Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2016 z dne 5. 8. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2016 z dne 5. 8. 2016

Kazalo

2377. Odlok o podrobnem prostorskem načrtu za del območja naselja Dokležovje, stran 7936.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZU-PUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16) je Občinski svet Občine Beltinci na 16. redni seji dne 16. 6. 2016 sprejel
O D L O K 
o podrobnem prostorskem načrtu za del območja naselja Dokležovje 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za del območja naselja Dokležovje, ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitektonske, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo (JGI),
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
Sestavni del OPPN so:
A. Odlok o sprejetju OPPN
B. Grafični del
1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Beltinci
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 
M 1:1000
3. Ureditvena situacija
M 1:1000
4. Urbanistična situacija s prerezom 
M 1:1000
5. Situacija prometne ureditve 
M 1:1000
6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:1000
7. Parcelacija 
M 1:1000
8. Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 
M 1:1000
3. člen 
(priloge OPPN) 
C. Priloge OPPN
1. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV
2. STROKOVNE PODLAGE
3. SMERNICE NOSILCEV PLANIRANJA
4. MNENJA NOSILCEV PLANIRANJA
5. SEZNAM SPREJETIH AKTOV
6. POVZETEK ZA JAVNOST
D. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelala družba ASPA – ING d.o.o., Črenšovci, pod številko U-05/2014, marec 2015.
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
5. člen 
(območje OPPN) 
Območje OPPN je definirano z zemljišči, ki se nahajajo v k.o. Dokležovje, parcelne številke:
230/1, 232, 233/1, 234/1, 235/1, 238, 242-del, 244-del, 246-del, 248-del, 250-del, 252, 253, 692, 693, 696, 697, 698, 700, 701-del, 703, 704, 705-del, 706-del, 709, 710, 713, 714, 717, 718-del, 720/2, 720/4, 720/4, 720/5, 720/6, 720/7, 720/8, 720/9, 720/10, 720/11, 720/12, 721/1, 721/2, 721/3, 721/4, 723, 724, 727-del, 728, 731/1-del, 732/1-del, 732/2-del, 1017, 1018, 1019, 1020, 1031/1, 1031/2, 1032/1, 1032/2, 1033, 1034, 1035, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040/1, 1040/2, 1041, 1042, 1043, 2384/1-del, 2406/4.
Ureditveno območje OPPN obsega površino v izmeri 71.150,00 m2.
6. člen 
(namenska raba območja) 
Načini urejanja so natančno definirani v odloku, grafičnem delu in prilogah OPPN.
Namenska raba prostora: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno območje naselja.
Podrobnejša namenska raba: stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi – mirne dejavnosti, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu okolju in za katere ni treba izvesti presoje vplivov na okolje.
Vrste dopustnih posegov:
– gradnja novih objektov;
– rekonstrukcije;
– spremembe namembnosti;
– vzdrževalna dela;
– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča;
– postavitev foto-voltaičnih elementov na strehe in fasade objektov ter na dele zemljišča;
– postavitev ograj maksimalne višine do 1,50 metra, ki ne smejo biti polne betonske.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
Na zelenem robu naselja Dokležovje, severno od Glavne ulice, se načrtuje izgradnja stanovanjskega naselja z vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. Ob novi prometni mreži se načrtuje gradnja približno 47 enostanovanjskih stavb. Glede na zatečeno lastniško strukturo območja in predpisane regulacijske linije je možno manjše odstopanje v številu zgrajenih objektov. Novo prometno mrežo tvori Cesta 1, ki se pravokotno navezuje na obstoječo Severno ulico, ter na krožno navezano Cesto 2 in Cesto 3 ter je na svojem vzhodnem koncu zaključena z obračališčem. Načrtovana je tudi ureditev zunanjega prostora ter priključitev objektov na prometno in komunalno-energetsko infrastrukturo (poglavje IV).
V delu območja OPPN, ki leži južno od Glavne ulice, se obstoječa pozidava konsolidira z novo določenimi urbanistično-arhitekturnimi pogoji.
8. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) 
Lega stavb je določena z gradbeno mejo ter je razvidna iz grafične priloge – karta št. 4. Predvidi se izvedba ravnih »zelenih streh« ali klasične strešne kritine na dvokapnih strehah.
Enokapna streha ni dovoljena z izjemo garaž in nadstrešnic. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na pročeljih in strehah stavb (večkotni izzidki, stolpiči, strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni).
ENOSTANOVANJSKE IN DVOSTANOVANJSKE PROSTOSTOJEČE HIŠE
– Etažnost: maksimalno K+P+1N, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž. Gradnja kleti ni obvezna.
– Faktor zazidanosti (FZ): maksimalno 0,4.
– Strehe: dvokapne ali ravne, možni so tudi manjši deli ravne strehe in smiselne kombinacije teh dveh tipologij.
– Glavni vhodi in dovozi: s strani novih dovoznih cest ali obstoječi dovozi preko lastniških parcel.
