovoljuje podrobna namenska raba prostora.
(3) V 40 m širokem varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
72. člen 
(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih proizvodnih dejavnosti – IG)
Na območjih proizvodnih dejavnosti (gospodarske cone – IG), ki mejijo neposredno na stanovanjska območja, je za vsako dejavnost, ki se na novo umešča v prostor ali za pomembno spremembo obstoječih dejavnosti oziroma naprav, potrebno pridobiti:
– strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje celotne obremenitve zunanjega zraka; velja za posege, za katere presoja vplivov na okolje po zakonodaji ni potrebna;
– strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.
73. člen 
(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih pokopališč – ZK)
Na območjih pokopališč (ZK) so dovoljeni posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje pokopališča, ob upoštevanju vseh predpisov v zvezi s pokopališko dejavnostjo.
74. člen 
(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na območjih prometne – P, komunikacijske – T, energetske – E in okoljske infrastrukture – O)
(1) Skladno z zasnovami za posamezno področje infrastrukture iz strateškega dela OPN so na območjih prometnih površin (P) ter na območjih komunikacijske (T), energetske (E) in okoljske infrastrukture (O) dovoljeni naslednji posegi:
– Rekonstrukcije prometnega omrežja (avtocesta, regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastrukture; na posameznih odsekih cest v naseljih (ravni odseki, nevarne točke) se lahko na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa; pri načrtovanju prometne infrastrukture se je potrebno izogibati poplavnim območjem in priobalnim zemljiščem ter prečkanjem vodotokov.
– Posegi za normalno funkcioniranje zgoraj naštetih zvrsti infrastrukture.
(2) Posegi v območja prometnih površin (P) ter na območjih komunikacijske (T), energetske (E) in okoljske infrastrukture (O) so dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav.
75. člen 
(posebni pogoji za namembnost in vrste posegov na obstoječih objektih razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč) 
(1) Obstoječi objekti razpršene gradnje izven stavbnih zemljišč, ki so evidentirani na podlagi katastra stavb (v nadaljevanju: obstoječi objekti iz katastra), so v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora prikazani z grafičnim znakom kot zemljišče pod objektom izven območij stavbnih zemljišč. Če zakonito zgrajen obstoječi objekt ni vrisan v grafičnih prikazih osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, je pa evidentiran v katastru stavb, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(2) Za obstoječe objekte iz katastra se kot parcela namenjena gradnji upošteva gradbena parcela, če je bila določena z gradbenim dovoljenjem (gradbena parcela, funkcionalno zemljišče). Kot sestavni del parcele namenjene gradnji se upoštevajo tudi zemljišča, ki so kot stavbišče ali dvorišče vpisana v zemljiško knjigo.
(3) Če gradbena parcela k objektu iz katastra ni bila določena, se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji objekt (stavbišče), pomnožen s faktorjem 1,5. To določilo velja za obstoječe objekte iz katastra na dan začetka veljavnosti tega odloka.
(4) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so dovoljeni posegi le v primeru, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Dodajanje novih bivalnih enot ni dovoljeno.
(5) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena stanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:
– gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer ne sme biti presežen faktor izrabe parcele 0,4, ki velja za obstoječi in prizidani del skupaj; določilo ne velja za objekte, ki imajo določeno gradbeno parcelo k objektu (parcela namenjena gradnji), ko se za določitev obsega dozidave upoštevajo določila 90. člena tega odloka;
– gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za stanovanjske objekte v PIP za velikost in oblikovanje;
– rekonstrukcija objekta;
– odstranitev objekta;
– vzdrževanje objekta.
(6) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena namembnost nestanovanjska stavba kmetijske narave, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:
– gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta; nov objekt ima lahko po velikosti do 20 % večji tloris od obstoječega objekta, po namembnosti pa mora biti nestanovanjska stavba kmetijske narave;
– gradnja novega objekta kot dozidava k obstoječemu objektu, pri čemer lahko tlorisna velikost prizidanega dela doseže do 30 % tlorisne velikosti obstoječega dela objekta;
– gradnja novega objekta kot nadzidava obstoječega objekta, pri čemer ne sme biti presežena višina objekta, ki je določena za nestanovanjske stavbe kmetijske narave v podrobnih PIP za EUP v kateri se nahaja obstoječ objekt iz katastra;
– rekonstrukcija objekta;
– odstranitev objekta;
– vzdrževanje objekta.
(7) Na zakonito zgrajenih obstoječih objektih iz katastra, katerim je bila z gradbenim dovoljenjem določena druga nestanovanjska namembnost, so v okviru parcele namenjene gradnji dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objekta.
76. člen 
(namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2)
(1) Območja namenske rabe kmetijskih zemljišč se urejajo z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart, pri tem pa je na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč se dopušča gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:
a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti;
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični čebelnjak v leseni izvedbi;
i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
(3) Objekte iz točke b), c) in d) prejšnjega odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko gradi le investitor ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in to vsaj eno leto pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt oziroma pred začetkom gradnje enostavnega objekta, in ki ima v lasti oziroma zakupu:
a) najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine,
b) najmanj 0,5 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,
Objekte z zgoraj navedenimi omejitvami, razen pastirskega stana, katerega se s tem odlokom ne dovoli, se lahko umešča v oddaljenosti 50 m od legalno zgrajenih obstoječih objektov kmetije, kjer se prebiva in se s tem štejejo vsi obstoječi objekti znotraj območja kmetije, če je eden od teh objektov stanovanjski objekt, v katerem prebiva nosilec kmetijske dejavnosti. Kot merilo oddaljenosti štejemo najmanjšo razdaljo med najbližjim od obstoječih objektov kmetije in načrtovanim objektom, pri čemer ta ne sme presegati 50 m. Izven radija 50 metrov se lahko umeščajo zgolj kašča, staja namenjena zavetju rejnih živali, pokrito skladišče za lesena goriva, napajalno korito in krmišče.
(4) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) drugega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) drugega odstavka tega člena ter staje iz točke d) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.
(5) Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil.
(6) V MOEUP z oznakami: UN1/138, AP5/003, AP6/019, OP9/013 in OP11/005, se na zemljiščih, na katerih se namenska raba spreminja iz gozdnih v kmetijska zemljišča, kmetijsko zemljišče v naravi vzpostavi v roku dveh let od sprejema tega odloka oziroma od izdaje odločbe o krčitvi gozda za posamezno zemljišče.
(7) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poti.
(8) Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
(9) Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).
(10) Na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča vzpostavljanje kmetijskih zemljišč. Vzpodbuja se tak način rabe zaraščajočih kmetijskih površin, da bo zagotovljeno ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišča na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
(11) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se lahko izvaja le na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju narave, ni dovoljeno postavljati obor za gojenje tujerodnih vrst.
77. člen 
(namembnost in vrste posegov na gozdnih zemljiščih – G)
(1) Območja namenske rabe gozdnih zemljišč se urejajo z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje.
(2) Na območjih namenske rabe gozdnih zemljišč je dovoljeno:
– izvajanje gozdarsko-investicijskih del skladno z zakonom o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti;
– krčenje gozda v kmetijske namene, če je osnovna namenska raba zemljišča kmetijsko zemljišče oziroma krčitve do največ 0,5 ha, če je osnovna raba zemljišča gozd in če krčitev ne bo ogrozila evidentiranih funkcij gozda;
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in širitve;
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve.
(3) Na območjih gozdnih zemljišč je dovoljena izvedba le nekaterih enostavnih objektov iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, in sicer:
– ograje za pašo živine nižje od 1,5 m oziroma obore za rejo divjadi v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije;
– ograje za zaščito mladja pred divjadjo ali varstva gozdov oziroma ograje, potrebne zaradi zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj;
– pomožni objekti v javni rabi: le spominsko obeležje in pomožni cestni objekti;
– mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica in rezervoar, če jih ni mogoče umestiti drugje;
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: gozdne prometnice, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, krmišče za potrebe lovstva;
– pomožni komunalni objekti;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(4) Pri gradnji se mora ohranjati gozdni rob, v primeru poškodb pa ga je potrebno ustrezno sanirati oziroma ponovno vzpostaviti. Novi objekti morajo biti od obstoječega gozdnega roba oddaljeni vsaj eno drevesno oziroma sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Sestojna višina se določi ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak primer posebej. Za objekte pri katerih izdelava projektne dokumentacije ni posebej predvidena se sestojna višina opredeli v okviru soglasja ali mnenja k predvideni gradnji. V okviru projektov je potrebno predvideti tudi pomožne objekte in prostore za začasne deponije gradbenega materiala, gradbenih odpadkov ali viškov odkopane zemlje. Deponiranje brez predhodno opredeljenih lokacij v gozd ali gozdni rob ni dovoljeno. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe zaradi samih posegov na okoliškem drevju, gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.
(5) Za transport lesa naj se na problematičnih območjih (erozija, pomembni habitati oziroma rastišča ipd.) uporabijo začasne žičnice.
(6) Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh oziroma urediti prehodno ustrezne nadomestne poti. Pri zagotovitvi dostopa se ne upošteva samo pogoje za gospodarjenje na sosednjih parcelah, temveč širše glede na smer spravila iz gozda.
(7) Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine so krčitve dovoljene samo ob predhodno pridobljenih soglasjih pristojnih služb. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč in ki so večje od 0,5 ha, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
(8) Pri poseku in spravilu lesa se morajo upoštevati določila veljavne zakonodaje o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov ter o varstvu pred požari v naravnem okolju. Posek drevja spada med pripravljalna dela za graditev, zato je možen za objekte, kjer se izdaja gradbeno dovoljenje, po pridobitvi končnega gradbenega dovoljenja. Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove.
(9) Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine.
(10) V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.
78. člen
(namembnost in vrste posegov na vodnih zemljiščih – VC)
(1) Na območjih vodnih zemljišč se prostorske ureditve in dejavnosti načrtujejo ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) Ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij voda z ustreznim odmikom, ki na priobalnem zemljišču ohranja nepozidanost in javno dostopnost.
b) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
c) Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi.
č) Ohranjajo se retencijske sposobnosti območij in če je mogoče se zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le v javnem interesu ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov.
d) Zagotavlja se dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(2) Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev in obnovitev obrežij ter vodnih objektov (jezovi, pragovi in drugi objekti). V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
(3) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in uporabo betona se naj ne izvaja. Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija in zveznost obrežne vegetacije ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve tujih rastlinskih vrst. Na Dravinji in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Dravinje ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri morebitnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov. Izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(4) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme:
– gradnjo objektov GJI;
– gradnjo objektov javnega dobra;
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda;
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– gradnjo objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, za zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(6) Za zakonito zgrajene obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem: ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost oziroma ogroženost; se ne poslabšuje stanje voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(7) Dopustne so obnove in prenove starih objektov, ki so vezani na vodo (žage, mlini, jezovi). Objekti se lahko namenijo tudi novim rabam, če to zagotavlja njihov dolgoročni obstoj in ni v nasprotju z režimi varstva. Obnove in prenove so dovoljene le ob upoštevanju naslednjih varstvenih usmeritev:
– v območjih naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno glede na druge habitatne tipe prisotne na celotne območju RS ohranjajo v ugodnem stanju, umeščanje objektov in dejavnosti ni dopustno;
– morebitna obnova, prenova ali izgradnja objektov, ki so vezani na vodo (mlini, žage, MHE) je možna le v postopku sprememb in dopolnitev OPN kolikor se v sočasnem postopku celovite presoje vplivov na okolje dokaže, da so vplivi posega s stališča varstva narave sprejemljivi.
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, odlaganje ali pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih, odpadnih ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov.
(9) Z vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico. Pred vsakim posegom v vodno ali priobalno zemljišče je potrebno preveriti ali na območju posega obstaja že pridobljena pravica, ki bi ovirala izvedbo posega.
(10) Območje Občine Slovenske Konjice, kjer so ribiški revirji, sodi v Slovenjebistriški ribiški okoliš. Vsak poseg mora biti načrtovan na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrste in pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki lahko povzroči škodo na ribah, je potrebno vsaj štirinajst dni pred posegom obvestiti Ribiško družino Slovenske Bistrica zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib. Za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode je do odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja Ribiška družina Slovenska Bistrica.
(11) Prepovedano je posegati oziramo vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
79. člen 
(namembnost in vrste posegov na drugih zemljiščih/pridobivalni prostori – LN)
(1) Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni načini ter trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom dokončne sanacije pridobivalnega prostora, ki je bil degradiran zaradi izvajanja rudarskih del.
(2) Do sprejetja OPPN so na območjih predvidenih za izkoriščanje mineralnih surovin ali za sanacijo dovoljena prehodna raziskovalna dela ter ukrepi, ki služijo varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.
80. člen 
(namembnost in vrste posegov na območjih za potrebe obrambe zunaj naselij – f)
Na območjih za potrebe obrambe zunaj naselji so dovoljene prostorske ureditve, gradnja novih objektov, rekonstrukcija objektov, odstranitev objektov ter investicijska in tekoča vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in ureditev ostale infrastrukture za obrambne potrebe.
3.1.5 Lega objektov
3.1.5.1 Lega objektov na parceli namenjeni gradnji 
81. člen 
(pogoji glede lege objektov na parceli namenjeni gradnji) 
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predvidena gradnja objekta in na katerem so urejene oziroma je predvidena ureditev površin, ki zagotavljajo funkcioniranje objekta.
(2) Gradbena linija je črta, do katere obvezno segajo fasade stavb vsaj z enim robom. Gradbena meja je meja, do katere sme segati pozidava objeta.
(3) Odmiki novih objektov se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 0,8 m. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
(4) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru, če so te obstoječe in značilne za okoliško pozidavo. Ta pogoj velja tudi za enostavne in nezahtevne objekte.
(5) Če gradbene linije v prostoru ni mogoče ugotoviti, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:
– vsaj 6 m od roba cestišča lokalne ceste; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2 m;
– vsaj 4 m od roba javne poti; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2 m;
– vsaj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele;
– odmiki med objekti morajo biti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta;
– odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim in zdravstvenim normativom.
(6) Za odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji:
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.
– Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
– Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
– Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine je najmanj 0,5 m; ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko postavi na posestno mejo.
– Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti:
– Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
– Nezahtevni in enostavni začasni objekti:
 Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
 Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,5 m, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
 Objekti za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
 Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,5 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(7) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(8) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.
(9) Lega objektov v območju naselij, ki so varovana s predpisi o varstvu kulturne dediščine, mora bit podrejena varstvenemu režimu oziroma pogojem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
3.1.5.2 Odmiki objektov 
82. člen 
(splošni pogoji glede odmikov objektov od tras GJI) 
(1) Odmiki novih objektov od tras javne gospodarske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezno vrsto infrastrukture. Pogoje za odmike novih objektov in drugih posegov v prostor gospodarske javne infrastrukture in varovanih koridorjih GJI določijo upravljavci v okviru projektnih pogojev in soglasja k posegu.
(2) Lokalne vodovode in cevovode za odpadno vodo je dovoljeno graditi do parcelne meje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka.
83. člen 
(pogoji glede odmikov objektov od tras prometne infrastrukture) 
(1) V Občini Slovenske Konjice poteka obstoječa avtocesta, odsek A1, odsek Hoče–Arja vas. Varovalni pas avtoceste je 40 m od cestnega roba na vsako stran. Vse posege v varovalni pas avtoceste je možno izvajati le po predhodnem soglasju upravljavca. Prav tako se pri načrtovanju novih ureditev zagotavlja 7 m odmik od vsakega roba cestnega sveta zaradi širitve avtoceste. Posegi ne smejo biti v nasprotju z koristmi avtoceste, ne smejo prizadeti varovanja avtoceste in prometa na njej, širitve, prihodnjega razvoja in videza avtoceste.
(2) Odmiki novih objektov od javnih cest morajo biti usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(3) Varovalni pas železniške proge je 108 m levo in desno od osi skrajnega roba tira. Za vsako novogradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Preko območja OPN potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju potrebno upoštevati Zakon o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje, zvišanje okoliškega terena, poglobitve terena za ceste, kanale in podobno. Nadmorska višina referenčne točke letališča je 274,03 m. Zunaj cone letališča štejejo za ovire:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m in se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višje od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke in so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
Pri graditvi, postavitvi ali zaznamovanju objektov, ki bi s svojo višino lahko vplivali na varnost zračnega prometa je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma izgradnji, objekt pa je potrebno označiti v skladu z veljavnimi predpisi.
84. člen 
(pogoji glede odmikov objektov od območij za potrebe obrambe) 
(1) Ožji okoliš znaša 1000 m od območij za potrebe obrambe. Za vsako novogradnjo ali nadzidavo katere višina nad terenom presega 18 m v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo.
(2) Širši okoliš znaša 2000 m od območij za potrebe obrambe. Za vsako novogradnjo ali nadzidavo katere višina nad terenom presega 25 m v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Določba ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
85. člen 
(varovalni pas sistemov elektrike in pogoji glede odmikov objektov od tras energetske infrastrukture) 
(1) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(3) V varovalnem pasu daljnovodov, kablovodov in RTP je dovoljeno graditi samo objekte katere dovoljuje področna zakonodaja. Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo.
(4) V Občini Slovenske Konjice potekajo naslednji objekti in naprave za razdeljevanje in prenos električne energije:
– RTP Slovenske Konjice,
– DV 1x400 kV Mihovce–Podlog,
– DV 2x110 kV Slovenske Konjice–Selce,
– DV 2x110 kV Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice,
– DV 220 kV Cirkovce–Podlog,
– obstoječi in predvideni daljnovodi 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
(5) V vseh EUP, v katerih so oziroma se križajo varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja so dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s tega področja pod pogoji pristojnega upravljavca.
(6) V Občini Slovenske Konjice se nahaja prenosni plinovod R21A, od POČP Šmarje pri Jelšah do MRP Slovenske Konjice in merilno regulacijska postaja Slovenske Konjice ter trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ.
(7) Varovalni pasovi za prenosni sistem zemeljskega plina znašajo: za prenosni plinovod 130 m, 65 m levo in 65 m desno od osi; za MPR plinovoda 65 m od ograje; za kompresorsko postajo 100 m od ograje. Vsi posegi v varovalni pas so možni le ob izdanih pogojih in soglasju upravljavca prenosnega plinovoda.
86. člen 
(pogoji glede odmikov objektov od robov območij, ki po rabi niso stavbna zemljišča) 
(1) Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno zagotoviti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poti.
(2) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj za eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja. Višino odraslega gozdnega drevja na lokaciji določi Zavod za gozdove Slovenije v okviru izdaje projektnih pogojev k posegu. V primeru, da predpisanega odmika od gozdnega roba ni mogoče zagotoviti mora investitor skleniti z lastnikom mejne gozdne površine pisni dogovor o ukrepanju in odgovornostih v primeru ogrožanja novega objekta. Krčitev mejne gozdne površine zaradi izgradnje novega objekta načeloma ni dovoljena, če se s krčitvijo zagotavlja doseganje zahtevanega odmika.
(3) Pri načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj in posegov v prostor je potrebno upoštevati odmike od vodotokov, ki so določeni od meje vodnega zemljišča celinskih voda. Priobalno zemljišče sega od meje vodnega zemljišča, in sicer:
– vodotoki 1. reda v naselju 15 m, zunaj naselja najmanj 40 m;
– pri vseh ostalih vodotokih oziroma vodotokih 2. reda 5 m.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati v prostor razen za izjeme, ki jih določa zakon s področja upravljanja z vodami.
(4)  Za objekte, ki so navedeni v točkah b), c), č) in d) drugega odstavka 76. člena tega odloka, je pri umeščanju v prostor potrebno upoštevati odmik 4 m od meje sosednjega zemljišča; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je odmik lahko manjši.
3.1.6 Velikost in oblikovanje objektov in posegov v prostor
87. člen
(kriteriji za velikost in oblikovanje) 
(1) Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt na parceli namenjeni gradnji.
(2) Prosto stoječi objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom.
(3) Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
(4) Enostanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu enega stanovanja in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih stavb; v objektu je lahko do 40 % BTP, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti.
(5) Večstanovanjska stavba je objekt, od katerega se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje v obsegu dveh ali več stanovanj, s skupnimi prostori.
(6) Nestanovanjske stavbe so objekti kot so glede na namen določeni v enotni klasifikaciji vrst objektov.
(7) Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20 m.
(8) Parcela namenjena gradnji je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev.
(9) Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med BTP objekta in površino pripadajoče parcele namenjene gradnji.
(10) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov na parceli in celotno površino parcele namenjene gradnji.
(11) Odprte bivalne površine (OBP) so, v okviru parcele namenjene gradnji, zelene ali tlakovane površine, ki so namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (dovoz, dostop, parkirišče, prostor za ekološki otok).
(12) Nižinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina pod 400 m; višinska lega objekta je lega na zemljiščih, kjer je nadmorska višina nad 400 m.
88. člen 
(splošni pogoji za velikost in oblikovanje) 
Novogradnje, dozidave in nadzidave vseh vrst stavb se morajo prilagajati okoliškim stavbam po naslednjih elementih, kadar so le-ti v prostoru ugotovljeni kot značilnost:
– gradbenih linijah in gradbenih mejah,
– zasnovi izrabe zemljišč,
– tlorisni površini in višini, gradbenih linijah in gradbenih mejah,
– obliki arhitekturnih elementov in streh in
– videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade.
89. člen 
(pogoji za izkoriščenost parcel namenjenih gradnji glede na PNRP) 
Pri načrtovanju stavb in posegov v prostor je za določanje velikosti stavb in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ki so določeni za območja posameznih PNRP in so naslednji:
PNRP
oznaka
pretežna raba
FI/največ
FZ/največ
delež OBP/najmanj
SS
stanovanjske površine/enostanovanjske
1,0
0,4
20 %
SS
stanovanjske površine/večstanovanjske
1,2
0,4
20 %
SB
stanovanjske površine za posebne namene
1,0
0,4
30 %
SK
stanovanjske površine podeželskega naselja
0,4
0,4
30 %
SP
površine počitniških hiš
0,6
0,4
40 %
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
1,6
0,6
-
CD
druga območja centralnih dejavnosti
1,6
0,6
-
IG
gospodarske cone
2,4
0,8
-
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
1,2
0,8
-
BT
površine za turizem
1,2
0,6
-
BD
površine drugih območij
2,0
0,8
-
BC
športni centri
1,2
0,6
-
A
površine razpršene poselitve
0,4
0,4
30 %
A
površine razpršene poselitve v UN1, UN2, UN3
0,6
0,4
30 %
90. člen 
(enostanovanjske stavbe) 
(1) Za velikost in oblikovanje novih samostojnih enostanovanjskih stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Tloris: podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah.
– Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih stavbah z enako namembnostjo; pri podkletenih stavbah je klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana (okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica kleti v celoti vkopana v strmino.
– Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije stavbe in se prilagajata sosednjim (kvalitetno oblikovanim) stavbam; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.
– Streha: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih stavbah; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih stavb; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom stavbe, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina je v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim stavbam, v višinskih legah pa temna.
(2) Za velikost in oblikovanje dozidav k samostojnim enostanovanjskim stavbam je potrebno poleg določil tega odloka za dopustno izrabo prostora in lego objektov upoštevati naslednje pogoje:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo stavbo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom, s pogojem, da s tlorisno površino ne presega:
 60 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta manjša od 130 m2,
 40 % tlorisne površine obstoječe stavbe v primeru, da je ta večja od 130 m2;
– višinski gabarit je lahko le enak osnovni stavbi ali nižji;
– streha: naklon in kritina usklajena s streho osnovne stavbe.
(3) Za velikost in oblikovanje nadzidav samostojnih enostanovanjskih stavb je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih stavb;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.
91. člen 
(večstanovanjske stavbe – splošni pogoji)
(1) Za oblikovanje večstanovanjskih stavb veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za samostojne enostanovanjske stavbe s tem, da se upoštevajo posebni pogoji glede višinskega gabarita, ki ne sme presegati gabaritov na sosednjih stavbah z enako namembnostjo.
(2) Za velikost in oblikovanje večstanovanjskih stavb, ki se gradijo kot strnjena gradnja, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– zazidalna zasnova: strnjena gradnja stavb je lahko zasnovana horizontalno (vrstne hiše) na ravnih terenih ali vertikalno (terasne hiše) na strmih terenih, pri čemer se hiša smatra kot ena stanovanjska enota. Strnjena gradnja ne sme presegati števila štirih hiš, oziroma skupne horizontalne dolžine vrstnih hiš do 30 m ali vertikalnega gabarita terasnih hiš do 15 m;
– višinski gabarit: pri vrstnih hišah praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje; pri terasnih hišah: stanovanjske enote zasedajo priporočeno eno etažo;
– projektna dokumentacija: strnjena gradnja stavb se po tem odloku šteje kot gradnja ene stavbe, zato je potrebno projektno dokumentacijo izdelati za vse stanovanjske enote hkrati, prav tako je potrebno zgraditi vse stanovanjske enote hkrati.
92. člen 
(večstanovanjske stavbe – rekonstrukcije fasad)
Pri rekonstrukcijah fasad večstanovanjskih objektov je za spremembo videza fasade oziroma za zagotavljanje poenotenega videza fasade potrebno, v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, pridobiti soglasje arhitekta ali projektivnega biroja, ki je avtor prvotnega projekta za večstanovanjski objekt.
93. člen 
(nestanovanjske stavbe) 
Pri oblikovanju nestanovanjskih stavb je priporočeno upoštevanje splošnih pogojev za velikost in oblikovanje iz 88. člena tega odloka, če to omogočajo tudi zahteve, ki izhajajo iz funkcije stavbe. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente.
94. člen 
(posebni pogoji za nestanovanjske kmetijske stavbe) 
(1) Gospodarski objekti za potrebe kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
(2) Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, in podobno) so podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30 m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12 m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sivi barvi (priporočeno v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom. Gospodarski objekti za rejo živine (hlevi), kjer so zaradi tehnologije reje potrebne večje dimenzije od prej navedenih, so lahko oblikovani glede na tehnološke potrebe. Določilo velja le za tiste objekte, ki bodo načrtovani na zemljiščih izven zavarovanih območij varstva kulturne dediščine.
(3) Za velikost in oblikovanje zidanic ali vinskih kleti veljajo naslednji pogoji:
– Tloris: priporočeno podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica je priporočeno vzporedna s terenskimi plastnicami.
– Višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje za vinsko klet, ali klet in etaža brez izkoriščenega podstrešja za zidanico.
– Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.
– Streha: priporočeno simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.
(4) Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesne, brez odtoka, redno praznjene in ustrezno vzdrževane.
(5) Pomožne kmetijsko-gozdarske stavbe (ki so namenjene kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju in niso namenjeni prebivanju) sov leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina priporočeno temnordeče, opečne barve (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sive barve (priporočeno v višinskih legah). Za kmečke lope, ki se opredeljujejo kot nezahtevni objekt, se dovoljuje izvedba tudi v kovinski konstrukciji tudi z višjo kapno lego od 2,6 m in z naklonom strehe 5° do 20°.
(6) Čebelnjaki so priporočeno leseni, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6 m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti temnordeče, opečne barve (priporočeno v nižinskih legah) ali temno sive barve (priporočeno v višinskih legah). V čebelnjaku so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten.
(7) Za oblikovanje kozolcev je potrebno upoštevati naslednje kulturnovarstvene usmeritve: Tloris najznačilnejšega dvojnega kozolca (toplarja) mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti od 8 do 9 m. Višina kapne lege mora biti najmanj 10 m, naklon dvokapne strehe pa 40° do 45°. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late.
95. člen 
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte – pomožni objekti)
(1) Za določanje vrst nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Za nezahtevne in enostavne objekte veljajo naslednji pogoji, kolikor niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka:
a) Namembnost:
– Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju.
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave.
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme ovirati ali biti v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo oziroma z dodatno dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo enostavni in nezahtevni objekti, dovoljuje podrobna namenska raba prostora.
b) Oblikovanje:
– Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in naj v prostoru ne izstopajo.
– V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.
– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti podrejeno osnovnemu objektu tako, da ne smejo izkazovati dominantnega položaja (velikost, materiali, strešne konstrukcije in kritine) v odnosu do osnovnega objekta.
– Priporočeno je, da so strehe enostavnih in nezahtevnih objektov oblikovno skladne s strehami obstoječih objektov. Pri nadstrešnicah (parkirni prostor, vhod v objekt in podobno) so dovoljene so tudi izvedbe položnejših streh (naklon min. 5°) ali ločnih streh.
96. člen 
(oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoč promet) 
(1) Pri novo gradnjah ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta, pri čemer je potrebno upoštevati namembnost objekta in PIP, ki veljajo za območje PNRP v kateri se nahaja parcela namenjena gradnji. Parkirne površine je potrebno zagotoviti tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Površine za mirujoč promet je treba zagotoviti v okviru parcele namenjene gradnji. Če na parceli namenjeni gradnji ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest (PM), je mogoče manjkajoče PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z ustreznim dokumentom. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(3) Ustrezno število parkirnih mest za posamezne objekte in prostorske ureditve je potrebno določiti v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi oziroma normativi, ki urejajo to področje. Ne glede na to, se za navedene vrste dejavnosti v objektih s tem odlokom zahteva zagotovitev naslednjega najmanjšega števila PM:
– stanovanjski objekt: 2 PM na stanovanje,
– več stanovanjski objekt: 1,5 PM na stanovanje,
– strnjena gradnja: 2 PM na stanovanje,
– poslovni prostori/pisarne: 1 PM na 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori z obiskom strank: 1 PM na 20 m2 meto površine,
– gostinski lokal: 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta vendar najmanj 5 PM,
– trgovski lokal: 1 PM na 40 m2 koristne prodajne površine vendar najmanj 2 PM,
– delavnice za servis motornih vozil: 6 PM na 1 popravljalno mesto,
– avto pralnice: 5 PM na eno pralno mesto,
–  stavbe za zdravstveno oskrbo: 1 PM na 30 m2 uporabne površine ter prostor za reševalna vozila,
– za ostale dejavnosti se število PM določi v skladu s predpisi.
Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti zahtevano število PM za invalide.
97. člen 
(ureditev okolice objektov) 
(1) Ograje je načeloma možno postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Kot ograja je priporočena lesena ali živa meja oziroma ograja oblikovana ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Živa meja mora biti zasajena z avtohtonimi vrstami grmovnic; neavtohtone vrste (ciprese, kleki in podobno) niso dovoljene.
(2) Višinske razlike terena je priporočeno premoščati s travnatimi brežinami. Gradnja opornega zidu višjega od 1 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je treba izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. V primeru postavitve opornih zidov morajo biti le-ti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni z avtohtono vegetacijo.
(3) Dostopne poti in zunanje površine je potrebno oblikovati tako, da se čim bolj prilagajajo terenu. Okolica objekta oziroma zelene površine na parceli se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.
(4) Postavitev ograj za obore za divjad in ograj za pašo domače živine je dovoljena na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za poseg v prostor, ki morajo biti usklajene s pogoji nosilcev urejanja prostora.
3.1.7 Pogoji in merila za parcelacijo
98. člen
(pogoji in merila za parcelacijo) 
(1) Pri določanju velikosti in oblike parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati:
– namembnost, velikost in zmogljivost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovoz in dostop, parkirna mesta, utrjene zunanje bivalne površine, zelene površine, pri čemer se površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča se ne štejejo v zelene površine);
– dopustno izrabo in PIP, ki veljajo za območje namenske rabe v katerem se nahaja parcela namenjena gradnji;
– krajevno značilno parcelacijo, če je to opredeljeno s posebnimi pogoji tega odloka;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjih objektov, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti.
(2) V primeru, da velikost razpoložljivega zemljišča ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje parcele namenjene gradnji ob upoštevanju vseh navedenih pogojev, gradnja objekta ni dovoljena.
(3) Na stavbnih zemljiščih je delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji možna, kadar se s parcelacijo lahko oblikuje več parcel namenjenih gradnji. Pri taki delitvi zemljiških parcel je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– vse pogoje iz prvega odstavka tega člena;
– v okvirnih območjih naselij, kjer je PNRP opredeljena kot SS ali CU je najmanjša velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnjo enostanovanjske hiše najmanj 400 m2 do največ 900 m2;
– v območjih, kjer je PNRP določena kot SK, SP ali A je najmanjša velikost novo oblikovane parcele namenjene gradnji za gradnje enostanovanjske hiše najmanj 400 m2 oziroma je priporočeno, da ne presega 1000 m2;
– na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter ob območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele namenjene gradnji za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja;
– za namene stanovanjske gradnje večstanovanjskih objektov in strnjene gradnje se velikost parcele namenjene gradnji določi glede na predvideno število stanovanjskih enot ter ob upoštevanju vseh drugih določil tega odloka;
– za druge objekte se velikost parcele namenjene gradnji določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje namembnost objekta.
(4) V tretjem odstavku tega člena navedena določila o najmanjših velikostih parcel namenjenih gradnji ne veljajo za že obstoječe manjše parcele. Ne glede na določila tega člena je delitev parcel možna za potrebe gradnje infrastrukture.
(5) Za obstoječe objekte, ki še nimajo določene velikosti parcele namenjene gradnji, se kot osnova za določitev objektu pripadajoče parcele namenjene gradnji upoštevajo v tem členu navedena pravila.
3.1.8 Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro ter pogoji priključevanja
99. člen
(splošni pogoji priključevanja na GJI) 
(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma na novo zgrajeno omrežje in naprave gospodarske javne infrastrukture v skladu s pogoji upravljavcev. Investitor je dolžan poskrbeti za opremljanje stavbnega zemljišča z GJI pred začetkom gradnje objekta. Izjemoma je začetek gradnje dovoljen prej, če investitor z ustreznimi listinami izkaže, da bo zemljišče opremljeno z GJI najkasneje v enem mesecu po začetku posegov na zemljišču.
(2) Območja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno GJI, ki obsega cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
(3) Opremljanje z GJI mora biti izvedeno na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
100. člen 
(promet) 
(1) Novo gradnja objektov, posegi na obstoječih objektih in drugi posegi in ureditve niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za upravljanje cest.
(2) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet, da je zagotovljena prometna varnost in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti. Na javno cesto naj se priključuje več objektov skupno. Priključki se uredijo skladno s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste.
(3) Slepo zaključene priključne ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil. Vsaka parcela namenjena gradnji mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila. V primeru ureditve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost.
(4) Na cestah Zbelovo–Loče–Žiče, Žiče–Špitalič–Žička kartuzija, Jernej–Zgornje Laže, Slovenske Konjice–Spodnje Preloge in Slovenske Konjice–Škalce so evidentirani odseki cest preko katerih poteka masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja, zato je potrebno v primeru rekonstrukcije teh cest oziroma pri njihovem vzdrževanju načrtovati ustrezne rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovi ustaljenih selitvenih poteh.
(5) Za vse nove cestne povezave in obvoznice, katerih trase bodo potekale skozi ali ob območjih stanovanj (SS, SK, SB) in centralnih dejavnosti (CU, CD) je potrebno pridobiti strokovno mnenje inštitucije, ki ima pooblastilo ministrstva za ocenjevanje hrupa v okolju, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati določila Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.
(6) Pri načrtovanju ureditev za letališče Senožet in za helioporte je potrebno upoštevati usmeritve za ohranjanje narave, ki so navedene v 200. in 203. členu tega odloka, v okviru usmeritev za OPPN za območje MOEUP OP12/056 (letališče Senožet).
101. člen 
(oskrba s pitno vodo) 
Na območju Občine Slovenske Konjice morajo biti vsi objekti priključeni na javni vodovod pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega vodovodnega sistema. Za objekte na področjih, kjer dejanska priključitev ni možna ali smiselna, je potrebno vodooskrbo urediti na drugačen ustrezen način. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati veljavni občinski odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo. Za vsako detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov mora investitor pridobiti pri upravljavcu javnega vodovoda podatke o poteku tras vodovodnih odsekov in jih upoštevati pri načrtovanju. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture naročiti zakoličbo obstoječega vodovodnega omrežja in nadzor med gradnjo.
102. člen 
(oskrba s požarno vodo) 
(1) V skladu s predpisi je potrebno graditi in obnavljati ustrezno hidrantno omrežje za požarno zaščito naselij. Vodovodno omrežje mora biti dimenzionirano tako, da bo nudilo zadostno količino vode za požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
(2) Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki dopuščajo odvzem požarne vode, ob pogojih, ki jih določita skrbnik vodotoka in pristojna občinska služba.
103. člen 
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih vod) 
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi. Na območju Občine Slovenske Konjice morajo biti vsi objekti priključeni na javni kanalizacijski sistem pod pogoji, ki jih izda upravljavec javnega kanalizacijskega sistema. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti javne kanalizacije se gradijo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 PE. Gradnja nepretočnih greznic se načrtuje na območjih, kjer ponikanje ni dovoljeno.
(2) Za gradnjo objektov, zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod, morajo investitorji pridobiti pri upravljavcu javne kanalizacije projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji oziroma soglasje za priključitev objekta na javno kanalizacijo. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno pri upravljavcu javne infrastrukture naročiti zakoličenje obstoječega kanalizacijskega omrežja in nadzor med gradnjo.
(3) Pri načrtovanju in gradnji malih čistilnih naprav je potrebno upoštevati določila veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati posredno v podzemno vodo, razen na območju, ki je najožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo vode ali ožje ali širše vodovarstveno območje, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh območjih vodovarstveni režim (vsi posegi na dveh vodovarstvenih območjih na območju Konjiške gore in vodovarstvenem območju na južnem območju Zbelovske gore). Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka.
(4) Skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) se:
a) odpadne vode razvrščajo kot:
– padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za površine iz tretje vrstice spodnje alineje;
– industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti;
mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode;
odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah;
hladilna odpadna voda;
b) razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin.
(5) Odvajanje padavinskih voda z okvirnih območij naselij mora biti načrtovano in izvedeno v skladu s predpisi s področja upravljanja z vodami tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred končnim iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike (na primer z zatravitvijo ob objektih, s travnimi ploščami ali tlakovci na parkiriščih in pohodnih površinah zunanjih ureditev, z zadrževalnimi bazeni, suhimi zadrževalniki in podobno).
(6)  Komunalno odpadno vodo ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh je prepovedano odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati. Komunalno odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le izjemoma in to le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali zaradi posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe. Gradnja nepretočne greznice se dovoli le, če iz strokovnega mnenja pooblaščenca za izvajanje obratovanja odpadnih vod izhaja, da čiščenje odpadnih vod v mali komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Obvladovanje greznic mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(7)  Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za:
a) neposredno odvajanje ali
b) posredno odvajanje na:
– najožjih vodovarstvenih območjih,
– ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali
– prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer.
(8) Padavinsko odpadno vodo, razen padavinske odpadne vode s streh objektov, je prepovedano odvajati čez posamične iztoke:
– neposredno v podzemne vode,
– posredno v podzemne vode na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih,
– neposredno v stoječe celinske površinske vode,
– neposredno v tekoče celinske površinske vode, ki so kopalne vode ali vodotoki na vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih.
(9) Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje. Industrija, obrtne in druge dejavnosti pri katerih v skladu z določili s področja odpadnih voda nastajajo industrijske odpadne vode, morajo na svojem zemljišču in na svoje stroške zagotoviti tolikšno čiščenje industrijskih odpadnih vod, da bodo te ustrezale zahtevam za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok kot to predpisuje zakonodaja s področja odpadnih voda.
(10) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (omejitve v zvezi s ponikanjem, zahteve v zvezi s čiščenjem). Odvajanje padavinskih voda se uredi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(11) Ravnanje s padavinskimi odpadnimi vodami iz javnih cest mora biti usklajeno z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(12) Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in Uradni list RS, št. 67/02).
104. člen 
(oskrba z energijo) 
(1) Pri graditvi novih stavb, pri katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, pri katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izvesti študijo izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo.
(2) Priključitev novih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upravljavca.
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov energetske infrastrukture je potrebno upoštevati naslednje pogoje s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine:
– Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območij narave, območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnostih.
– Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva.
– Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
– Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več ureja Nacionalni energetski program. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV). Na vseh obstoječih daljnovodih je možno izvajati vzdrževalna dela v javno korist.
(4) Izgradnjo priključkov na plinovodno omrežje lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblaščene institucije. Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti lahko dostopno za odčitavanje in nadzor. Plinovodno omrežje, plinske priključke in plinske inštalacije v posameznih novih objektih je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina je pred gradnjo treba pisno obvestiti za zakoličbo plinovodnega omrežja, prav tako je k prostorskim aktom potrebno pridobiti mnenje. Pri posegih nad plinovodno cevjo je potreben stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
105. člen 
(komunikacijsko omrežje) 
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij mobilne telefonije morajo investitorji upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij, elektromagnetnega sevanja in graditve. Infrastrukturo mobilne telefonije je dovoljeno umeščati na vsa območja oziroma objekte z izjemo stanovanjskih stavb, stavb namenjenih zdravstvu, vzgoji, varstvu in podobnih stavb na način, da se ne bo zaradi posega zmanjšala kakovost bivanja v okolici.
(2) Pri načrtovanju posegov na območjih telekomunikacijske infrastrukture ali za potrebe telekomunikacij je potrebno upoštevati naslednje pogoje s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine:
– umeščanje vodov in objektov v prostor se na objektih in območjih varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnostih, načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti; vodi naj se praviloma izvajajo podzemno;
– objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom in izjemnim krajinam ter varovanim objektom in območjem kulturne dediščine.
106. člen 
(odpadki) 
(1) Poslovni objekti, industrija, ustanove so dolžni na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirane ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka mora zadostiti določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke in omogočiti ločeno zbiranje odpadkov ter ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Ekološki otok mora imeti stalno zagotovljen dostop tovornemu smetarskemu vozilu.