– Parkiranje: na lastni parceli je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto.
GARAŽE / NADSTREŠNICE
– Streha: ravna ali blaga enokapnica (naklon pribl. 5 %).
– Med parkirnimi prostori je možna izvedba pregrade.
– Maksimalni tlorisni gabariti so 6 x 6 metrov.
– Minimalen odmik od ceste je 1,5 metra.
9. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
Znotraj območja obdelave, ki je predmet OPPN, se nahajajo obstoječi zidani objekti. Vrste dopustnih gradenj na obstoječih legalno zgrajenih objektih in izvedenih objektih, ki bodo zgrajeni na osnovi tega OPPN, so:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah;
– rekonstrukcija objektov in naprav;
– dozidava oziroma nadzidava do dimenzij, ki veljajo za novogradnjo;
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb v skladu z določili, ki veljajo za novogradnje;
– novogradnje v primeru odstranitve obstoječih objektov, pri čemer so pogoji za novogradnje takšni, kot so opredeljeni za novogradnje. Kjer ni določene gradbene meje, morajo biti novi objekti od ulične meje oddaljeni najmanj 7 metrov, od ostalih parcelnih mej pa 4 metre. Odmik je lahko manjši s soglasjem soseda in če so izpolnjene minimalne zahteve glede osončenja ter požarne varnosti;
– spreminjanje namembnosti kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih ravni vplivov na okolje, in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (poslovne in osebne storitvene dejavnosti).
10. člen 
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov) 
V ureditvenem območju je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti, razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam, telekomunikacijskih anten in oddajnikov,
– otroška igrišča.
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati 1,5 metrov od ceste in 1,5 metrov od ostalih parcelnih mej. Streha: ravna ali blaga enokapnica (naklon pribl. 5 %), kritina s pločevino, steklom, plastiko ali drugim ustreznim materialom.
Medsoseska ograja je lahko lesena ali žična ali sajena in je lahko skupne višine 1,5 metra. Dovoljen je betonski podstavek ograje do maksimalne višine 0,5 metra. Lahko se gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. V drugem primeru je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.
Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne posegajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka ob voziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otok) je treba pokriti z nadstrešnico. Velikost zbiralnice ločenih frakcij naj zagotavlja dovolj prostora za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100 litrov in ima možnost širjenja. Pogoji oblikovanja se določijo v projektni dokumentaciji.
Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati delne ali celotne fasade objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.
11. člen 
(pogoji za ureditev zunanjih površin) 
Uredijo se tlakovana ali asfaltirana dvorišča, vključno z urejenim parkirnim mestom, nadstrešnico, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.
Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine.
Sajena živa meja maksimalne višine 1,5 metra se postavi tako, da je omogočeno vzdrževanje z lastne parcele. S soglasjem soseda je možno živo mejo postaviti tudi na parcelno mejo. Sajena živa meja ne sme omogočati ali ovirati odvijanje prometa ali ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO 
A. Pogoji za prometno urejanje
12. člen 
(notranje cestno omrežje) 
Obravnavano območje bo prometno podrejeno navezano na zbirno mesto ali zbirno krajevno cesto Severno ulico, ter preko nje na Glavno ulico. Osnovno prometno navezavo območja zagotavlja cesta 1, ki bo direktno navezana na Severno ulico in na njo se prometno podrejeno navezujeta dostopni cesti do predvidenih stanovanjskih objektov.
13. člen 
(notranje cestno omrežje) 
Predvideno notranje cestno omrežje sestavljajo občinske ceste, ki še nimajo imen in so poimenovane z delovnimi imeni.
Cesta 1 bo dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 5,5 metra in obojestranskim oziroma enostranskim pločnikom širine 1,5 metra. Cesta se zaključi z obračališčem.
Na cesto 1 bosta prometno podrejeno priključeni cesta 2 in cesta 3. Dvosmerni napajalni cesti sta namenjeni dovozu stanovalcev, intervencijskih vozil in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov. Zasnovani sta kot dvosmerni dvopasovni prometnici, široki 5,5 metra, slepo zaključeni in morata biti pri uvozu označeni z ustrezno prometno signalizacijo. Hitrost na prometnih površinah mora biti omejena.
V območju priključkov je treba zagotoviti preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
14. člen 
(mirujoči promet) 
Parkiranje osebnih vozil je predvideno na lastnih parcelah. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta, ki je 6,5 metra.
15. člen 
(peš in kolesarski promet) 
Promet pešcev je speljan po pločniku ob cesti 1 in na njej kolesarji vozijo po voziščih. Pešci in kolesarji uporabljajo tudi vse skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet. Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez ovir.
B. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
16. člen 
(vodovodno omrežje) 
Za potrebe vodooskrbe predvidenih objektov je potrebno v dovozni cesti izgraditi nov dovodni cevovod v krožni navezavi na Glavno ulico.