(2) Investitorji stanovanjskih objektov do dolžni na svojem zemljišču v neposredni bližini prometnice zagotoviti prostor minimalne površine 2 x 1 m za namestitev posod za ločeno zbranih in preostanek mešanih komunalnih odpadkov. V stanovanjskih soseskah je potrebno zagotoviti zbiralnice za zbiranje ločenih frakcij odpadkov.
3.1.9 Varstvo kulturne dediščine
107. člen
(splošni pogoji) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določiti varstvenih območij dediščine).
(3) V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo za enote kulturne dediščine v vseh EUP. Navedba enot kulturne dediščine, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih tega odloka:
– za EUP UN1 v 155. členu,
– za EUP UN2 v 163. členu,
– za EUP UN3 v 172. členu,
– za EUP AP4, AP5 in AP6 v 180. členu,
– za EUP OP7, OP8, OP9 in OP14 v 188. členu,
– za EUP OP10, OP11, OP12 in OP13 v 198. členu.
(4) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Soglasje oziroma pogoje pristojnega organa je potrebno pridobiti tudi za arheološke raziskave, odstranitve arheološke ostaline in za raziskave in odstranitev dediščine. Kulturno varstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege za posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(5) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(7) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(8) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(9) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(10) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(11) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustno le vzdrževanje objektov, rekonstrukcije zgradb, pri čemer se prostornina ne sme povečati oziroma se lahko poveča do 10 %, če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna služba.
(12) Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave obstoječih objektov varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine je dopustna le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali ni možno zagotoviti druge rešitve, pri čemer je poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje in s tem soglaša pristojen Zavod za varstvo kulturne dediščine.
(13) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik so dopustne pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. V ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(14) Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapna straha z naklonom 40 do 45 stopinj, v strukturi in barvi, ki prevladuje v prostoru;
– garaža;
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom, potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;
– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;
– uta oziroma senčnica: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;
– ograja: ni prisotna v naselbinski dediščini, izjemoma v obliki kot jo kaže morfološka enota, v ostalih območjih dediščine naj bo iz lesa, kjer vidno ne izstopa je možna žična, ki je lahko obrasla z živo mejo.
(15) Na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine niso dopustni začasni objekti za skladiščenje, bazen, steklenjak in rastlinjak ter agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije).
(16) Oblikovanje objektov na območju varovanem po predpisih s področja kulturne dediščine mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznana kot varovana vrednota območja. Oblikovanje naj sledi zahtevam:
– tlorisni in višinski gabariti: praviloma pritlične hiše z izkoriščenim podstrešjem, izrazito podolžnega pravokotnega tlorisa; v trških naseljih Slovenske Konjice in Loče se pojavlja tudi trški tip hiše P + 1 in P + 2;
– balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (izjemoma samo pri tipu vile ali pomembnejše trške stavbe s tradicionalnim gankom);
–  elementi na fasadi so načeloma osno simetrično razporejeni (okenske odprtine), fasada v zglajenem ometu, svetle, zemeljske oziroma naknadno določene barve; stavbno pohištvo mora biti lesene izvedbe;
– strehe: simetrične dvokapnice z nakloni od 40 do 45 stopinj; sleme vzporedno z daljšo stranico in prilagojeno smeri sosednjih objektov; osvetljevanje podstrešij objektov se rešuje posamično, odvisno od objekta in njegove lege, s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine; kritina v strukturi in barvi, ki prevladujeta v prostoru;
– prepovedani so dodatki na pročeljih (več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami);
– značilna gradiva in regionalne posebnosti – uporaba lesa, kamna, opeke itd.;
– zasnova izrabe funkcionalnega zemljišča naj bo v skladu s sosednjimi parcelami.
(17) Na območjih, ki se varujejo po predpisih kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije) niso dovoljene.
108. člen 
(kulturni spomeniki) 
(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimov aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(2) Na razglašenih kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter v njihovih varovanih območjih so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim in ki so v skladu z varstvenimi režimi. Kakršnikoli posegi na zavarovanih objektih in njihovih območjih so možni le s soglasjem in na osnovi konservatorskih smernic pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje.
(3) Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik ni dopustna.
109. člen 
(registrirana kulturna dediščina) 
(1) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, niso dovoljeni.
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v 110., 111. in 116. členu tega odloka.
(3) Postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni kot registrirana kulturna dediščina so ti objekti dopustni izjemoma, če njihova postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev.
110. člen 
(registrirana stavbna dediščina) 
(1) Pri registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote tlorisne in višinske zasnove (gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine. Nedopustna je izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah (možna izvedba v hodniku ali talna izvedba), samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v območju dediščine, izvedba satelitskih anten in klimatskih naprav na vidnih mestih.
(3) Za vsa obnovitvena dela na enotah nepremične kulturne dediščine je potrebno najprej narediti arhitekturni posnetek obstoječega stanja v merilu 1:50, ki služi kot podlaga za pripravo idejnega načrta in vsebuje vse tlorise, dva prereza, vse fasade, detajle.
(4) Rekonstrukcije so dopustne ob obnovah in sanacijah stavb.
111. člen 
(registrirana naselbinska dediščina) 
(1) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo poleg stavb tudi drugi členi naselja; sadovnjaki, vrtovi drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi.
(2) Združevanje naselij med sabo ni dopustno. V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji.
(3) V območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. V primeru, da nadzemna izvedba iz tehničnega vidika ni mogoča, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani. Umeščanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno.
(4) V območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja);
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilnosti funkcionalne celote);
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.);
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja;
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(5) V primeru, da so pri posamezni enoti kulturne dediščine varovane tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati PIP za registrirana arheološka najdišča.
112. člen 
(naselbinski kulturni spomenik) 
Pri načrtovanju posegov v območju naselbinskega kulturnega spomenika je potrebno upoštevati varstveni režim, ki določa:
– varovanje vseh kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih, arheoloških ter ambientalnih vrednot na območju spomenika v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– varovanje zgodovinskega značaja naselja;
– varovanje primarne naselbinske zasnove (komunikacijska mreža, parcelacija, strnjena obcestna povezava, razporeditev javnih in internih odprtih prostorov itd);
– varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom;
– varovanje prostorsko pomembnejših prvin znotraj naselja (vodotok, park, drevesa ipd.);
– varovanje prepoznavne lege naselja v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti ipd.);
– varovanje historičnih in naravnih mej rasti naselja;
– varovanje podobe naselja v prostoru (mase in gabariti objektov, oblike strešin, vrsta kritine, obcestne podobe fasad ipd.) ter vedute na naselje in pogledi iz njega;
– varovanje celotnega stavbnega tkiva glede na valorizacijo posameznega objekta in na njegov pomen v oblikovanju zgodovinske oziroma morfološke strukture naselja;
– omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS;
– novogradnje ob glavni trški komunikaciji načeloma niso sprejemljive; primarna je obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb, ter izvedba manjših, dvoriščnih prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov; lokacija prizidkov in oblikovanje zunanjščine se mora v celoti skladati z arhitekturnim značajem glavnega objekta;
– izjemoma je (v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa) ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno, po izvedeni predhodni arheološki raziskavi, minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi arheološko kulturno dediščino; posegi morajo biti omejeni na minimum, del varovanega objekta mora biti ohranjen kot kontrolni blok;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo;
– v zavarovanem območju naselja je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih objektov, ki jih je možno skladno vključiti v naselbinsko strukturo: enostavne, pomožne objekte je možno postavljati na interne parcele, pod pogojem, da gradnja sledi historičnemu sistemu pozidave notranjih dvorišč oziroma parcel, oblikovanje in materiali pa morajo biti skladni s pozidano strukturo na parceli oziroma naselju; enostavne objekte je možno postavljati tudi na javne površine v sklopu načrtnega urejanja javnih površin, ki mora biti skladno s spomeniškim značajem ambienta;
– pri urejanju javnih in internih zunanjih prostorov (cestišč, pločnikov ter dvorišč) je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono vegetacijo;
– v primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati PIP za registrirana arheološka najdišča.
113. člen 
(kulturna krajina) 
Pri registrirani kulturni krajini in zgodovinski krajini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obsežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestav in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
114. člen 
(vrtnoarhitekturna dediščina) 
V območjih vrtnoarhitekturne dediščine se ohranjajo naslednje varovane vrednote:
– kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovana zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ko so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
115. člen 
(vplivna območja kulturne dediščine in varstvena območja dediščine) 
(1) V vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranja prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(2) Vsi posegi v vplivnem območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge dediščine v širšem področju. V vplivnih območjih je ob posegih potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– ohranja se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranja se kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranja se večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– poleg kulturne dediščine se upoštevajo tudi druge kakovostne starejše gradnje ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– izvajanje dejavnosti se usmerjajo tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospešuje se izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter se omejuje tiste, ki jih načenjajo,
– dejavnosti je potrebno usmerjati tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečujejo se spremembe vodnega režima na pretežno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terena ni dopustno nasipavati,
– pred načrtovanjem in izvajanjem posegov v vplivnem območju je obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega mnenja ZVKDS OE Celje.
(3) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
116. člen 
(registrirana arheološka najdišča) 
(1) Za območje registriranega arheološkega najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Varujejo se pred posegi, ki bi jih lahko poškodovali ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vleke, poglabljati dna vodotokov in jezer, ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemnimi in podzemnimi GJI, ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij ter v prostor robnih delov najdišč ob hkratni izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
–  če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih opredeli pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere ZVKDS na podlagi poznavanja obsega in vsebine najdišča oceni, da je predhodna arheološka raziskava, s katero se dediščine pred posegi v prostor ali pred graditvijo nadzorovano odstrani, možna, je poseg v najdišče dopusten ob izpolnitvi enega izmed pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih.
(4) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
(5) V primeru najdb izjemnega pomena ZVKDS lahko zahteva spremembe izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin – in situ.
(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah; obseg in čas arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
117. člen 
(arheološke ostaline) 
(1) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(3) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(4) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
118. člen 
(memorialna dediščina) 
Pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
119. člen 
(druga dediščina) 
Pri drugi dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
3.1.10 Ohranjanje narave
120. člen
(splošni pogoji) 
(1) V nadaljevanju so zapisani splošni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila, ki veljajo na zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v vseh EUP. Navedba zavarovanih območij, območij naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki ležijo znotraj posamezne EUP, z morebitnimi posebnostmi glede pogojev, usmeritev in priporočil, je navedena za vsako EUP posebej v naslednjih členih tega odloka:
– za EUP UN1 v 156. členu,
– za EUP UN2 v 164. členu,
– za EUP AP4, AP5 in AP6 v 181. členu,
– za EUP OP7, OP8, OP9 in OP14 v 189. členu,
– za EUP OP10, OP11, OP12 in OP13 v 199. členu.
(2) Posege in dejavnosti, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status je potrebno načrtovati in izvajati tako, da bo zagotovljeno njihovo celostno ohranjanje.
(3) Za naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo, je potrebno zaprositi v primeru izvajanja del ali posega v naravo na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, in sicer:
– območja Natura 2000 – posebna varstvena območja in potencialna posebna varstvena območja, določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih;
– zavarovana območja, določena z akti o zavarovanjih;
– območja naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena.
121. člen 
(pogoji za celostno ohranjanje območij s posebnim statusom) 
(1) Na zaraščajočih kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki.
(2) V agrarni in urbani krajini je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa ter omejke in grmišča.
(3) Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine. Enostavne in nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.
(4) Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč v odprti krajini na območju ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Prav tako na teh območjih ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(5) Pri posegih za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja.
(6) Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave naj se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
(7) Na območju voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(8) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišč. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
(9) Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.
(10) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.
(11) Prečkanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na način. ki ne bo zahteval izvedbe posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet.
(12) Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status varovanja s področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.
(13) Na območju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
(14) Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
(15) Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05).
122. člen 
(območje Natura 2000 Dravinjska dolina (SI5000005), EPO 44100 Dravinjska dolina, območje Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), EPO 45200 Ličenca, območje Natura 2000 Žičnica s pritoki (SI3000115), območje Natura 2000 Dravinja s pritoki (SI33000306))
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami območje Natura 2000 Dravinjska dolina (SI5000005), EPO 44100 Dravinjska dolina, območje Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), EPO 45200 Ličenca, območje Natura 2000 Žičnica s pritoki (SI3000115), območje Natura 2000 Dravinja s pritoki (SI33000306) je potrebno poleg pogojev za celostno ohranjanje območij s posebnim statusom upoštevati še naslednje varstvene pogoje, usmeritve in priporočila:
– krčitev gozda naj se ne izvaja, gozdni rob se ustrezno vzdržuje;
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst;
– obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja; pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami;
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču;
– ureditev okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni;
– okolica objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravi z mešanico avtohtonih trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša;
– osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, ter časovno omejena;
– območja urejanja naj se ne ograjuje;
– na vodotoku Žičnica s pritoki, ki je habitat ogrožene vrste raka navadnega koščaka, so dopustni posegi le v omejenem obsegu, ter se izvajajo na način, da se ohranjajo ali izboljšujejo kakovost habitata navadnega koščaka, velikost in povezanost populacij ter ohranjajo naravno razširjenost habitata vrste. Zagotovi se povezanost habitatov vodnih in na vodo vezanih prostoživečih vrst. Odvzem vode in izvedenih posegov ne sme zmanjšati samočistilne sposobnosti vodotokov. V vodotoku je prepovedano izvajati regulacije in druga urejevalna dela. V vodotok in na brežine vodotoka je prepovedano odlaganje kakršnega koli materiala (zemljine in gradbeni material). Ob vodotokih se zagotavlja širok pas vegetacije in vodnih rastlin (na ta način se povečuje samočistilna sposobnost vodotoka).
123. člen 
(NV 4495V Dravinja, NV 6066V Koprivnica s pritoki, NV 5917V Ličenca – dolina)
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami NV 4495V Dravinja, NV 6066V Koprivnica s pritoki, NV 5917V Ličenca – dolina je potrebno poleg pogojev za celostno ohranjanje območij s posebnim statusom upoštevati še naslednje varstvene pogoje, usmeritve in priporočila:
– gradnja novih objektov in ureditve okolice obstoječih naj se načrtuje tako, da je čim širši pas zemljišča ob strugi vodotoka nepozidan oziroma v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo varnost ne bo potrebno izvesti kakršnih koli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni zidovi, regulacije ipd.);
– ohranja naj se obvodna vegetacija, iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali deli dreves, ki ovirajo pretok;
– obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja; pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami;
– gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču;
– gradnja in ureditev okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik; prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni;
– okolica objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravi z mešanico avtohtonih trav; tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša;
– osvetljevanje naj se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, ter časovno omejena;
– območja urejanja naj se ne ograjuje.
124. člen 
(NV 5918 Žiče – Lipa in NV 5990 Stoparjeva lipa)
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v območjih z naravovarstvenim statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami NV 5918 Žiče – Lipa in NV 5990 Stoparjeva lipa je potrebno poleg pogojev za celostno ohranjanje območij s posebnim statusom upoštevati še naslednje varstvene pogoje, usmeritve in priporočila:
– življenjske razmere na rastišču lipe se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov;
– podlaga se na rastišču utrjuje le v tolikšni meri, da se omogoči zadostno zračnost in vodo prepustnost tal nad koreninskim sistemom;
– na rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav; v primeru, da drugih prostorskih možnosti ni se manjše objekte kot so svetilke, klopi ipd., postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena;
– vej, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu;
– na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene ipd.
125. člen 
(druga priporočila) 
(1) V primeru odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna) in najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati glede na določila Zakona o varstvu narave.
(2) Pri posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli (gradnja cest, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost) se po predhodnem dogovoru z pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih povezanih z manj obsežnimi zemeljskimi deli (izkopi za individualne stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje in podobno) se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot, ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Pri zemeljskih delih v kmetijstvu (oranje in rigolanje), kjer se fosilni ostanki pričakujejo v bližini površja, se pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave omogoči spremljanje stanja med izvajanjem zemeljskih del.
(3) Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških fenomenov.
(4) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. V primeru, da se ugotovi obstoj habitatnega tipa se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih in
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(5) Za varstvo zavarovanih prostoživečih vrst, ki so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah, se poleg pogojev iz četrtega odstavka tega člena upoštevajo še naslednja priporočila: Netopirji (vse vrste): Cerkev sv. Petra v Žičah, cerkev sv. Jurija in sv. Ane v Slovenskih Konjicah so habitat zavarovane vrste netopirjev. Pred morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na objektu ter neposredni okolici.
126. člen 
(pogoji za MHE na Dravinji) 
(1) V primeru gradnje malih hidroelektrarn na Dravinji je potrebno pri projektiranju in izvedbi upoštevati naslednje pogoje za ohranjanje narave:
– hidroenergetska raba vode se lahko izvede le ob pogoju, da se izboljšajo življenjske razmere vodnim in na vodo vezanih organizmov s ponovno vzpostavitvijo vrstno in višinsko pestre avtohtone obrežne vegetacije na odsekih brežine, kjer je bila odstranjena in morfoloških oblik v strugi, ki so značilne za tovrstni tip vodotoka (meandri, zajede, prodišča ipd.);
– pragov in jezov se v strugi Dravinje ne gradi;
– količina odvzema vode mora upoštevati ekološko sprejemljiv pretok.
(2) Gradnja male hidroelektrarne na Dravinji na Bregu pri Slovenskih Konjicah naj se izvede le ob zagotavljanju ohranjanja zooloških in hidroloških lastnosti naravne vrednote.
(3) Za odvzem vode je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu z določili predpisov s področja urejanja voda.
127. člen 
(pogoji za ČN ob Dravinji) 
(1) V priobalnem pasu Dravinje se načrtuje dostop do čistilne naprave in trasa kanalizacijskega voda v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge vodotoka.
(2) Po končanih gradbenih delih naj se razgaljene površine zatravi s travno mešanico avtohtonih trav in cvetnic. Vzdolž brežine reke Dravinje, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije.
(3) Iztok odpadne vode iz kanalizacijskega sistema v naravo mora biti onemogočen z vgradnjo ustreznih varnostnih naprav.
(4) Morfologija dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje izvede ob obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod namesti na obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka); utrjevanje dna struge in brežin se na mestu podvrtavanja ne izvaja. Vsa dela se izvajajo z brežine in ne iz dna struge. Z gradbenimi stroji naj se v vodotok ne dostopa. V času del je treba paziti, da se ne poslabša kvaliteta vode. Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala ni dovoljeno odlagati v bližino vodotoka. Dela, ki povzročajo hrup ter motnje v vodotoku, naj se ne izvajajo v času drstitve rib (od začetka marca do konca junija).
3.1.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin
128. člen
(okolje) 
(1) Gradnje in posegi v prostor v vseh EUP so možne, če v okolju ne povzročajo večjih motenj kot so dovoljene s predpisi. Pri gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Gradnja objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti so možne, če dejavnost ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na obstoječo prevladujočo rabo oziroma dejavnost ter na objekte, ki se že nahajajo v okolici predvidenega objekta.
(3) Širitev posamezne obstoječe dejavnosti, ki ima prekomerne vplive na okolje, je pogojena s sanacijo negativnih vplivov na okolje, ki jih povzroča posamezna dejavnost.
129. člen 
(dodatno dovoljene dejavnosti) 
V območjih in enotah urejanja, kje je določena kot prevladujoča namenska raba oziroma dejavnost z oznako SS (območja za stanovanja), je poleg upoštevanja vseh drugih določil tega odloka pri uvajanju novih, dodatno dovoljenih rab oziroma dejavnosti, potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– dovoljen je obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
– zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirnih mest za osebna vozila, brez manipulacijskih in parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne moti stanovanjskega okolja.
130. člen 
(vodovarstvena območja) 
(1) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost vrednost ali njeno količino. Pri načrtovanju na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(2) Na vodovarstvenih območjih se strogo spoštuje režim, ki je predpisan s predpisi, ki na teh območjih urejajo vodovarstveni režim, kar velja za vse vrste rabe na dveh vodovarstvenih območjih na območju Konjiške gore in vodovarstvenem območju na južnem območju Zbelovske gore.
(3) Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi naslednje pogoje:
– posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini;
– v proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta;
– za poseganje na katerakoli vodovarstvena območja je treba pridobiti vodno soglasje ter pogoje in soglasja upravljavca in skrbnika vodnih virov za oskrbo s pitno vodo.
(4) Pri načrtovanju in izvajanju posegov na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da:
– ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu od objekta merske mreže;
– ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda;
– se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače;
– bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje;
– je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(5) Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.
131. člen 
(varstvo tal, podtalja in plodne zemlje) 
(1) Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi ureditvami, se lahko uporabi za ureditev zelenic na gradbeni parceli oziroma na drugih zemljiščih, kjer so takšne ureditve potrebne.
(2) Zemeljski izkopi, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti na mestu nastanka, se prvenstveno uporabljajo za sanacije degradiranih območij kot material za rekultivacijo tal, nasipavanje stavbnih zemljišč in nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu, pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter v primeru, da je takšen način sanacije predviden z rudarskim projektom. Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
(3) Vse samostojne garaže, garaže v objektih in vsa parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na sosednjih zemljiščih in napravah. Padavinske vode iz območij poselitve (streh objektov, cest, parkirišč in drugih utrjenih površin zunanjih ureditev) je treba, če ni možnosti priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje na terenu ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu.
(5) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(6) Vnos odpadkov v tla se lahko izvaja le z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem. Vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla z blatom čistilnih naprav, kompostom ali muljem se sme izvajati le v skladu s pripadajočim okoljevarstveni dovoljenjem ali gnojitvenim načrtom.
132. člen 
(krajina) 
(1) Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba,
– dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo), s pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji soglasjedajalcev.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
3.1.12 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
133. člen
(poplavno ogrožena območja) 
(1) Poplavno ogrožena območja so vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov začasno prelije izven vodnega zemljišča. Poplavno ogrožena območja v občini se nahajajo ob reki Dravinji in potoku Oplotnica. Na teh območjih je potrebno zagotoviti varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s področja urejanja voda.
(2) Za del poplavno ogroženih območij so na osnovi strokovne študije določeni razredi poplavne nevarnosti. Ta območja se nahajajo v naslednjih območij EUP: UN1, UN2, UN3, AP5, AP6, OP10, OP11, OP12, OP13 in AC16.
(3) Za preostala poplavno ogrožena območja, kjer razredi poplavne nevarnosti niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplavne nevarnosti (ARSO) in se nahajajo v naslednjih območjih EUP: UN1, UN2, AP5, AP6, OP7, OP10, OP12, OP13 in AC16.
(4) Poplavno ogrožena območja z določenimi razredi poplavne nevarnosti ter preostala poplavno ogrožena območja so razvidna v grafičnem prikazu strateškega dela OPN na listu št. 4.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine: območje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za obrambne potrebe.
(5) Izvajanje dejavnosti v poplavno ogroženih območjih se vrši glede na razred poplavne nevarnosti. Pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi povezane erozije, so določeni v skladu z veljavnimi predpisi s teh področij.
(6) Za vsak poseg na poplavno območje, mora investitor pridobiti vodno soglasje in s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno območje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da poseg v prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti območja.
(7) Za posege na poplavnih območjih, priobalnem zemljišču celinskih voda ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati zahtevane pogoje oziroma predpise s področja urejanja voda ter pridobiti vodno soglasje.
(8) Na poplavno ogroženih območjih je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) Posegi so dopustni le na podlagi projektnih pogojev in soglasja.
b) Poplavne površine se ohrani kot retencijska območja, kjer se bo voda ob večjih neurjih začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih območij. Zagotoviti je potrebno omejeno gospodarjenje s prostorom ter ekstenzivno kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih.
c) Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda in morajo biti dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem.
č) Za odvod meteornih voda s prometnih površin naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Iztoki morajo biti oblikovani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda temveč da jih razpršijo.
d) Na mestih, kjer je pričakovana večja koncentracija hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa oblikovani v obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno izvesti ustrezne usedalnike naplavin.
e) Nivelete in tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku.
f) Pri projektiranju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase vodov morajo biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge:
– vodotoka 1. reda v naselju vsaj 15 m, zunaj naselja pa najmanj 40 m;
– pri vseh ostalih vodotokih 5 m.
Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je potrebno vode položiti tako, da je teme vodov položeno najmanj 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje ter zaščititi z gradnjo načete brežine struge (kamnita obloga, kamnomet, zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode.
g) V pasovih ob vodotokih, ki jih določajo odmiki navedeni v alineji f), ni dovoljeno postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati materiala. Navedeni pasovi morajo biti stalno prehodni za vzdrževanje vodotoka.
h) Zasipavanje strug s kakršnimkoli materialom ni dovoljeno.
(9) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(10) Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, je za posamezna območja nepozidanih stavbnih zemljišč načrtovana izvedba ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Površine za nadomestne retencije so določene kot MOEUP z naslednjimi oznakami: UN2/045, OP13/016, OP13/017 in OP13/018 in so prikazane v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN. Ta območja so namenjena denivelaciji oziroma izvedbi nadomestne retencije, ki jo je treba izvesti pred pričetkom vseh novogradenj na poplavnem območju po planu. Za posamezna območja nepozidanih stavbnih zemljišč so podani lokalni omilitveni ukrepi (varovalni) skladno z elaboratom št. 86 (november 2012), DHD d.o.o. Omilitveni ukrepi so navedeni v Prilogi 6 k temu odloku. Lokacije nasipov, kot informativnih ukrepov, ki bodo izboljšali stanje za naselje Mlače in Zbelovo so razvidne v grafičnem prikazu strateškega dela na listu št. 4.5 Usmeritve za prostorski razvoj občine: območje za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja za obrambne potrebe. Nasipi se nahajajo v naslednjih območjih EUP: nasip v Ločah v UN2 in OP13 ter nasip Zbelovo v OP13.
(11) Na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti in ki so navedena v drugem odstavku tega člena, so dovoljene le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s tega področja, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim posegom. Novogradnje in posegi na poplavno ogroženih območjih, kjer so določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene šele po izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v desetem odstavku tega člena.
(12) Pri posegih na območja nepozidanih stavnih zemljišč, ki ležijo znotraj poplavno ogroženih območij, za katere na osnovi strokovnih študij še niso določeni specifični omilitveni ukrepi, je potrebno upoštevati naslednje splošne omilitvene ukrepe:
a) Omilitveni ukrepi za novogradnje:
– Kot varovalni ukrep je potrebna izvedba platoja ter upoštevanje usmeritev, ki veljajo za izvedbo infrastrukture.
– Za individualno gradnjo je potrebna izvedba objektov z visokimi pritličji ali izvedba platoja.
– Na lokacijah novogradenj je potrebno ustrezno varnostno nadvišanje nad koto gladine. Pri koti Q100 znaša nadvišanje najmanj 0,5 m, na nekaterih območjih v Zbelovem pa 1 m. Za občutljive dejavnosti in objekte (vrtci, šole, domovi za starostnike, gasilci, kemična industrija ipd.) znaša ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0,3 m nad koto gladine pri Q500. V primeru da je vrednost Q100 + varnostno nadvišanje višja, se upošteva višja vrednost.
– Izvedba kleti ni primerna. V primeru gradnje kleti je potrebna ustrezna protipoplavna gradnja (hidroizolacija, tesnjenje odprtin, protipovratne zaklopke na kanalizaciji) zaradi preprečitve vdora vode v kletne prostore do kote pritličja.
– Objekte je potrebno znotraj posamezne parcele locirati tako, da je zagotovljen čim večji odmik od vodotoka oziroma čim manjši razred poplavne nevarnosti.
– Prekomerno tlakovanje oziroma asfaltiranje in betoniranje površin ni dovoljeno. Najprimernejši tlakovci so travne plošče. Kjer je možno je potrebno predvideti ponikanje padavinske vode. Z arhitektonskimi ukrepi je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih površin in omogočiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi mikrodepresijami.
– Občutljive dejavnosti, ki so navedene v Prilogi 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uredba), je potrebno usmerjati oziroma načrtovati izven poplavnega območja Q500.
– Vhodi v objekte in vse druge odprtine morajo biti najmanj 5 do10 cm nad koto ohišnic, zaradi preprečitve vdora meteorne vode. Naklon ohišnic naj bo stran od objekta.
b) Usmeritve za rekonstrukcijo in izvedbo infrastrukture:
– Za zmanjševanje ogroženosti obstoječih objektov je smiselna izvedba celovitih omilitvenih ukrepov.
– Namesto rekonstrukcije obstoječih objektov z občutljivimi dejavnostmi se vzpodbuja preselitev teh dejavnosti oziroma dejavnosti, ki so navedene v Prilogi 2 Uredbe, na lokacije izven poplavnega območja Q100 oziroma Q500, skladno s pogoji Uredbe.
– Pri rekonstrukcijah je potrebno smiselno upoštevati omilitvene ukrepe za novogradnje.
(13) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
134. člen 
(erozijska območja) 
(1) Erozijska območja so zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozijske vode. Na teh območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;
– ogoljevanje površin;
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;
– zasipanje izvirov;
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih;
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje varnostnih razmer;
– odlaganje ali skladiščenje lesa ali drugih materialov;
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom;
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge;
– vlačenje lesa.
(2) Za erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le skrbno premišljene posege v prostor in spadajo v drugo kategorijo erodiranosti ter vsa nestabilna zemljišča je potrebno upoštevati zahtevane zaščitne ukrepe. Za erozijsko ogrožene površine, ki spadajo v prvo kategorijo erodiranosti ter vsa pogojno erozijsko ogrožena zemljišča je zahtevana izvedba običajnih zaščitnih ukrepov.
(3) Ureditev odvodnje na hribovitih terenih mora biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitih in erozijsko ogroženih območij; v primeru, da to ni mogoče, mora biti odvodnja po erozijsko nestabilni ali plazoviti, ogroženi, brežini načrtovana in izvedena s kanaletami ali drugače utrjenimi muldami.
135. člen 
(plazljiva območja) 
(1) Plazljivo zemljišče je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribovskih sestojev. Na teh območjih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Za območja plazov je potrebno izvesti geološko-geomehansko analizo z določitvijo območja varovanja (območje strogega varovanja, območje zahtevnih zaščitnih ukrepov, območje običajnih zaščitnih ukrepov) s predlogom sanacije.
136. člen 
(varstvo pred požarom) 
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– ob objektih zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav;
– zagotoviti potrebne odmike med objekti in odmike od meje parcel v skladu z veljavnimi predpisi ali ustrezno protipožarno ločitev objektov;
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t);
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže v skladu s predpisi;
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote;
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
137. člen 
(zaščita in reševanje) 
Interese in potrebe po zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
3.1.13 Obrambne potrebe
138. člen
(obramba) 
(1) Na območju Občine Slovenske Konjice se nahaja območje izključne rabe za potrebe obrambe Tepanjski vrh. Na območjih izključne rabe so dovoljene prostorske ureditve, gradnja novih objektov, odstranitev objektov ter investicijska in tekoča vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in ureditev ostale infrastrukture za obrambne potrebe.
(2) Na območju Občine Slovenske Konjice se nahajata dve območji možne izključne rabe za potrebe obrambe: vzletno pristajalna steza Senožet in Stolpnik. Posegi na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje. Posegi so lahko samo takšni, da je v navedenih primerih rabo za obrambne potrebe mogoče takoj vzpostaviti. Za posege v prostor možne izključne rabe je potrebno predhodno pridobiti soglasje organa pristojnega za obrambo.
(3) Na območju občine se nahajata dve območji omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe: Tepanjski vrh in Stolpnik. V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska in gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. V 4 metrskem pasu ob ograjenih območjih za potrebe obrambe niso dovoljene gradnje objektov visoke gradnje in ureditve s podrastjo in drevjem. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območja omejene in nadzorovane rabe je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za obrambo.
(4) Pri posegih v prostor, ki meji na območja izključne rabe, območja možne izključne rabe ter na območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe, je potrebno upoštevati pogoje iz 84. člena tega odloka.
139. člen 
(seizmološke, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišč) 
(1) Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati pogoje za varen način gradnje objektov, ki veljajo za 7. stopnjo (cono) potresne ogroženosti (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, verzija 1.0, marec 2006; spletni vir: ARSO; http://www.arso.gov.si/potresi/potresna %20nevarnost/). Pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta projektnega pospeška tal.
(2) Za vsak poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti in upoštevati geološko-geotehnične pogoje za gradnjo.
3.1.14 Varovanje zdravja
140. člen
(skupni pogoji za varovanje zdravja) 
Za varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje skupne pogoje:
a) za večino prebivalstva je potrebno zagotoviti oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo;
b) varovati je potrebno kmetijska zemljišča za oskrbo prebivalstva s kakovostno, lokalno pridelano hrano;
c) spremljati je potrebno stanje okolja pri čemer se uporabijo naslednji kazalci:
– število individualnih kurišč in način ogrevanja le teh;
– delež prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način;
– delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda;
– količino porabljene pitne vode;
– kakovost pitne vode na vodnih virih;
– število in lokacije nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov;
– poraba električne energije letno na prebivalca namenjene javni razsvetljavi ter razsvetljavi občinskih cest;
– število in lokacije zavezancev za prve meritve emisij v zrak;
– število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa;
– število stanovanjskih objektov na območjih, kjer je predpisana I. stopnja varstva v varovalnem pasu virov EMS;
– število območij s PNRP SS lociranih neposredno ob območjih s PNRP IG in IK;
– PLDP na državnih in regionalnih cestah ter cestah z večjo obremenitvijo skozi naselja, kjer pretok presega milijon vozil letno;
– površino namenske rabe prostora na vodovarstvenih območjih,
– površino stanovanjskih območij in število objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in proizvodnih dejavnosti;
– površino nepozidanih stavbnih površin v naseljih.
141. člen 
(zrak in osončenje) 
(1) Za varstvo zraka je potrebno poleg vseh pogojev, ki jih določajo predpisi s področja varstva zraka, upoštevati še naslednje pogoje:
– za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije za tiste vire emisij, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak;
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov je treba zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije;
– proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se sme priključevati le na ekološko čiste oziroma obnovljive vire energije;
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov;
– po izgradnji plinovoda obvezno priključevati vse porabnike na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno;
– težiti za tem, da se ob objektih, ki so vir onesnaževanja, urejajo večje zelene površine;
– objekti, ki povzročajo povečane emisije v zrak se lahko umeščajo le na območja, kjer je PNRP določena za industrijsko (IP), gospodarsko (IG) in kmetijsko dejavnost (IK);
– nove objekte, ki so vir vonjav (večje farme, bioplinarne, kompostarne), je potrebno locirati v primerni oddaljenosti od območij strnjene poselitve.
(2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov.
(3) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih, stanovanjskih prostorov je:
– v zimskem solsticiju 2 uri,
– v poletnem ekvinokciju 3 ure,
– v poletnem solsticiju 5 ur na dan.
(4) Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih.
142. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezna območja osnovne in podrobne rabe glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter ob upoštevanju v 65. in 66. členu tega odloka določene osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih območij, določene za naslednje stopnje varstva pred hrupom:
I. stopnja varstva pred hrupom velja za vsa zavarovana območja ohranjanja narave oziroma mirna območja na prostem, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture (PC);
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti (G);
– na območju za potrebe obrambe (f) in izvajanje nalog policije;
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
II. stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
– stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB) in površine počitniških hiš (SP);
– površine za turizem (BT).
III. stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
– površine podeželskega naselja (SK);
– osrednja (CU) in druga (CD) območja centralnih dejavnosti;
– površine drugih območij (BD) in športni centri (BC);
– površine za oddih, šport in rekreacijo (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK);
– površine razpršene poselitve (A);
– celinske vode (VC), razen površin vodne infrastrukture.
IV. stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
– gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK);
– površine cest (PC), površine železnic (PŽ), površine letališč (PL) in ostale prometne površine (PO);
– območja energetske (E) in okoljske (O) infrastrukture;
– najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2);
– območja gozdnih zemljišč (G);
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN);
– območja za potrebe obrambe zunaj naselij (f).
(2) S tem odlokom so določena območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom. Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjenje zahteve II. stopnje varstva pred hrupom. Do uveljavitve območij z II. stopnjo varstva pred hrupom, ki bodo pripravljena do prvih sprememb OPN, veljajo na teh območjih kriteriji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na območjih II. stopnje varstva pred hrupom oziroma na njihovih delih s tem OPN ni določenih mirnih območij poselitve.
(4) Vse obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
143. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Skladno z gornjo uredbo, sta določeni dve stopnji varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. V prostoru Občine Slovenske Konjice se kot I. območje upoštevajo zemljišča z naslednjimi PNRP:
 območja stanovanj: stanovanjske površine (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine podeželskega naselja (SK) in površine počitniških hiš (SP);
 območja centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) in druga območja centralnih dejavnosti (CD);
 posebna območja: površine za turizem (BT), površine drugih območij in športni centri (BC);
 območja zelenih površin: površine za oddih, šport in rekreacijo (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK);
 površine razpršene poselitve (A).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. V prostoru Občine Slovenske Konjice se kot II. območje upoštevajo zemljišča z naslednjimi PNRP:
 območja proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK);
 območja prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnic (PŽ), letališča (PL) in ostale prometne površine (PO);
 območja energetske (E) in okoljske (O) infrastrukture;
 območja kmetijskih zemljišč: najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2);
 območja gozdnih zemljišč (G);
 območja površinskih voda: celinske vode (VC);
 območja drugih zemljišč: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) in območja za potrebe obrambe zunaj naselij (f).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki ležijo znotraj I. območij varstva pred sevanjem in so namenjene javnemu cestnemu prometu.
(3) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS so območja v katere ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in znašajo:
– za 400 kV: minimalni odmik je 42 m do 46 m na višini 1 m od tal;
– za 220 kV: minimalni odmik je 18 m do 24 m na višini 1 m od tal;
– za 110 kV: minimalni odmik je 11 m do 14 m na višini 1 m od tal.
(4) Dejavnosti in objekti se v prostor umeščajo glede na prisotnost virov EMS. Vir EMS ne sme povzročiti čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji virov sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja. Območja stanovanj se umeščajo izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja (visoko frekvenčni viri sevanja).
144. člen 
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja oziroma prostorsko umeščanje virov svetlobe) 
(1) Pri gradnji javne razsvetljave in pri drugih oblikah osvetljevanja, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje okolja, je treba upoštevati pogoje iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki se nanašajo na:
– ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin,
– mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti,
– mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov,
– pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje,
– pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov,
– mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb,
– način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev uredbe,
– prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu,
– ukrepe za zmanjšanje emisije svetlobe v okolje.
(2) Osvetljevanje objektov z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti, ki so opredeljene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Cilji Občine Slovenske Konjice na področju zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja so predvsem: zmanjšati rabo energije za javno razsvetljavo za 45 % in optimizirati obratovanje, upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave. Primarno je potrebno uporabljati varčne svetilke.
145. člen 
(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) 
Pri načrtovanju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov vseh vrst v javni uporabi in pri večstanovanjskih stavbah se mora funkcionalno prizadetim osebam zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporaba teh objektov.
3.1.15 Začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN
146. člen
(začasni PIP za območja, kjer so predvideni OPPN) 
(1) Območja oziroma MOEUP, za katera je predvidena izdelava OPPN so v posameznih EUP naslednja:
UN1: UN1/003, UN1/006, UN1/012, UN1/025-del, UN1/032-del, UN1/035-del, UN1/036-del, UN1/040-del, UN1/043, UN1/049, UN1/051, UN1/052, UN1/054, UN1/057-del, UN1/059, UN1/066, UN1/094, UN1/103-del, UN1/108, UN1/110-del, UN1/116, UN1/135.
UN2: UN2/013, UN2/016, UN2/018, UN2/019, UN2/024.
UN3: UN3/005-del, UN3/24.
AP4: AP4/002, AP4/013.
AP6: AP6/012, AP6/017.
OP9: OP9/009.
OP12: OP12/002, OP12/025, OP12/027, OP12/053, OP12/055, OP12/056.
(2) V območjih oziroma MOEUP, ki so navedene v prvem odstavku tega člena, je do izdelave OPPN možno izvajati gradnje in posege v prostor, ki ne bodo ovirali izvajanja gradenj in ureditev predvidenih z OPPN. Ob smiselnem upoštevanju določil skupnih PIP so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov;
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov;
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v okviru obstoječih parcel namenjenih gradnji, za potrebe prebivalcev, ki tam prebivajo.
3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
3.2.1 Enota urejanja prostora UN1
147. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v %
MOEUP
SS
10
UN1/008, UN1/013, UN1/018, UN1/023 del, UN1/028 del, UN1/030, UN1/033 del, UN1/037, UN1/038, UN1/041, UN1/045, UN1/047, UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/103 del, UN1/112, UN1/115, UN1/122, UN1/124, UN1/131 del
SS
20
UN1/061 del, UN1/026 del, UN1/034
SS
30
UN1/001, UN1/002, UN1/077, UN1/078, UN1/079, UN1/080, UN1/081, UN1/082, UN1/083, UN1/084, UN1/085, UN1/088, UN1/091, UN1/100, UN1/101, UN1/102, UN1/104, UN1/106, UN1/133
SB
20
UN1/042
SK
40
UN1/014, UN1/087
CU
10
UN1/025 del, UN1/029, UN1/032 del, UN1/048, UN1/050, UN1/119, UN1/123
CU
20
UN1/092
CD
20
UN1/004, UN1/024, UN1/044
IG
10
UN1/031 del, UN1/055 del, UN1/071, UN1/114, UN1/118, UN1/129 del
BT
10
UN1/009
BC
40
UN1/019, UN1/109, UN1/137
ZS
95
UN1/136
ZP
80
UN1/007
ZP
100
UN1/127
ZD
60
UN1/005, UN1/062
ZD
90
UN1/011, UN1/016, UN1/017, UN1/020, UN1/021, UN1/022, UN1/065, UN1/067, UN1/069, UN1/070, UN1/073, UN1/075, UN1/076, UN1/086, UN1/089, UN1/090, UN1/093, UN1/105, UN1/107, UN1/111, UN1/113, UN1/120, UN1/132
A
20
UN1/010, UN1/060
148. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
UN1/001, UN1/002, UN1/077, UN1/078, UN1/079, UN1/080, UN1/081, UN1/082, UN1/083, UN1/084, UN1/085, UN1/088, UN1/091, UN1/100, UN1/101, UN1/102, UN1/104, UN1/106, UN1/133
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN 
SS
dopustni objekti
UN1/008, UN1/013, UN1/018,
UN1/023 del, UN1/028 del, UN1/030,
UN1/033 del, UN1/037, UN1/038, UN1/041, UN1/045, UN1/047, UN1/064, UN1/072, UN1/074, UN1/103 del, UN1/112, UN1/115, UN1/122, UN1/124,
UN1/131 del
enostanovanjske stavbe; stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe za spravilo pridelka; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SS
UN1/061 del,
UN1/026 del,
UN1/034
dopustni objekti
večstanovanjske stavbe; garažne stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; odstranitev in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
UN1/014,
UN1/087
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SB
UN1/042
dopustni objekti
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; stavbe za zdravstveno oskrbo; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
CU
UN1/025 del,
UN1/029,
UN1/032 del,
UN1/048,
UN1/119,
UN1/123
dopustni objekti
stanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
oskrba z električno energijo, plinom, paro; vzdrževanje in popravilo motornih vozil; promet, skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CU
UN1/050
dopustni objekti
stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
CU
UN1/092
dopustni objekti
stanovanjske stavbe; gostilne, restavracije, točilnice; druge poslovne stavbe; stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe); lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; vzdrževanje in popravilo motornih vozil; promet, skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CD
UN1/024,
UN1/044
dopustni objekti
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
IG
UN1/031 del,
UN1/055 del,
UN1/071,
UN1/114,
UN1/118,
UN1/129 del
dopustni objekti
poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti 
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
predelovalne dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; gradbeništvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; 
BT
UN1/009
dopustni objekti
gostinske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta, drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
BC
UN1/019,
UN1/109,
UN1/137
dopustni objekti
gostilne, restavracije, točilnice; stavbe za šport; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta, drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; kulturne razvedrilne, rekreacijske dejavnosti
ZS
UN1/136
dopustni objekti
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; nezahtevni objekti: ograje, škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti; enostavni objekti: za lastne potrebe; infrastrukturni pomožni; vadbeni objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZP
UN1/007
dopustni objekti
stavbe splošnega družbenega pomena; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje, sprememba namembnost 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZP
UN1/127
dopustni objekti
niso dovoljeni
dopustne vrste gradenj in posegov
niso dovoljeni 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
UN1/005, UN1/016, UN1/017, UN1/062, UN1/065, UN1/067, UN1/069, UN1/070, UN1/073, UN1/075, UN1/076, UN1/086, UN1/089, UN1/090, UN1/093, UN1/105, UN1/107, UN1/111, UN1/113, UN1/120, UN1/132,
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
UN1/011, UN1/020, UN1/021, UN1/022,
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene, območje je prednostno namenjeno kmetijski rabi
ZK
UN1/046
dopustni objekti
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti, ceste
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo
E
UN1/099
dopustni objekti
objekti za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
dejavnosti s področja energetike
A
UN1/010,
UN1/060
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostilne, restavracije in točilnice; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
149. člen 
(možnosti glede oblikovanja stavb) 
(1) V EUP UN1 je dovoljeno posamezne stavbe oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar je različnost oziroma nasprotnost oblike utemeljena v cilju vzpostavljanja prostorske dominante ali večje razpoznavnosti območja. Primerne lokacije za takšne gradnje so na primer prometna vozlišča, morebitno neustrezno oblikovano obrobje naselja, središče naselja ali dominantna lega. Za te posege je priporočeno, da investitor pridobi idejne rešitve na natečaju, kjer je v postopku izvedbe natečaja udeležena tudi Občina Slovenske Konjice.
(2) V varovanem območju mestnega jedra Slovenske Konjice z vplivnim območjem je umeščanje stavb, ki bodo oblikovane na podlagi določil iz prvega odstavka tega člena, dopustno izjemoma, če njihova umestitev na prizadene varovanih vrednot. Umestitev je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine v postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev.
150. člen 
(posebni pogoji za urejanje parkirišč v UN1/023del, UN1/026, UN1/034del in UN1/061)
Pri urejanju parkirnih površin na posameznih navedenih MOEUP je potrebno upoštevati pogoje iz naslednjih odlokov:
– za UN1/034del se upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o zazidalnem načrtu Prevrat Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 27/11);
– za UN1/061 se upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi zazidalnega načrta nad Milenkovo (Žičko) cesto v Slovenskih Konjicah Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 27/11);
– za UN1/026, UN1/023del in UN1/034del se upošteva Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za 4 območja v centru Slovenske Konjice in območje dela ZN Škalce III Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 27/11).
151. člen 
(UN1/004 – vinska klet Škalce)
Na območju UN1/004 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje vinske kleti Škalce.
152. člen 
(UN1/010 – vinogradniško območje Škalce – Dobrovlje /VO_1/, UN1/060 – vinogradniško območje Škalce – Gabrovlje /VO-3/)
(1) Na vinogradniških območjih UN1/010 in UN1/060 je v okviru površin razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice.
(2) V okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov je dovoljeno:
– dopustni objekti: enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske stavbe kmetijske narave; lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja;
– dopustne vrste gradenj in posegov: gradnja novega objekta; dozidava, nadzidava, rekonstrukcija; odstranitev; sprememba namembnosti s pogojem, da je nova namembnost objekta objekt za potrebe kmetijstva; vzdrževanje objekta;
– dodatno dovoljene dejavnosti: vinotoč.
153. člen 
(UN1/076, UN1/105 in UN1/132 – vinogradniška območja Vešenik /VO_4/)
Na vinogradniških območjih UN1/076, UN1/105 in UN1/132 je dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice. Velikost stavbnega zemljišča za zidanico z novo PNRP (A) se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
154. člen 
(UN1/137 – športni center Bezina)
Za posege na območju UN1/137 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz projekta AP 259/2007-SP (ARHENA) za večnamensko igrišče, objekt KS Bezina, ribnik in dovozno cesto.
155. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP UN1 je evidentiranih štiriindevetdeset enot kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP oziroma delu MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
MOEUP
Slovenske Konjice – Hiša Tattenbachova 2
dediščina
stavbna dediščina
21804
UN1/002
Slovenske Konjice – Grad Konjice
vplivno območje
665
UN1/005,
UN1/012 del, UN1/013, UN1/045, UN1/046, UN1/047, UN1/048,
UN1/050 del, UN1/065
Slovenske Konjice – Dvorec Prevrat
dediščina
stavbna dediščina
19074
UN1/007
Dobrava pri Konjicah – Gospodarsko poslopje na domačiji Dobrava 1
dediščina
stavbna dediščina
19110
UN1/008
Dobrava pri Konjicah – Hiša Dobrava pri Konjicah 1
dediščina
stavbna dediščina
19109
UN1/008, UN1/011
Dobrava pri Konjicah – Dvorec
spomenik
10202
UN1/009
Škalce – Vinogradniško območje
dediščina
kulturna krajina
10514
UN1/010 del, UN1/023 del, UN1/059,
UN1/084 del
Škalce – Vinogradniški dvorec Škalce 69
dediščina priporočilno
stavbna dediščina
28276
UN1/023
Slovenske Konjice – Vila Liptovska 14
dediščina
stavbna dediščina
25297
UN1/025
Slovenske Konjice – Hiša Škalska 6
dediščina
stavbna dediščina
19078
UN1/026
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 32
dediščina
stavbna dediščina
19075
UN1/031
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 36
dediščina
stavbna dediščina
19077
UN1/031
Slovenske Konjice – Mestno jedro
vplivno območje
664
UN1/031, UN1/032, UN1/041, UN1/042. UN1/044, UN1/049, UN1/050, UN1/051, UN1/052, UN1/054, UN1/055, UN1/058, UN1/061, UN1/118, UN1/121, UN1/122, UN1/123, UN1/124, UN1/126, UN1/127, UN1/135
Slovenske Konjice – Vila Marija
dediščina
stavbna dediščina
19072
UN1/041
Slovenske Konjice – Osnovna Šola Pod goro
dediščina
stavbna dediščina
25296
UN1/044
Slovenske Konjice – Grad Konjice
spomenik
665
UN1/046
Slovenske Konjice – Cerkev sv. Ane
spomenik
 
3380
UN1/046
Slovenske Konjice – Park dvorca Trebnik
spomenik
10271
UN1/049, UN1/051, UN1/052,
Slovenske Konjice – Vrtnarija dvorca Trebnik
dediščina
vrtnoarhitekturna dediščina
26387
UN1/050
Slovenske Konjice – Dvorec Trebnik
spomenik
7864
UN1/052
Slovenske Konjice – Gospodarsko poslopje dvorca Trebnik
dediščina
stavbna dediščina
10273
UN1/052
Škalce – Vinogradniški dvorec
spomenik
10192
UN1/059
Škalce – Viničarija Škalce 57
dediščina
stavbna dediščina
14256
UN1/059
Škalce – Hiša Škalce 90
dediščina
stavbna dediščina
15631
UN1/059
Škalce – Hiša Škalce 60
dediščina
stavbna dediščina
19124
UN1/059
Slovenske Konjice – Hiša Liptovska 35
dediščina
stavbna dediščina
19076
UN1/122
Slovenske Konjice – Vila Šolska 2
dediščina
stavbna dediščina
19079
UN1/122
Slovenske Konjice – Vila Žička 6
spomenik
10193
UN1/124
Slovenske Konjice – Hiša Žička 13
dediščina
stavbna dediščina
21806
UN1/124
Slovenske Konjice – Mestno jedro
spomenik
664
UN1/125
Slovenske Konjice – Cerkev sv. Jurija
spomenik
3379
UN1/125
Slovenske Konjice – Vrt družine Pipuš
spomenik
7927
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 4
spomenik
10206
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 5
spomenik
10207
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 10
spomenik
10208
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 12
spomenik
10209
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 18
spomenik
10210
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 5
spomenik
10211
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 3
spomenik
10212
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 1
spomenik
10213
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 2
spomenik
10214
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 7
spomenik
10215
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 15
spomenik
10216
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 17
spomenik
10217
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 21
spomenik
10218
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 22
spomenik
10219
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 23
spomenik
10220
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 24
spomenik
10221
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 25
spomenik
10222
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 26
spomenik
10223
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 27
spomenik
10224
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 28
spomenik
10225
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 29
spomenik
10226
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 31
spomenik
10227
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 34
spomenik
10228
UN1/125
Slovenske Konjice – Hranilnica Stari trg 29
spomenik
10229
UN1/125
Slovenske Konjice – Kaplanija Stari trg 38
spomenik
10230
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 39
spomenik
10231
UN1/125
Slovenske Konjice – Župnišče Stari trg 40
spomenik
10232
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša domačije Pipuš
spomenik
10233
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša ulica Adolfa Tavčarja 11
spomenik
10234
UN1/125
Slovenske Konjice – Znamenje sv. Florijana
spomenik
10236
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 8
dediščina
stavbna dediščina
10270
UN1/125
Slovenske Konjice – Marijino znamenje
spomenik
10360
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 9
dediščina
stavbna dediščina
14427
UN1/125
Slovenske Konjice – Gospodarsko poslopje domačije Pipuš
dediščina
stavbna dediščina
14302
UN1/125
Slovenske Konjice – Mlin Mlinska 1a
dediščina
stavbna dediščina
19092
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Žička 17
dediščina
stavbna dediščina
24813
UN1/131
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 2
dediščina
stavbna dediščina
24820
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 3
dediščina
stavbna dediščina
24821
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 8
dediščina
stavbna dediščina
24822
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 9
dediščina
stavbna dediščina
24823
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 20
dediščina
stavbna dediščina
24825
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 12
dediščina
stavbna dediščina
24826
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 14
dediščina
stavbna dediščina
24827
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 16
dediščina
stavbna dediščina
24828
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 18
dediščina
stavbna dediščina
24829
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 19
dediščina
stavbna dediščina
24830
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 20
dediščina
stavbna dediščina
24831
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 30
dediščina
stavbna dediščina
24832
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 32
dediščina
stavbna dediščina
24833
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 33
dediščina
stavbna dediščina
24834
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 35
dediščina
stavbna dediščina
24835
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 41
dediščina
stavbna dediščina
24836
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša ulica Adolfa Tavčarja 1
dediščina
stavbna dediščina
24837
UN1/125
Slovenske Konjice – Stara šola
dediščina
stavbna dediščina
24838
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 1
dediščina
stavbna dediščina
25287
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 3
dediščina
stavbna dediščina
25288
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Celjska 6
dediščina
stavbna dediščina
25289
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 10
dediščina
stavbna dediščina
25290
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 13
dediščina
stavbna dediščina
25291
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Grajska 5
dediščina
stavbna dediščina
25292
UN1/125
Slovenske Konjice – Hiša Stari trg 6
dediščina
stavbna dediščina
26386
UN1/125
Spodnje Preloge – Hiša Sp. Preloge 29
dediščina
stavbna dediščina
19071
(2) Za vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Za območje trškega jedra Slovenskih Konjice velja splošni varstveni režim, ki določa varovanje celovitosti, intaktnosti, likovno arhitekturne vrednosti in historične pričevalnosti urbanističnega spomenika s pripadajočimi vplivnimi območji.
(4) Na območju parka dvorca Trebnik se varuje kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oziroma stavbe in površine, ki so pomembne za delovanje celote in podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor. Vrtno arhitekturno dediščino stalno vzdržuje primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturno varstveno službo.
(5) V vinogradniškem območju Škalce se varuje krajinsko zgradbo in prepoznavno podobo (naravne in kulturne prvine), odprt prostor pred urbanizacijo, procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo), tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva in način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino oziroma grajeno strukturo. Zaradi krajinskih kvalitet, prepoznavne prostorske podobe in kontinuirane rabe vinogradniškega območja Škalc je za del varovanega območja z oznako MOEUP UN1/059 predvidena izdelava OPPN, kjer se bodo lahko določila funkcionalna območja za posamezne rabe prostora. Dela varovanega območja z oznakama MOEUP UN1/004 (območje vinske kleti) in UN1/015 (območje golf igrišča) se urejata na osnovi veljavnih PIA, kot je to določeno v 157. členu tega odloka.
156. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju EUP UN1 sta evidentirani dve naravni vrednoti, ki sta navedeni v spodnji tabeli. Naravni vrednoti sta navedeni z njihovim imenom, statusom in identifikacijsko številko.
Ime
status
ident. št.
Dravinja
naravna vrednota državnega pomena
4495V
Koprivnica s pritoki
naravna vrednota lokalnega pomena
6066
(2) Za vse navedene naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave.
157. člen 
(podaljšana veljavnost PIA) 
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji:
MOEUP
veljavni odlok o PIA
UN1/015
Odlok o lokacijskem načrtu (LN) za golf Škalce (Uradni list RS, št. 5/05)
UN1/025 del
Odlok o zazidalnem načrtu (ZN) Novi center Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 4/01 in 30/06)
UN1/026 del
Odlok o ZN Novi center Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 4/01 in 30/06)
Odlok o OPPN za stanovanjski blok 3K (zahodno od kompleksa ZN Novi center in severno od vrtca Slomškova) (Uradni list RS, št. 44/09)
UN1/027
Odlok o OPPN za vzhodno obvoznico od križišča s cesto Celje–Maribor do priključka na obstoječi cesti Slovenske Konjice–Oplotnica (Uradni list RS, št. 16/15)
UN1/028 del
Odlok o OPPN za območje Vešenik (Lamut) (Uradni list RS, št. 30/15)
UN1/031 del
Odlok o ZN za podjetniško, proizvodno in obrtniško cono “LIP” Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 93/01, spremembe in dopolnitve (s.i.d.): Uradni list RS, št. 11/07 in 128/04)
UN1/032 del
Odlok o OPPN vrtec Prevrat (Uradni list RS, št. 58/11)
Odlok o LN »IBIKO« za stanovanjsko poslovni objekt v Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 76/06)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. odloka o ZN Prevrat (Uradni list RS, št. 55/13)
Odlok o OPPN C5 JZ kare "za poslovno stanovanjski objekt Šmid" v Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 55/12) (del območja ob Dravinji med Škalsko cesto in Liptovsko cesto)
UN1/033 del
Odlok o s.i.d. dela ZN Prevrat – območje Konec (Uradni list RS, št. 68/03, 45/012)
UN1/035 del
Odlok o občinskem LN Slovenske Konjice Center vzhod (Uradni list RS, št. 79/06)
UN1/039
Odlok o LN Spodnje Preloge (Uradni list RS, št. 62/06, s.i.d. v št. 93/07, 90/09, 21/16)
UN1/040 del
Odlok o OPPN za območje Spodnje Preloge (Podbregar) (Uradni list RS, št. 29/16)
UN1/055 del
Odlok o sprejetju LN Podjetniško obrtna cona Pod goro II Slov. Konjice (Uradni list RS, št. 62/07, s.i.d. v št. 75/10, 17/14)
UN1/056
Odlok o LN za podjetniško in obrtniško cono ''KOSTROJ'' Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 5/05, s.i.d. v št. 26/14, 52/14)
UN1/057 del
Odlok o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski ulici (Uradni list SRS, št. 40/86 in 08/91)
Odlok o s.i.d. delov ZN ob Mizarski ulici – za skupino investitorjev (Uradni list RS, št. 54/04)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski cesti – zmanjšanje območja VK (Uradni list RS, št. 3/14)
UN1/058
UN1/061 del
Odlok o OPPN Pristava – večstanovanjski objekt Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 75/10)
UN1/063
UN1/128
UN1/130
Odlok o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski ulici (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 08/91)
UN1/095 del
UN1/096 del
Odlok o občinskem LN Slovenske Konjice Center vzhod (Uradni list RS, št. 79/06)
UN1/110 del
Odlok o s.i.d. odloka o ZN industrijska cona Slov. Konjice, Baumuller, Banex (Uradni list RS, št. 61/02 in 120/05)
UN1/117
Odlok o ZN obrtna cona – si.d. ZN Industrijska cona Slov. Konjice-območje Konusa (Uradni list RS, št. 39/93)
Odlok o s.i.d. ZN »Obrtna cona Slovenske Konjice« (Uradni list RS, št. 2/08, 18/11)
UN1/125
Odlok o sprejetju ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 35/85, s.i.d. v Uradni list RS, št. 28/03, 98/09, 50/15)
Odlok o s.i.d. ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice – Kangler (Uradni list RS, št. 1/98)
Odlok o s.i.d. ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice – poslovno-stanovanjski objekt in stanovanjske hiše (Uradni list RS, št. 4/00)
UN1/126
Odlok o sprejetju LN Podjetniško obrtna cona Pod goro II Slov. Konjice (Uradni list RS, št 62/07, s.i.d. v št. 75/10)
UN1/129 del
Odlok o LN za podjetniško in obrtniško cono ''KOSTROJ'' Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 5/05)
Odlok o s.i.d. odloka o ZN industrijske cone Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 41/86 in Uradni list RS, št. 56/97) – za dejavnost Podbukovšek s.p. (Uradni list RS, št. 52/14) objavljeno v Uradni list RS, št. 24/15)
UN1/131 del
Odlok o s.i.d. odloka o ZN ob Mizarski – objekt Karitas (Uradni list RS, št. 27/01)
Odlok o s.i.d. odloka o s.i.d. ZN stanovanjska soseska ob Mizarski cesti – Pristovnik (Uradni list RS, št. 17/16)
158. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
UN1/003
OPPN_10 za območje Športni center Bezina (UN1/003):
upoštevajo se rešitve iz SP: 021/02 (KONING d.o.o.)
UN1/006
OPPN_11 za Kamnolom Konjiška gora: 
upoštevajo se rešitve iz SP: 240/06 (RC PLANIRANJE)
UN1/012
OPPN_12 za območje Vezna cesta do pokopališča (UN1/012):
– namenska raba prostora: PC
– vrste objektov: prometna infrastruktura
– zazidalna zasnova: obvozna cesta
– vrste dovoljenih dejavnosti: promet
UN1/025 del
UN1/032 del
OPPN_13 za območje Gologrančevo (UN1/025 del) in
OPPN_14 za območje Center ZŠAM (UN1/032 del):
– namenska raba prostora: CU
– vrste objektov: večstanovanjske stavbe; nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne in upravne, trgovske, za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti
UN1/035 del
OPPN_15 za območje vzhodno od območja Hofer (UN1/035 del):
– namenska raba prostora: BD
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostilne, restavracije, točilnice; druge poslovne stavbe, trgovske, za storitvene dejavnosti; drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge dejavnosti
UN1/036 del
UN1/040 del
OPPN_16 za območje Ob stanovanjski soseski Preloge (S32) (UN1/036 del),
OPPN_17 za območje Ob stanovanjski soseski Preloge (S32) (UN1/040 del);
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
UN1/094
UN1/103 del
UN1/108
OPPN_23 za območje Bezina (UN1/094),
OPPN_24 za območje Škalce nad cesto v Oplotnico (UN1/103 del) in
OPPN_25 za območje pod Vešenikom ob Bezini (UN1/108):
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
UN1/043
OPPN_18 za območje Športni center ob gimnaziji /UN1/043):
– namenska raba prostora BC
– vrste objektov:gostilne, restavracije, točilnice; stavbe splošnega družbenega pomena,
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
UN1/049
UN1/051
UN1/052
UN1/054
UN1/135
OPPN_19 za območje Graščina Trebnik s širšim območjem (UN1/049, UN1/051, UN1/052, UN1/054 in UN1/135):
– namenska raba CU
– vrste objektov in vrste dovoljenih dejavnosti se določijo po predhodnem usklajevanju programa in pogojev varstva kulturne dediščine ter ohranjanja narave
UN1/057 del
OPPN_20 za območje vinske kleti ob Mizarski (UN1/57 del):
– namenska raba prostora: SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne in upravne, trgovske, za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti
UN1/059
OPPN_21 za območje Vinogradniško območje Škalce /VO_2/ (UN1/059):
– Upoštevajo se kulturnovarstvene usmeritve in pogoji, ki bodo pridobljeni v postopku priprave OPPN
– Upoštevajo se rešitve iz strokovnih podlag, ki so sestavni del Odloka o spremembi PUP za območje gozdov in l. območja kmetijskih v občini Slovenske Konjice – za območje Škalc (Uradni list RS, št. 28/96), S.i.d. poseg št. 13 (vinotoč) (Uradni list RS, št. 9/07 in 3/13), kolikor niso v nasprotju s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji
UN1/066
UN1/110 del
OPPN_22 za proizvodno območje južno od območja Banex (UN1/066 in UN1/110 del):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča drugi gradbeni inženirski objekti,
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
UN1/116
OPPN_26 za območje bivšega inštituta Konus (UN1/116):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; stavbe splošnega družbenega pomena
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti; promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; izobraževanje; kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti
159. člen 
(varstvo vojnih grobišč) 
(1) V spodnji tabeli sta navedeni vojni grobišči, ki ležita na območju EUP UN1.
Opis
Lokacija
Krajevno pokopališče Slovenske Konjice, na sredini pokopališča obkroženo z visokimi cipresami, grobišče neznanega števila neznanih borcev NOV
Nad graščino Trebnik, v bližini električnega daljnovodnega stebra je grobišče okoli 30–40 domačinov iz Slovenskih Konjic, pobitih maja ali junija 1945
46º19'56.42"
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
3.2.2 Enota urejanja prostora UN2
160. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v %
MOEUP
SS
20
UN2/006, UN2/014, UN2/025, UN2/043 del
SS
30
UN2/001, UN2/004, UN2/005, UN2/026, UN2/028, UN2/033, UN2/034, UN2/036, UN2/044
CU
10
UN2/002, UN2/009, UN2/012 del, UN2/041 del, UN2/042
CD
40
UN2/032
IG
10
UN2/027, UN2/029, UN2/035
ZS
95
UN2/017 del, UN2/020, UN2/047
ZD
95
UN2/021, UN2/022 del, UN2/039 del, UN2/040, UN2/046
ZD
100
UN2/045
161. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
UN2/001, UN2/004, UN2/005, UN2/026, UN2/028, UN2/034, UN2/036, UN2/044
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SS
UN2/006, UN2/014, UN2/025, UN2/043 del
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe, stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe za spravilo pridelka; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu, rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SS
UN2/033, UN2/034
(del znotraj varovanega vplivnega območja dvorca Pogled)
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
novogradnje na lokaciji predhodno odstranjenih dotrajanih, legalno zgrajenih objektov, ki imajo svoj status skladen z gradbenim dovoljenjem; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
CU
UN2/002, UN2/042
dopustni objekti
stanovanjske stavbe; gostilne, restavracije, točilnice; druge poslovne stavbe; stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe); lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski); elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti; druge dejavnosti
CU
UN2/009, UN2/012 del, UN2/041 del
dopustni objekti
stanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe (obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se uporablja v druge namene); objekti prometne infrastrukture; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CD
UN2/032
dopustni objekti
kulturna dediščina, ki se uporablja v druge namene; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
rekonstrukcija in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreac. dejavnosti
IG
UN2/027, UN2/029, UN2/035
dopustni objekti
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne posl. dejavnosti
ZS
UN2/017 del, UN2/020,
UN2/047
dopustni objekti
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
UN2/021, UN2/039 del, UN2/046
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
UN2/045
dopustni objekti
niso dovoljeni
dopustne vrste gradenj in posegov
niso dovoljene
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZK 
ZD
UN2/023,
UN2/022 del, UN2/040
dopustni objekti
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti, ceste
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo
162. člen 
(možnosti glede oblikovanja stavb) 
V EUP UN2 veljajo za možnosti glede oblikovanja stavb enaki pogoji, ki veljajo v EUP UN1 in so navedeni v prvem odstavku 149. člena tega odloka.
163. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP UN2 je evidentiranih šestnajst enot kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP oziroma delu MOEUP so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
MOEUP
Mlače – Dvorec Pogled
vplivno območje
10204
UN2/016,
UN2/017 del, UN2/018, UN2/019, UN2/020, UN2/032, UN2/033,
UN2/034 del
Mlače – Park dvorca Pogled
dediščina
vrtnoarhitekturna dediščina
25808
UN2/020, UN2/033
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 1
dediščina
stavbna dediščina
24815
UN2/012
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 3
dediščina
stavbna dediščina
24817
UN2/012
Loče pri Poljčanah – Trško jedro
dediščina
naselbinska dediščina
19115
UN2/012 del,
UN2/021 del,
UN2/037 del, UN2/041
Mlače – Dvorec Pogled
spomenik
10204
UN2/032
Mlače – Kozolec na domačiji Mlače3
dediščina
stavbna dediščina
19100
UN2/036
Loče pri Poljčanah – Cerkev sv. Duha
spomenik
3111
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Gospodarsko poslopje na domačiji Stari trg 18
dediščina
stavbna dediščina
19116
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 33
dediščina
stavbna dediščina
24816
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 26
dediščina
stavbna dediščina
24818
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 34
dediščina
stavbna dediščina
24819
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Župnišče
dediščina
stavbna dediščina
25284
UN2/041
Loče pri Poljčanah – Hiša Stari trg 29
dediščina
stavbna dediščina
25285
UN2/041
Lipoglav – Hiša Lipoglav 63
dediščina
stavbna dediščina
24925
UN2/044
(2) Za vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Za varovano trško jedro Loč velja: Celotni varovani del naselja je potrebno ohraniti in obnavljati v prvotni tradicionalni podobi, trško jedro mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje. Pri načrtovanju prenove se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi varovani objekti na osnovi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja na projektno dokumentacijo. Objekti, ki nimajo lastnosti dediščine se morajo obravnavati kot sestavni del zavarovane naselbinske strukture – kot ambientalno vezivno tkivo. Vsi posegi na teh objektih morajo biti skladni z značajem zavarovanega prostora.
Gradnje v varovanem trškem jedru so sprejemljive pod naslednjimi pogoji:
– novi stanovanjski objekti morajo biti locirani v neposredni bližini glavne komunikacije, ob obstoječih hišah, novi gospodarski objekti morajo biti locirani v funkcionalnem zemljišču vasi, ob obstoječih tovrstnih objektih;
– novi objekti morajo imeti tradicionalne podolgovate mase;
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, krite z opečno kritino;
– oblikovanje zunanjščine mora slediti tradiciji gradnje v vasi in
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne krajine.
Na območjih načrtovanih gradbenih posegov je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, na podlagi katerih bodo podani nadaljnji ukrepi varstva nepremične arheološke dediščine. Posegi v zemeljske plasti naj bodo minimalni. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
(4) Na območju dvorca Pogled se varuje tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli itd.), funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoč odprt prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli do sosednjih stavb) in prostorski kontekst, pojavnost in vedute. Varuje se tudi širša okolica objekta oziroma vplivno območje, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
(5) Na območju parka dvorca Pogled se varuje kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.), funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oziroma stavbe in površine, ki so pomembne za delovanje celote in podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor. Vrtno arhitekturno dediščino stalno vzdržuje primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno kulturno varstveno službo.
(6) Na območju dvorca Pogled s parkom in vplivnim območjem se varujejo tudi širša okolica objektov ter arheološka plasti.
164. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju EUP UN2 sta evidentirani dve enoti naravnih vrednot, ki sta navedeni v spodnji tabeli. Naravni vrednoti sta navedeni z njunim imenom, statusom in identifikacijsko številko.
Ime
status
ident. št.
Dravinja
naravna vrednota državnega pomena
4495V
Klokočovnik
naravna vrednota lokalnega pomena
5940
(2) Za navedeni naravni vrednoti veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave.
165. člen 
(podaljšana veljavnost PIA) 
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji:
MOEUP
veljavni odlok o PIA
UN2/003
Odlok o ZN industrijske cone v Ločah (Uradni list RS, št. 17/87)
UN2/010, UN2/011, UN2/012 del
Odlok o lokacijskem načrtu "Livada" Loče (Uradni list RS, št. 106/06)
UN2/014 del
Odlok o OPPN za del območja S 7/2 – Loče (Uradni list RS, št. 37/11)
UN2/017 del
Odlok o s.i.d. ZN Loče za razširitev poslovnega centra Kračun (Uradni list RS, št. 68/03 in 11/07)
UN2/022 del, UN2/041 del
Odlok o s.i.d. ZN naselja Loče – stanovanjska in obrtno servisna zazidava (Uradni list RS, št. 64/97)
UN2/043 del
Odlok o s.i.d. odloka ZN Loče – stanovanjsko obrtno servisna dejavnost – za stanovanjsko gradnjo (Uradni list RS, št. 29/16)
166. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
UN2/013
UN2/016
OPPN_27 za stanovanjsko območje zahodno od reg. ceste / Industrijska ulica (UN2/013) in
OPPN_28 za stanovanjsko območje vzhodno od obstoječega območja stanovanjskih hiš (UN2/016):
– namenska raba prostora SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju
– zazidalna zasnova: priporočena strnjena gradnja, lahko tudi prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
UN2/018
OPPN_29 za novo območje centralnih dejavnosti severno od regionalne ceste (UN2/018):
– namenska raba prostora CU
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
– posege in dejavnosti se načrtuje in izvaja tako, da se bo na sosednjem zemljišču s parc. št. 395/1 k.o. Loče zagotavljalo ohranjanje mokrišča v ugodnem stanju
Pred izdelavo OPPN za UN2/018 je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično študijo.
UN2/019
OPPN_30 za območje za šport in rekreacijo severno od reg. ceste/Slomškova ulica (UN2/019):
– namenska raba prostora BC
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: gostinske, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti,
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
UN2/024
OPPN_31 za obstoječe območje obrtno proizvodnih dejavnosti južno od reg. ceste (UN2/024):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: zeleni zaščitni pas proti sosednjim območjem, z upoštevanjem njihove namenske rabe; prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
3.2.3 Enota urejanja prostora UN3
167. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v % 
MOEUP
SS
20
UN3/007, UN3/008, UN3/009, UN3/010, UN3/019, UN3/020 del
SK
20
UN3/004 del, UN3/006, UN3/012, UN3/020 del, UN3/023
CU
20
UN3/022, UN3/025
CD
20
UN3/021
IG
10
UN3/002, UN3/026
ZS
20
UN3/015
ZD
10
UN3/004 del, UN3/020 del
A
20
UN3
168. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti, vrste objektov in gradenj in dodatno dovoljene dejavnosti, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
UN3/007,
UN3/008,
UN3/009,
UN3/010,
UN3/019
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; stavbe za rastlinsko pridelavo in stavbe za spravilo pridelka; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
UN3/004 del,
UN3/006,
UN3/012,
UN3/020 del
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
lov, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
UN3/023
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; druge nestanovanjske kmetijske stavbe; kmetijske narave; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CU
UN3/022,
UN3/025
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; gostilne, restavracije in točilnice; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; dejavnost javne uprave in obrambe, izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CD
UN3/021
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; gostilne, restavracije in točilnice; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; informacijske, komunikacijske, finančne in zavarovalniške dej.; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dej.; druge raznovrstne poslovne dej.; dej. javne uprave in obrambe, izobraževanje; zdravstvo in socialno varstvo; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
IG
UN3/002,
UN3/026
dopustni objekti
gostilne, restavracije, točilnice; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; industrijske stavbe in skladišča; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
ZS
UN3/015
dopustni objekti
stavbe za šport; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
UN3/004 del UN3/020 del
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
O
UN3/001
dopustni objekti
objekti za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
dejavnosti s področja okoljske infrastrukture
A
UN3
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostilne, restavracije in točilnice; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja 
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; druge raznovrstne poslovne dejavnosti, druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
169. člen 
(možnosti glede oblikovanja stavb) 
V EUP UN3 veljajo za možnosti glede oblikovanja stavb enaki pogoji, ki veljajo v EUP UN1 in so navedeni v 149. členu tega odloka.
170. člen 
(UN3/025 – turistično območje nad regionalno cesto)
Za posege na območju UN3/025 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz projekta SP 14/06 – SP (BIRO 2001) v obsegu, ki je skladen z obsegom območja UN3/025 ter drugimi pogoji tega odloka.
171. člen 
(UN3/026 – območje Klas)
Za posege na območju UN3/026 se kot strokovna podlaga uporabijo rešitve iz projekta SP: 30-792/97 (URBIS) v obsegu, ki je skladen z obsegom območja UN3/026 ter drugimi pogoji tega odloka.
172. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP UN3 je evidentirana ena enota kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v MOEUP je v spodnji tabeli.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
MOEUP
Tepanje – Hiša Tepanje 5
dediščina
stavbna dediščina
25283
UN3/003
(2) Za navedeno enoto kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
173. člen 
(podaljšana veljavnost PIA) 
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji:
MOEUP
veljavni odlok o PIA
UN3/003 del,
UN3/011,
UN3/013 del,
UN3/014 del
Odlok o sprejetju sprememb ZN Tepanje (Uradni list SRS, št. 1/86, s.i.d. v št. 46/86)
Odlok o s.i.d. ZN naselja Tepanje (Uradni list RS, št. 53/92, 54/98, 41/99, 46/10, 59/01, 37/11, 95/12)
UN3/005 del
Odlok o ureditvenem načrtu za bencinski servis Tepanje, obrtno cono in razširitev AC baze Tepanje (Uradni list RS, št. 28/03)
UN3/013 del
UN3/014 del
Odlok o s.i.d. ZN naselja Tepanje (za območje 4 in 5) (Uradni list RS, št. 87/15)
174. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
UN3/005 del
OPPN_32 za območje vzhodno od AC Tepanje do priključka na AC1 (UN3/005 del):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
UN3/024
OPPN_33 za območje industrijsko obrtne cone Tepanje (UN3/024):
upoštevajo se rešitve iz SP: 04/07-S (BIRO 2001) v obsegu, ki je skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka.
3.2.4 Enote urejanja prostora AP4, AP5 in AP6
175. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v %
MOEUP
SS
30
AP4/010, AP4/011, AP6/001 del, AP6/008, AP6/009, AP6/018
SK
20
AP4/001, AP4/003, AP4/008, AP4/009, AP5/001, AP5/002, AP6/003, AP6/004, AP6/005, AP6/006, AP6/010, AP6/011, AP6/013 del, AP6/014, AP6/015, AP6/016
SP
40
AP4/004, AP4/005
IK
20
AP4, AP6
ZS
30
AP6/001 del
ZD
95
AP4/006, AP6/013 del
A
30
AP4, AP5; AP6
176. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
AP4/010,
AP4/011,
AP6/001 del,
AP6/008,
AP6/009,
AP6/018
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
AP4/001, AP4/003,
AP4/008, AP4/009,
AP5/001, AP5/002,
AP6/003, AP6/004,
AP6/005, AP6/006,
AP6/010, AP6/011,
AP6/013, AP6/014,
AP6/015, AP6/016
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SP
AP4/004,
AP4/005
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe – počitniške hišice; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
IK
AP4, 
AP6
dopustni objekti
nestanovanjske kmetijske stavbe, vendar le: za rastlinsko pridelavo, za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZS
AP6/001 del
dopustni objekti
stavbe za šport; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
AP4/006,
AP6/013 del
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
A
AP4, 
AP5 
AP6
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
v AP5 
na zemljiščih parc. št. 232/28, 1039 in 1040 k.o. Zbelovska gora
posebni pogoji
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove Slovenije 
177. člen 
(AP4/012 – kamnolom Pletovarje)
V AP4/012 je dovoljena sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja. Nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin bo možno le v primeru na novo podeljene rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi Zakona o rudarstvu.
178. člen 
(AP6/007 – območje posebnih ureditev Petelinjek)
(1) V okviru površin razpršene poselitve (A) znotraj AP6/007 so dovoljeni le tisti posegi na objektih ter ureditve zunanjih površin, katerih obseg in namembnost bosta predhodno usklajena s pogoji za ohranjanje narave.
(2) V primeru, da se bodo ribniki v Zbelovem uporabili kot naravno kopališče je na območju ribnikov potrebno zagotoviti ureditev, ki bo omogočila vzpostavitev naravnega kopališča v skladu z zahtevami zakonodaje.
179. člen 
(vinogradniški predeli v AP4, AP5 in AP6) 
Na vinogradniških predelih v območjih EUP AP4 in AP5 je v okviru površin razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice.
180. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP AP4, AP5 in AP6 je skupno evidentiranih enainsedemdeset enot kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v EUP in MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režimov, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
EUP
MOEUP
Kamna Gora – Domačija Kamna Gora 1
dediščina 
stavbna dediščina
19106
AP4
AP4/003
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije
vplivno območje
7929
AP4
AP4/005, AP4/007
Stare Slemene – Zgornji samostan Žičke kartuzije
spomenik
692
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Cerkev Marijinega obiskanja
spomenik
759
AP4
AP4/007
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije
dediščina 
stavbna dediščina
7929
AP4
AP4/007
Stare Slemene – Območje Žičke kartuzije
dediščina 
kulturna krajina
7929
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Vaško jedro
spomenik
10198
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Kapelica
dediščina 
stavbna dediščina
15093
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Slopno znamenje s kapelo
dediščina 
stavbna dediščina
15094
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Župnišče
dediščina 
stavbna dediščina
15095
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Mežnarija
dediščina 
stavbna dediščina
19125
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Domačija Gramož
dediščina 
stavbna dediščina
26384
AP4
AP4/007
Špitalič pri Slovenskih Konjicah – Lorgerjev mlin
dediščina 
stavbna dediščina
26385
AP4
AP4/007
Škedenj – Prešnica na domačiji Škedenj 4
spomenik
10239
AP4
AP4/009
Škedenj – Kozolec na domačiji Škedenj 4
dediščina 
stavbna dediščina
25670
AP4
AP4/009
Škedenj – Hiša Škedenj 4
dediščina 
stavbna dediščina
25671
AP4
AP4/009
Kamna Gora – Pristava Kamna Gora 19
spomenik
10237
AP4
-
Sojek – Ribičeva klet
dediščina 
stavbna dediščina
19135
AP4
-
Tolsti vrh pri Slovenskih Konjicah – Hiša Tolsti vrh 10
dediščina 
stavbna dediščina
24839
AP4
-
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Hiša Suhadol 16
dediščina 
stavbna dediščina
19119
AP5
AP5/001
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Gospodarsko poslopje Baroni
dediščina 
stavbna dediščina
24467
AP5
AP5/001
Zbelovska Gora – Cerkev Matere božje
spomenik
10196
AP5
-
Zbelovska Gora – Cerkev Matere božje
vplivno območje
10196
AP5
-
Zbelovska Gora – Arheološko najdišče Ljubična gora
spomenik
10200
AP5
-
Zbelovo – Grad
spomenik
10205
AP5
-
Zbelovo – Grad
vplivno območje
10205
AP5
-
Zbelovska Gora – Duhovniška hiša
spomenik
10238
AP5
-
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Domačija Suhadol 15
dediščina 
stavbna dediščina
19118
AP5
-
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Ratejev kozolec
dediščina 
stavbna dediščina
19120
AP5
-
Klokočovnik – Fidlerjeva klet
dediščina 
stavbna dediščina
19129
AP5
-
Klokočovnik – Kapelica na domačiji Klokočovnik 36
dediščina 
stavbna dediščina
19130
AP5
-
Klokočovnik – Hiša Klokočovnik 36
dediščina 
stavbna dediščina
19132
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 28
dediščina 
stavbna dediščina
21344
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 91
dediščina 
stavbna dediščina
21391
AP5
-
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 67
dediščina 
stavbna dediščina
21392
AP5
-
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 34
dediščina 
stavbna dediščina
21393
AP5
-
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 36
dediščina 
stavbna dediščina
21394
AP5
-
Zbelovska Gora – Hiša Zbelovska Gora 4
dediščina 
stavbna dediščina
21395
AP5
-
Zbelovska Gora – Mlakarjeva zidanica
dediščina 
stavbna dediščina
21396
AP5
-
Zbelovska Gora – Viničarija na domačiji Zbelovska Gora 17
dediščina 
stavbna dediščina
21397
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 102
dediščina 
stavbna dediščina
21398
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 107
dediščina 
stavbna dediščina
21399
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 24
dediščina 
stavbna dediščina
21400
AP5
-
Zbelovska Gora – Domačija Zbelovska Gora 58
dediščina 
stavbna dediščina
21401
AP5
-
Klokočovnik – Jenkečeva viničarija
dediščina 
stavbna dediščina
24919
AP5
-
Klokočovnik – Kozolec na domačiji Klokočovnik 4
dediščina 
stavbna dediščina
24920
AP5
-
Klokočovnik – Krivčeva klet
dediščina 
stavbna dediščina
24921
AP5
-
Klokočovnik – Žnidarjeva viničarija
dediščina 
stavbna dediščina
24922
AP5
-
Lipoglav – Domačija Lipoglav 58
dediščina 
stavbna dediščina
24924
AP5
-
Zbelovska Gora – Zidanica Zbelovska gora 120
dediščina 
stavbna dediščina
25286
AP5
-
Suhadol pri Slovenskih Konjicah – Ratejeva klet
dediščina 
stavbna dediščina
25295
AP5
-
Sveti Jernej – Cerkev sv. Jerneja
vplivno območje
3035
AP6
AP6/002, AP6/009 del
Ličenca – Domačija Ličenca 27
dediščina 
stavbna dediščina
22006
AP6 del
AP6/003 del
Sveti Jernej – Cerkev sv. Jerneja
spomenik
3035
AP6
AP6/008
Sveti Jernej – Hiša Sveti Jernej 11
dediščina 
stavbna dediščina
19113
AP6
AP6/008
Sveti Jernej – Hiša Sveti Jernej 12
dediščina 
stavbna dediščina
19111
AP6
AP6/009
Sveti Jernej – Gospodarsko poslopje na domačiji Sveti Jernej 23
dediščina 
stavbna dediščina
19112
AP6
AP6/009
Podob – Gradišče Vrhek
spomenik
10199
AP6
AP6/013
Podob – Hiša Podob 6
dediščina 
stavbna dediščina
19103
AP6
AP6/013
Podob – Kozolec na domačiji Podob 6
dediščina 
stavbna dediščina
19104
AP6
AP6/013
Koble – Hiša Koble 12
dediščina 
stavbna dediščina
19133
AP6
AP6/014
Koble – Hiša Koble 14
dediščina 
stavbna dediščina
24923
AP6
AP6/014
Mlače – Hiša Mlače 19
dediščina 
stavbna dediščina
19105
AP6
AP6/015
Koble – Hiša Koble 26
dediščina 
stavbna dediščina
10182
AP6
-
Zbelovo – Prazgodovinska naselbina Zbelovo
dediščina 
stavbna dediščina
10201
AP6
-
Mlače – Dvorec Pogled
vplivno območje
10204
AP6 del
-
Mlače – Hiša Mlače 20
dediščina 
stavbna dediščina
19099
AP6
-
Sveti Jernej – Svinjaki na domačiji Sveti Jernej 12
dediščina 
stavbna dediščina
19114
AP6
-
Mlače – Park dvorca Pogled
dediščina
vrtnoarhitekturna dediščina
25808
AP6 del
-
Spodnje Grušovje – Arheološko najdišče Ragando
arheološko najdišče
25806
AP6 del
-
Spodnje Grušovje – Antična cesta in grobišče
arheološko najdišče
220318
AP6 del
-
(2) Za vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Za naselbinski kulturni spomenik naselja Špitalič valjajo vsi varstveni pogoji zapisani v 112. členu tega odloka.
(4) Na območju Žičke kartuzije je zahtevana minimalizacija posegov v zemeljske plasti. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.
181. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju EUP AP4, AP5 in AP6 je evidentiranih enajst naravnih vrednot, ki so navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali v celoti nahajajo.
Ime
status
ident. št.
EUP
Žiče – rastišče žičkega grobeljnika
naravna vrednota državnega pomena
367
AP4
Konjiška gora – gozdni rezervat
naravna vrednota lokalnega pomena
5607 V
AP4
Škedenj – rastišče žičkega grobeljnika
naravna vrednota lokalnega pomena
5966 OP
AP4
Dravinja
naravna vrednota državnega pomena
4495 V
AP5
Votla peč
naravna vrednota državnega pomena
41378
AP5
Suha Votla peč
naravna vrednota državnega pomena
44620
AP5
Ostrožni potok
naravna vrednota lokalnega pomena
5851
AP5
Spodnje Laže – jelševje
naravna vrednota lokalnega pomena
5916
AP5
Klokočovnik
naravna vrednota lokalnega pomena
5940
AP5
Železnikova jama
naravna vrednota lokalnega pomena
6056
AP5
Ličenca – dolina
naravna vrednota državnega pomena
5917 V
AP6
(2) Na območju EUP AP4 sta evidentirani dve predlagani naravni vrednoti, navedeni v spodnji tabeli. Predlagani naravni vrednoti sta navedeni z njunim imenom, statusom in identifikacijsko številko.
Ime
status
ident. št.
Žičnica s pritoki
predlagana naravna vrednota lokalnega pomena
p-65
Špitalič – lipa
predlagana naravna vrednota lokalnega pomena
p-102
(3) Na območju EUP AP4 je evidentirano območje pričakovane naravne vrednote: južni del območja Občine Slovenske Konjice, ki je zgrajen iz karbonatnih kamnin (Območje karbonatnih kamnin).
(4) Za območje Stolpnik v AP4 se ohranja obstoječa namenska raba, bistveno povečanje objekta naj se ne izvede (višinski, tlorisni gabariti). Možne so rekonstrukcije skladno s tradicionalnim stavbarstvom na območju in uporabo avtohtonih materialov.
(5) Za vse navedene naravne vrednote, predlagane naravne vrednote in območja pričakovanih naravnih vrednot veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave.
182. člen 
(varstvo vojnih grobišč) 
(1) V spodnji tabeli je navedeno vojno grobišča, ki leži na območju EUP AP4.
Opis
V Špitaliču na križišču pred Žičko kartuzijo je grobišče 24 borcev 13. Bračičeve brigade, ki so padli 25. 4. 1945
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
183. člen 
(podaljšana veljavnost PIA) 
MOEUP, ki se jim podaljša veljavnost prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se ne urejajo s tem odlokom. MOEUP in za njih veljavni PIA so naslednji:
MOEUP
veljavni odlok o PIA
AP4/007
Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list RS, št. 19/96)
Odlok o ureditvenem načrtu za območje Špitaliča, Doline sv. Janeza do vključno Kartuzije Žiče (Uradni list RS, št. 87/99)
Z vidika ohranjanja hidroloških in ekosistemskih lastnosti, zaradi katerih ima Žičnica s pritoki status posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000) in predloga za naravo vrednoto, naj se poleg usmeritev, ki so navedene v 122. členu upoštevajo upošteva še naslednje varstvene usmeritve:
– V postopku presoje plana naj se ugotovi prisotnost habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter preveri ali je območje habitat zavarovanih vrst (rastline, kačji pastirji, raki, ribe, ptice …). Rabo prostora in dejavnosti naj se načrtuje z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje habitatnih tipov in habitatov vrst v ugodnem stanju.
– Posegi in dejavnosti na območju naj se izvajajo v obsegu in na način, da se ohranijo ugodni pogoji za obstoj habitatnih tipov in vrst vezanih na vodno okolje.
– Gradnja trajnih objektov naj se ne izvaja.
– Postavitev manjših začasnih objektov naj se izvaja le na obstoječem peščenem zemljišču pred zgornjim ribnikom.
– Glede na to, da so se po opustitvi ribogojstva na območju nekdanjih ribnikov vzpostavila nova življenjska okolja predlagamo, da se ribnik ponovno vzpostavi le na območju zahodno od obstoječega peščenega nasipa, oziroma zgornji ribnik, ostalo zemljišče pa se prepusti naravnim procesom ter nameni učno-vzgojni funkciji.
– Odvzem vode iz Žičnice mora biti le tolikšen, da so v vodotoku zagotovljeni pogoji za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološka povezanost habitatov pred in za odvzemom vode.
– Projektne rešitve za ureditev območja naj se pripravi v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave.
184. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za posamezna MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
AP4/002
AP4/013
OPPN_01 za območje moto kros steze Škedenj (AP4/002 in AP4/013):
upoštevajo se rešitve iz SP: 05/07-SP (Biro 2001) v obsegu, ki je skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka.
AP6/012
AP6/017
OPPN_02 za območji centralnih dejavnosti (AP6/012) in stanovanjske gradnje (AP6/017) v območju Zbelovo 2 (Območje PUP IX.):
– namenska raba prostora SS in CU
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju, nestanovanjske stavbe: gostinske, poslovne, trgovske, za storitvene dejavnosti, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, drugi gradbeni inženirski objekti
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti, predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
3.2.5 Enote urejanja prostora OP7, OP8, OP9 in OP14
185. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v %
MOEUP
SS
30
OP8/001, OP8/002, OP8/005, OP8/006, OP9/001 del, OP9/002, OP9/005, OP9/006, OP9/008, OP9/009, OP14/001, OP14/002, OP14/003, OP14/004, OP14/005, OP14/006, OP14/007, OP14/008, OP14/009, OP14/010, OP14/011, OP14/012, OP14/015
SK
20
OP8/003, OP8/004, OP9/001 del, OP9/003, OP14/013, OP14/014
A
30
186. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
OP8/001, OP8/002,
OP8/005, OP8/006,
OP9/001 del, OP9/002, OP9/005, OP9/006, OP9/008, OP9/009, OP14/001, OP14/002, OP14/003, OP14/004, OP14/005, OP14/006, OP14/007, OP14/008, OP14/009, OP14/010, OP14/011, OP14/012, OP14/015
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
OP8/003,
OP8/004,
OP9/001 del,
OP9/003,
OP14/013,
OP14/014
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
splošno
OP7, 
OP8, 
OP9, 
OP14
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
kmetije
OP7, 
OP8, 
OP9, 
OP14
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
187. člen 
(OP8/007 – vinogradniško območje Polene – Preloge /VO_5/, OP9/004 – vinogradniško območje Bezina – Strtenik /VO_6/, OP9/007 – vinogradniško območje Gabrovnik – Brdo /VO-7/, OP9/010 – vinogradniško območje Tepanjski vrh – jug /VO_8/, OP9/011 – vinogradniško območje Tepanjski vrh – sever /VO_8/)
(1) Za območja OP9/004, OP9/007, OP9/010 in OP9/011 je v okviru površin razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice.
(2) V okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov ali na kateri je predvideno formiranje nove kmetije je dovoljeno:
– dopustni objekti: enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; druge ne stanovanjske stavbe kmetijske narave; lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja;
– dopustne vrste gradenj in posegov: gradnja novega objekta za potrebe kmetije; dozidava, nadzidava, rekonstrukcija; odstranitev; sprememba namembnosti s pogojem, da je nova namembnost objekta za potrebe kmetije; vzdrževanje objekta;
– dodatno dovoljene dejavnosti: vinotoč.
188. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP OP8, OP9 in OP14 so skupno evidentirane štiri enote kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v EUP in MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režima, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat. V EUP OP7 ni evidentiranih enot kulturne dediščine.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
EUP
MOEUP
Polene – prezentiran cestni tlak
arheološko najdišče
25805
OP8
OP8/004
Slovenske Konjice – Grad Konjice
vplivno območje
665
OP8
-
Malahorna – Cerkev sv. Barbare 
vplivno območje
2928
OP9
OP9/004
Zeče – Hiša Zeče 31
dediščina 
stavbna dediščina
19121
OP14
OP14/006
(2) Za vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
189. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju EUP OP7, OP9 in OP14 so evidentirane tri naravne vrednote, ki so navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali v celoti nahajajo.
Ime
status
ident. št.
EUP
Dravinja
naravna vrednota državnega pomena
4495 V
OP7
Stoparjeva lipa
naravna vrednota lokalnega pomena
5990
OP9
Koprivnica s pritoki
naravna vrednota lokalnega pomena
6066
OP14
(2) Za vse navedene naravne vrednote veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave.
190. člen 
(OP9/012 / območje trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ)
MOEUP z oznako OP9/012 predstavlja območje trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ in se ureja na osnovi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/41).
191. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za eno MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
OP9/009
OPPN_03 za območje usmerjene stanovanjske gradnje Slovenske Konjice – Tepanjski vrh (OP9/009):
upoštevajo se rešitve iz SP: 02/07 – SP Biro 2001 v obsegu, ki je skladen z obsegom območja ter drugimi pogoji tega odloka.
3.2.6 Enote urejanja prostora OP10, OP 11, OP12 in OP13
192. člen
(dopustna izraba prostora) 
Dopustne izrabe prostora, ki se izražajo kot obvezen delež zelenih površin na parceli namenjeni za gradnjo, so za posamezne PNRP in MOEUP naslednje:
PNRP
minimalen delež zelenih površin v %
MOEUP
SS
30
OP10/003, OP10/004, OP10/005 del, OP10/006, OP10/008, OP12/004, OP12/005, OP12/023, OP12/033, OP12/034, OP12/035, OP12/036, OP12/039, OP12/040, OP12/044, OP12/050, OP12/052, OP13/005 del, OP13/009, OP13/011, OP13/013
SK
20
OP10/005 del, OP10/007, OP11/002, OP11/003, OP12/003, OP12/007, OP12/008, OP12/020, OP12/026, OP12/031, OP12/041, OP12/046, OP12/049, OP12/054, OP13/003, OP13/004, OP13/006
CU
20
OP12/010, OP12/014, OP12/016, OP12/038, OP12/045
CD
20
OP12/048, OP13/010, OP13/014
IG
10
OP10/001, OP12/006, OP12/011, OP12/012, OP12/029, OP12/032
IK
20
OP12/060
BC
20
OP13/002
ZD
20
OP12/013, OP12/015, OP12/024, OP13/005 del, OP13/015
ZD
90
OP12/009, OP12/017, OP12/018, OP12/019, OP12/021, OP12/22, OP12/028, OP12/030, OP12/037, OP12/042, OP12/043, OP12/051, OP12/059, OP13/007, OP13/008, OP13/012
A
30
OP10, OP11, OP12, OP13
193. člen 
(namembnost, vrste objektov in gradenj, dejavnosti) 
Dopustne namembnosti in vrste objektov, ki so dovoljeni za posamezno PNRP in MOEUP, so naslednje:
PNRP
MOEUP
namembnost in vrste posegov v prostor
SS
OP10/003, OP10/004, OP10/005 del,
OP10/006, OP10/008, OP12/004, OP12/005, OP12/023, OP12/033, OP12/034, OP12/035, OP12/036, OP12/039, OP12/040, OP12/044, OP12/050, OP12/052, OP13/005 del, OP13/009, OP13/011, OP13/013
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
SK
OP10/005 del,
OP10/007, OP11/002, OP11/003, OP12/003, OP12/007, OP12/008, OP12/020, OP12/026, OP12/031, OP12/041, OP12/046, OP12/049, OP12/054, OP13/003, OP13/004, OP13/006
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; stavbe za šport; druge nestanovanjske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
CU
OP12/014, OP12/016, OP12/038, OP12/045
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne rekreacijske in razvedrilne dejavnosti; druge dejavnosti
CU
OP12/010
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
CD
OP12/048,
OP13/010
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; poslovne in upravne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; stavbe splošnega družbenega pomena, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
gostinstvo; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
CD
OP13/014
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
IG
OP10/001,
OP12/006,
OP12/011,
OP12/012,
OP12/029,
OP12/032
dopustni objekti
druge poslovne stavbe; trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; industrijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu); rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
v OP12/032
na zemljišču 
parc. št. 1063/3 k.o. Žiče
posebni pogoji
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove Slovenije
IK
OP12/060
dopustni objekti
nestanovanjske kmetijske stavbe, vendar le: za rastlinsko pridelavo, za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
BC
OP13/002
dopustni objekti
stavbe za šport; lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; drugi gradbeni inženirski objekti
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
OP12/013,
OP12/015,
OP12/024
dopustni objekti
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja nezahtevni objekti (ograje, škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti)
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba zgoraj navedenih dopustnih objektov 
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
OP12/009, OP12/017, OP12/018, OP12/019, OP12/021, OP12/022, OP12/028, OP12/030, OP12/037, OP12/042, OP12/043, OP12/051, OP12/059,
OP13/005 del, OP13/012
OP13/015
dopustni objekti
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunik. omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZD
OP13/007, OP13/008
dopustni objekti
mostovi, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunik. omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
izvedba, rekonstrukcija in vzdrževanje zgoraj navedenih objektov
dodatno dovoljene dejavnosti
niso dovoljene
ZK
OP12/47
dopustni objekti
druge nestanovanjske stavbe, drugi gradbeni inženirski objekti, ceste
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
dejavnosti v povezavi s pogrebno dejavnostjo
splošno
OP10, 
OP11, 
OP12, 
OP13
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
dopustne vrste gradenj in posegov
dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje objekta
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
v OP10 
na zemljiščih 
parc. št. 1650, 1652 in 1923
k.o. Konjiška vas
posebni pogoji
zaradi prisotnosti varovalnega gozda je potrebno pred posegom na ta zemljišča pridobiti pogoje in soglasje Zavoda za gozdove Slovenije
kmetije
OP10, 
OP11, 
OP12, 
OP13
dopustni objekti
enostanovanjske stavbe; gostinske stavbe; nestanovanjske kmetijske stavbe; lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
dopustne vrste gradenj in posegov
gradnja novega objekta; dozidava in nadzidava k obstoječemu objektu; rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje objekta; drugi posegi in ureditve s katerimi se spreminja prostor
dodatno dovoljene dejavnosti
kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo; gostinstvo; vzdrževanje in popravila motornih vozil; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; druge dejavnosti in zatečene dejavnosti na dan sprejetja OPN
v OP11 
na zemljišču 
parc. št. 826 del
k.o. Spodnje Grušovje
posebni pogoji
na navedeni parceli je dovoljena le gradnja novega kozolca
194. člen 
(OP10: zemljišča v k.o. Konjiška vas) 
Na zemljiščih s parcelnimi št. 33/3 in 33/4 k.o. Konjiška vas so dovoljeni le tisti posegi, ki so navedeni v Odloku o OPPN športni park Konjiška vas (Uradni list RS, št. 88/11).
195. člen 
(OP10/001 – območje Golič, OP10/002 – območje CE-RO, OP11/001 – območje Hohler, OP12/032 – območje obrtna cona Žiče, OP13/001 – območje skladišč Zbelovo)
(1) Na območju OP10/001 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje obrtno proizvodnega območja Golič.
(2) Na območju OP10/002 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje odlagališča odpadkov.
(3) V OP11/001 so dovoljeni objekti in ureditve za mirne dejavnosti ter kmečki turizem.
(4) Na območju OP12/032 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje obrtno proizvodnega območja Žiče.
(5) Na območju OP13/001 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje skladišč.
196. člen 
(OP12/001 – vinogradniško območje Žička gorca /VO_9/)
(1) Za območja OP12/001 je v okviru površin razpršene poselitve (A) dovoljena gradnja zidanic oziroma vinskih kleti, ob upoštevanju pogoja, da je investitor lastnik najmanj trideset arov urejenega intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri UE Slovenske Konjice.
(2) V okviru površin razpršene poselitve (A), na kateri je ugotovljen obstoj obstoječe stanovanjske hiše in njej pripadajočih objektov je dovoljeno:
– dopustni objekti: druge ne stanovanjske stavbe kmetijske narave; lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja;
– dopustne vrste gradenj in posegov: dozidava in nadzidava, rekonstrukcija; odstranitev; sprememba namembnosti s pogojem, da je nova namembnost objekta objekt za potrebe kmetijstva; vzdrževanje objekta;
– dodatno dovoljene dejavnosti: vinotoč.
197. člen 
(OP13/002 – območje športnega centra Zbelovo)
Na območju OP13/002 so dovoljeni le tisti posegi, ki omogočajo nemoteno delovanje športnega centra Zbelovo. V primeru širitve kopališča v Zbelovem je potrebno z ustrezno strokovno oceno preveriti ali recipient odpadnih vod lahko sprejme dodatne obremenitve z bazenskimi odpadnimi vodami. Oceno mora izdelati pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
198. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) Na območju EUP OP10, OP11, OP12 in OP13 je skupno evidentiranih šestindvajset enot kulturne dediščine. Ime, režim, podrežim, evidenčna številka in lega v EUP in MOEUP, če ta obstaja, so v spodnji tabeli. Za posamezno enoto lahko velja več vrst režima, kar pomeni, da se posamezna enota lahko na seznamu pojavi večkrat.
Ime
režim
podrežim
EVDŠ
EUP
MOEUP
Dobrnež – Dvorec Golič
spomenik
10203
OP10
OP10/001
Dobrnež – Dvorec Golič
vplivno območje 
10203
OP10
OP10/001
Blato – Prazgodovinska naselbina
arheološko najdišče
29007
OP10
OP10/003
Breg pri Konjicah – Hiša z mlinom Breg pri Konjicah 11
dediščina 
stavbna dediščina
19107
OP10
-
Konjiška vas – Rimskodobna naselbina Podmočle
arheološko najdišče
29008
OP10
-
Spodnje Grušovje pri Slovenskih Konjicah – Rjavčev kozolec
dediščina 
stavbna dediščina
19136
OP11
-
Žiče – Beranekova klet
dediščina 
stavbna dediščina
19122
OP12
OP12/001
Draža vas – Gradišče Homec
arheološko najdišče
25804
OP12
OP12/001
Žiče – vas
dediščina 
naselbinska dediščina 
25297
OP12
OP12/033 del,
OP12/035, OP12/036, OP12/037, OP12/038, OP12/039, OP12/040, OP12/041, OP12/042, OP12/043, OP12/044, OP12/045, OP12/046, OP12/048, OP12/049, OP12/050,
OP12/051 del,
Žiče – Cerkev sv. Petra
spomenik
3543
OP12
OP12/045
Žiče – Šola
dediščina 
stavbna dediščina
21343
OP12
OP12/036
Žiče – Posekova klet
dediščina 
stavbna dediščina
25239
OP12
OP12/045
Žiče – Hiša Žiče 68
dediščina 
stavbna dediščina
25280
OP12
OP12/045
Žiče – Hiša Žiče 70
dediščina 
stavbna dediščina
25294
OP12
OP12/045
Žiče – Gospodarsko poslopje na domačiji Žiče 88
dediščina 
stavbna dediščina
25281
OP12
OP12/049
Perovec – Hiša Perovec 2
dediščina 
stavbna dediščina
19102
OP12
-
Klokočovnik – Hiša Klokočovnik 2
dediščina 
stavbna dediščina
19131
OP12
-
Spodnje Grušovje – Arheološko najdišče Ragando
arheološko najdišče
25806
OP12
-
Žiče – Bezenškova žaga in mlin
dediščina 
stavbna dediščina
25282
OP12
-
Spodnje Grušovje – Antična cesta in grobišče
arheološko najdišče
220318
OP12
-
Spodnje Laže – Gospodarsko poslopje na domačiji Spodnje Laže 32
dediščina 
stavbna dediščina
19123
OP13
OP13/003
Zbelovo – Hiša Zbelovo 26
dediščina 
stavbna dediščina
19127
OP13
OP13/006
Zbelovo – Hiša Zbelovo 1
dediščina 
stavbna dediščina
19128
OP13
OP13/009
Penoje – domačija Penoje 7
dediščina 
stavbna dediščina
19101
OP13
-
Loče pri Poljčanah – Trško jedro
dediščina 
naselbinska dediščina 
19115
OP13
-
Ličenca – Domačija Ličenca 27
dediščina 
stavbna dediščina
22006
OP13
-
(2) Za vse enote kulturne dediščine veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.9 Varstvo kulturne dediščine. Za vse posege na enotah kulturne dediščine morajo investitorji pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(3) Na območju dvorca Golič z vplivnim območjem se varuje tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli itd.), funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoč odprt prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli do sosednjih stavb) in prostorski kontekst, pojavnost in vedute ter arheološke plasti. Varuje se tudi širša okolica objekta oziroma vplivno območje, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
199. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju EUP OP10, OP12 in OP13 je evidentiranih osem naravnih vrednot, ki so navedene v spodnji tabeli. Naravne vrednote so navedene z njihovim imenom, statusom, identifikacijsko številko in EUP v kateri se delno ali v celoti nahajajo.
Ime
status
ident. št.
EUP
Prežigal – gozdni rezervat
naravna vrednota lokalnega pomena
5963
OP10
Slovenske Konjice – dobovi gozdovi
naravna vrednota lokalnega pomena
6071
OP10, OP12
Dravinja
naravna vrednota državnega pomena
4495 V
OP10, OP12, OP13
Žiče – rastišče žičkega grobeljnika
naravna vrednota državnega pomena
367
OP12
Žiče – lipa
naravna vrednota lokalnega pomena
5918
OP12
Votla peč – nahajališče fosilov
naravna vrednota lokalnega pomena
6103
OP12
Spodnje laže – jelševje
naravna vrednota lokalnega pomena
5916
OP13
Ličenca – dolina
naravna vrednota državnega pomena
5917V
OP13
(2) Na območju EUP OP10 in OP12 je evidentirana predlagana naravna vrednota, navedena v spodnji tabeli. Predlagana naravna vrednota je navedena z njenim imenom, statusom in identifikacijsko številko. Gre za povečanje že opredeljene naravne vrednote z nekaj ostanki dobovih gozdov v bližini.
Ime
status
ident. št.
Slovenske Konjice – dobovi gozdovi
naravna vrednota lokalnega pomena
6071
(3) Za vse navedene naravne vrednote in predlagano naravno vrednoto veljajo določila členov iz poglavja 3.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji za enote urejanja prostora, podpoglavja 3.1.10 Ohranjanje narave.
200. člen 
(OP12/057 in OP12/058 – območji nadomestnih habitatov ob letališču Senožet)
(1) Območji OP12/057 in OP12/058 sta namenjeni vzpostavitvi nadomestnih habitatov za ptice. V ta namen se izvajajo ukrepi za spremembo zemljišč v mezotrofni travnik podobnega tipa, kot se nahaja v okolici letališča. Pri vzpostavljanju nadomestnih habitatov naj sodeluje ZRSVN in strokovnjak biolog. Nadomestni habitat mora biti vzpostavljen pred sprejetjem OPPN, ki je predviden za območje letališča OP12/056 v 203. členu tega odloka, in začetkom gradenj na območju letališča.
(2) Za vzpostavitev nadomestnih habitatov je pri obdelavi zemljišč na območjih OP12/057 in OP12/058 potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– Košnja se opravlja najmanj enkrat in največ trikrat letno.
– Prva košnja se opravi po 1. juniju.
– Prvi dve košnji se mrvo spravi posušeno.
– Mrvo tretje košnje je možno balirati neposušeno.
– Za košnjo se ne uporablja rotacijskih kosilnic.
– Pri vsaki košnji mora ostati 2 % (20 arov) površin nepokošenih, ki se jih pokosi pri naslednji košnji. Košnja poteka z enega roba travnika proti drugemu, ali iz sredine travnika proti robu. Košnja nikoli ne poteka krožno iz zunanjega roba proti notranjosti travnika.
– Travnike se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi gnojili. Po potrebi se lahko gnoji s preperelim hlevskim gnojem. Načrt gnojenja se uskladi s kmetijsko svetovalno službo, kjer se upošteva najnižjo intenziteto rabe travinja.
– Travnike, ki so bili v preteklem letu njivske površine se ne goji vsaj prvih pet let od vzpostavitve travnika.
– Zatravitev njiv se opravi z metuljnicami (detelje), ki se gojijo 2 leti, nato se zasejejo s senenim drobirjem s travnikov v Dravinjski dolini oziroma s semensko mešanico s podobno vrstno sestavo.
201. člen 
(OP10/009 in OP11/004 / območji trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ)
MOEUP z oznakama OP10/009 in OP11/004 predstavljata območji trase načrtovanega prenosnega plinovoda R21AZ in se urejata na osnovi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosne plinovodne zanke do Zreč (Uradni list RS, št. 15/41).
202. člen 
(varstvo vojnih grobišč) 
(1) V spodnji tabeli je navedeno vojno grobišče, ki leži na območju EUP OP11.
Opis
V gozdu ob cesti Od Tepanj proti Oplotnici (parc.št.: 571/1 k.o. Spodnje Grušovje) so bili pri sondiranju 3. julija 2010 najdeni trije množični grobovi, kjer je pokopanih 300 beguncev, verjetno Kočevarskih družin, ki so bili tam pobiti v maju oziroma juniju 1954
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z Zakonom o vojnih grobiščih, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
203. člen 
(usmeritve za OPPN) 
Za posamezne MOEUP je predvidena izdelava OPPN. Za pripravo rešitev za gradnje in prostorske ureditve v OPPN je potrebno, ob smiselnem upoštevanju ostalih določil skupnih PIP upoštevati naslednje usmeritve:
MOEUP
usmeritve za OPPN
OP12/002
OP12/053
OPPN_04 za območje obrtno proizvodne cone Tepanje – Perovec (OP12/002) in
OPPN_07 za obrtno proizvodno območje Draža vas 1 (OP12/053):
– namenska raba prostora IG
– vrste objektov: nestanovanjske stavbe: industrijske stavbe in skladišča, drugi gradbeni inženirski objekti; ceste
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: predelovalne dejavnosti; gradbeništvo; promet in skladiščenje; druge raznovrstne poslovne dejavnosti
OP12/025
OP12/027
OPPN_05 za območje načrtovane stanovanjske gradnje 1 Draža vas (OP12/025) in
OPPN_06 za območje načrtovane stanovanjske gradnje 2 Draža vas (OP12/027);
– namenska raba prostora SS
– vrste objektov: enostanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju
– zazidalna zasnova: prosto stoječi objekti
– vrste dovoljenih dejavnosti: gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
OP12/055
OPPN_08 za območje čistilne naprave Žiče (OP12/055):
– namenska raba prostora O in PC
– vrste objektov: dovozna cesta in čistilna naprava
– vrste dovoljenih dejavnosti: ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski distribucijski cevovodi, lokalna dostopovna omrežja; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja.
Z vidika ohranjanja lastnosti, zaradi katerih je širše območje Dravinjske doline od Draže vasi do Zbelovega opredeljeno kot območje Natura 2000 je pri načrtovanju ČN potrebno upoštevati naslednje varstvene usmeritve: 
– V priobalnem pasu Žičnice se načrtuje trasa ceste in kanalizacijskega voda ter lokacija čistilne naprave v taki oddaljenosti od zgornjega roba brežine, da ne bo prišlo do sprememb funkcionalnih lastnosti obrežja in dna struge Žičnice.
– Vzdolž brežine Žičnice, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije.
– Iztok odpadne vode iz kanalizacijskega sistema v naravo mora biti onemogočen z vgradnjo ustreznih varnostnih naprav, ki bodo preprečile onesnaženje Žičnice.
– Morfologija dna struge se ne spreminja, zato se prečkanje izvede ob obstoječih mostovih na način, da se kanalizacijski vod namesti na obstoječi most ali pa se prečkanje vodotokov izvede s podvrtavanjem struge (vsaj 1 m pod obstoječim dnom vodotoka).
– Utrjevanje dna struge in brežin na mestu podvrtavanja se ne izvaja.
– Dela se izvajajo v suhem vremenu, saj se s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok.
– Vsa dela naj se izvajajo z brežine in ne z dna struge. Z gradbenimi stroji naj se ne vstopa v vodotok.
– V času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev).
– Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala se ne odlaga na brežino vodotoka. Višek izkopanega materiala se mora odpeljati na za to urejeno deponijo.
– Dela, ki povzročajo hrup ter motnje v vodotoku naj se ne izvajajo v času drstitve rib, to je od 1. marca do 1. avgusta.
OP12/056
OPPN_09 za območje letališča Senožet (OP12/056):
Pred sprejetjem OPPN in pričetkom gradenj mora biti na območjih OP12/057 in OP12/058 vzpostavljen nadomestni habitat skladno z določili 200. člena tega odloka.
Upoštevajo se rešitve iz SP: IDZ Rekonstrukcija in dozidava letališke steze v Slovenskih Konjicah, Februar 2012 (ŠTAJERSKI INŽENIRING) in pogoji iz Strokovnega mnenje in ocena vplivov na naravovarstveno pomembne vrste ptic v primeru asfaltiranja vzletno-pristajalne steze letališča Slovenske Konjice za usmeritve Občini Sl. Konjice pri pripravi OPN (LUTRA, junij 2010) 
Z vidika ohranjanja lastnosti, zaradi katerih je širše območje Dravinjske doline od Draže vasi do Zbelovega opredeljeno kot območje Natura 2000 je pri načrtovanju ureditve potrebno upoštevati naslednje varstvene usmeritve: 
– V okviru OPPN se predvidi tudi monitoring vpliva posegov, tehničnih ureditev in dejavnosti s stališča varstva prostoživečih vrst in njihovih habitatov. Rezultatom monitoringa se prilagodi obseg izvajanja dejavnosti.
– V okviru OPPN se predvidijo tudi ustrezni omilitveni ukrepi, npr. nadomestni habitat (obseg, čas izvedbe, vzdrževanje), časovne in prostorske omejitve izvajanja dejavnosti letališča ipd.
– V postopku presoje plana naj se ugotovi prisotnost habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju ter preveri ali je območje habitata zavarovanih vrst (rastline, metulji, hrošči, kačji pastirji, ptice itd.). Rabo prostora in dejavnosti naj se načrtuje z upoštevanjem usmeritev za ohranjanje habitatnih tipov in vrst v ugodnem stanju.
Prostorske ureditve in dejavnosti na območju se izvajajo v obsegu in na način, da zaradi varnosti (protipoplavni ukrepi, varnost zračnega prometa, bivalnega okolja ipd.) ali drugih razlogov ne bo potrebno izvajati dodatnih posegov zaradi katerih bi se lahko poslabšali življenjski pogoji živalskim vrstam opredeljenega območja Natura 2000 in lastnosti zaradi katerih je vodotok Dravinja opredeljen za naravno vrednoto.
OP12 
OP13
OP12 – Vodna akumulacija na Oplotnici v Perovcu
OP13 – Vodna akumulacija na Oplotnici v Perovcu
Izvedljivost dveh večjih vodnih akumulacij (na Oplotnici v Perovcu in na Ličenci) se za akumulacijo na Ličenci preveri z OPPN katerega obvezni sestavni del je celovita presoja vplivov na okolje, za akumulacijo pri Perovcu pa je potrebna presoja vplivov na okolje, če bo površina akumulacije večja od 15 ha ali bo njena prostornina 250.000 m3 ali več. Če bo površina in/ali prostornina manjša od navedenih vrednosti, mora biti pred izdajo dovoljenja za poseg izdelana strokovna ocena izvedljivosti posega, ki jo izdela biolog, strokovnjak za biologijo jezer. Iz strokovne ocene mora biti razvidno, ali je oziroma pod kakšnimi pogoji je poseg sprejemljiv.
3.2.7 Enoti urejanja prostora AC15 in AC16
204. člen
(trasa avtoceste 1112 Hoče (Fram)–Hudinja–Arja vas)
V enotah urejanja prostora z oznako AC15 in AC16, ki predstavljata traso avtoceste 1112 Hoče (Fram)–Hudinja–Arja vas in ki je v upravljanju Družbe za avtoceste v RS d.d., so dovoljeni vsi posegi za normalno funkcioniranje avtoceste.
3.3 Spremljanje stanja okolja
205. člen
(spremljanje stanja okolja) 
Občina Slovenska Konjice bo spremljala stanje okolja in z rezultati spremljanja stanja okolja seznanila pristojno ministrstvo po petih letih od sprejema tega odloka.
4. PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE 
206. člen
(prenehanje veljavnosti drugih aktov) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski odloki:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 75/04, sklep Vlade RS, št. 350/00/2001-230 z dne 22. 6. 2004).
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Industrijska cona Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 41/86, 31/88, 76/98, 92/05).
3. Odlok o ZN obrtna cona – spremembe in dopolnitve ZN industrijske cone – območje IMP in Kongrad (Uradni list RS, št. 7/95).
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Industrijska cona Slovenske Konjice – območje Kostroja (Uradni list RS, št. 56/97).
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Slovenske Konjice za Zazijal in Koželj (Uradni list RS, št. 62/07).
6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona – Menart d.o.o. (Uradni list RS, št. 58/11).
7. Odlok o sprejetju ZN industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Elektro) (Uradni list SRS, št. 22/79 in Uradni list RS, št. 20/02).
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice – območje Kostroja (Leskovar, Petrič) (Uradni list RS, št. 28/03).
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Slovenske Konjice (razširitev dejavnosti Leskovar) Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 45/08).
10. Odlok o sprejetju spremembe in dopolnitve ZN osrednjega dela mesta Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5/81, 40/85, 2/87 in Uradni list RS, št. 51/98 in 89/99).
11. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (Hotel Dravinja) (Uradni list RS, št. 64/97).
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki) (Uradni list RS, št. 3/98, 41/99, 93/00, 84/01).
13. Odlok o spremembi dela ZN center Slovenske Konjice (za območje poslovno storitvenih objektov – severni del Konusa) (Uradni list RS, št. 1/98, 54/98)
14. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje Zdravstvenega doma) (Uradni list RS, št. 89/99).
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (knjižnica) (Uradni list RS, št. 45/00).
16. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN osrednjega dela Slovenskih Konjic (območje dvojčki) (Uradni list RS, št. 84/00).
17. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka zazidalnega načrta center Slovenske Konjice – območje PSO Pluton (Uradni list RS, št. 122/04)
18. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »VBM« Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 109/08).
19. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Prevrat (Uradni list SRS, št. 33/89, 12/84 in Uradni list RS, št. 1/92).
20. Odlok o spremembi dela ZN Prevrat v Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 50/98).
21. Odlok o spremembi dela ZN Center Slovenske Konjice – Prevrat (blokovna gradnja) (Uradni list RS, št. 61/93).
22. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Prevrat (Uradni list RS, št. 4/01).
23. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta stanovanjske cone ob Mizarski cesti – območje Marovt (Uradni list RS, št. 30/06).
24. Odlok o ZN športno – rekreacijski center Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 7/77).
25. Odlok o ZN Šolski kompleks Edvard Kardelj Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 5/90).
26. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Šolski kompleks – tenis dvorana (Uradni list RS, št. 58/99).
27. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta šolski kompleks Pod Goro – Gimnazija Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 28/03).
28. Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 29/89)
29. Odlok o sprejetju dopolnitve ZN na Milenkovo cesto (Uradni list SRS, št. 21/85).
30. Odlok o spremembi dela ZN nad Milenkovo (Žičko) cesto v Slovenskih Konjicah (v nadaljevanju: Žička cesta) (Uradni list RS, št. 61/93, 09/98, 97/03).
31. Odlok o PUP za 4. območja v centru Slovenskih Konjic in za območje dela ZN Škalce III (Uradni list RS, št. 30/95).
32. Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP za 4 območja v centru Slovenskih Konjic in za območje dela ZN Škalce III (območje 2) (Uradni list RS, št. 89/99).
33. Odlok o izvedbenem načrtu stanovanjske cone Vešenik – del A in B (Uradni list SRS, št. 30/87).
34. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o IZN stanovanjske cone Vešenik – del A in B (Uradni list RS, št. 7/95, 88/99, 71/00 in 19/01).
35. Odlok o PUP za ureditveno območje Vešenik (območje urejanja S13, S29 in D5 v Slovenskih Konjicah (Uradni list RS, št. 43/02).
36. Odlok o LN za Spodnje Preloge v Slov. Konjicah (del območja urejanja S32) (Uradni list RS, št. 84/01).
37. Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Bezina (Uradni list RS, št. 62/95, 93/00).
38. Odlok o ZN Loče – stanovanjsko obrtna servisna dejavnost (Uradni list SRS, št. 21/87 in Uradni list RS, št. 53/92, 76/98 in 84/98).
39. Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Draža vas (Uradni list RS, št. 2/94, 45/00, 90/02).
40. Odlok o ZN Golič (Uradni list SRS, št. 43/88 in Uradni list RS, št. 28/89, 39/95).
41. Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Špitalič (Uradni list RS, št. 19/96).
42. Odlok o PUP za naselje Zbelovo (Uradni list RS, št. 10/97).
43. Odlok o PUP za ureditveno območje naselja Žiče (Uradni list RS, št. 8/95, 87/99).
44. Odlok o PUP za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja (Uradni list SRS, št. 22/89 s spremembami: Uradni list RS, št. 56/98, 4/00, 43/02, 92/05).
45. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 123/04, 81/10, 17/11).
46. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege na podlagi sprememb in dopolnitev planskih aktov Občine Slovenske Konjice v letu 2001 (Uradni list RS, št. 75/04).
47. Odlok o zazidalnem načrtu Bezina (Uradni list RS, št. 71/00).
207. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli na podlagi razveljavljenih odlokov prejšnjega člena tega odloka, se končajo po določilih teh odlokov.
208. člen 
(vpogled) 
Grafični del tega odloka iz 2. člena tega odloka ter obvezne priloge iz 3. člena tega odloka so na vpogled na upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
209. člen 
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
210. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35001-0002/2005(131)
Slovenske Konjice, dne 27. oktobra 2016
Župan 
Občine Slovenske Konjice 
Miran Gorinšek l.r.

AAA Zlata odličnost