17. člen 
(odvajanje padavinskih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod) 
Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
JAVNA KOMUNALNA KANALIZACIJA
V neposredni bližini vzhodno od območja se bo zgradila javna komunalna kanalizacija v sklopu OPPN za del stanovanjskega območja na severnem robu naselja Dokležovje, na katero je potrebno priključiti komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja.
Za nemoteno odvajanje komunalnih odpadnih voda na obstoječ javni kanalizacijski sistem je potrebno zgraditi navezovalno kanalizacijo po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.
PADAVINSKA KANALIZACIJA
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo v predvidene individualne ponikovalnice.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v ponikovalnice. Ponikovalnice je treba locirati izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ter vsaj 1 meter nad najvišjo gladino podzemne vode.
18. člen 
(elektroenergetska infrastruktura) 
Na obravnavanem območju se nahaja obstoječe NN energetsko omrežje, ki ga je potrebno po potrebi prestaviti oziroma zaščititi. Natančna rešitev se opredeli v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljavca.
Za priključitev načrtovanih objektov na elektro distribucijsko omrežje je potrebno:
– zgraditi novo transformatorsko postajo za potrebe napajanja objektov znotraj predvidenega stanovanjskega območja,
– zgraditi nov SN zemeljski kablovod za potrebe vključitve predvidene transformatorske postaje v obstoječe srednjenapetostno omrežje,
– odstraniti obstoječ 20 kV daljnovod,
– zgraditi nizkonapetostno zemeljsko kabelsko omrežje za napajanje predvidenih objektov,
– mehansko zaščititi obstoječe elektroenergetske objekte na vplivnem območju gradnje.
JAVNA RAZSVETLJAVA
Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda.
Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:
– Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
– Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
19. člen 
(TK omrežje) 
TK omrežje in drugo informacijsko omrežje je potrebno v skladu s predvidenimi objekti izgraditi in dograditi, vse posege pa izvesti na podlagi pogojev upravljavca TK omrežja.
20. člen 
(zemeljski plin) 
Oskrbo objektov z zemeljskim plinom je potrebno zagotoviti z dograditvijo obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki se nahaja na robu območja obdelave. Novo plinovodno omrežje se izvede na vseh cestah in poveže z obstoječim. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
21. člen 
(kulturna dediščina) 
Na območju obravnavanih parcel se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
Kolikor se med gradbenimi posegi pojavijo arheološke ostaline kulturne dediščine, je potrebno takoj zagotoviti strokovni nadzor nad posegi. Obseg predhodnih raziskav opredeli pristojna območna enota za varstvo kulturne dediščine.
22. člen 
(varstvo narave) 
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Morebiten posek drevesne in grmovne vegetacije se naj omeji na najmanjšo možno mero; izvede se naj med 1. septembrom in 15. novembrom (izven časa gnezdenja).
23. člen 
(varstvo gozda) 
Stavbe morajo od gozdne meje biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišču, pa morajo biti odmaknjene od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja OPPN, vsaj 1 m.
Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
Kakršnikoli posegi v gozd izven območja OPPN niso dovoljeni. Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE 
24. člen 
(varstvo vodnih virov) 
V ureditvenem območju se nahaja vodnjak, ki služi vodooskrbi naselja Dokležovje. Skladno z veljavno zakonodajo je okolica zajetja opredeljena kot varovano območje, ki se ohranja kot zelenica.
Vse objekte v ureditvenem območju je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode in v skladu s podzakonskimi predpisi, ki določajo način odvajanja odpadnih voda. Pri odvajanju odpadnih voda je potrebno upoštevati še Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Čiste padavinske vode s streh je potrebno speljati v ponikanje.
Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno padavinsko kanalizacijo oziroma ponikanje v skladu z zgoraj navedeno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
Pri planiranju posegov v prostor na obravnavanem območju in pri gradnji je potrebno upoštevati tudi Zakon o vodah in vse podzakonske predpise, ki urejajo področje podzemnih in odpadnih voda ter vse občinske predpise s tega področja.
Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanj porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to možno.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane ravni hrupa. Objekti naj se v prostor locirajo tako, da bodo v največji možni meri doseženi ukrepi varstva pred hrupom za bivalne prostore. Pri načrtovanju morebitnih klimatskih in drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
26. člen 
(varstvo pred onesnaženjem zraka) 
Pri načrtovanju in opredelitvi posameznih dejavnosti je potrebno upoštevati vsa določila veljavnih predpisov s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.
V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih delih je potrebno v času neugodnih vremenskih razmer prašne površine vlažiti in preprečiti izpust prašnih delcev v ozračje.
27. člen 
(varovanje tal) 
Med gradnjo je potrebno:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov,
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega Pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča,
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi,
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne stroje in ostalo mehanizacijo.
Po končani gradnji je potrebno odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
28. člen 
(odpadki) 
Lokacija za skupno zbiranje ločenih frakcij je predvidena ob cesti 1, biološki in ostali komunalni odpadki se zbirajo individualno. Zbiralnico ločenih frakcij (ZLF – ekološki otok) je treba pokriti z nadstrešnico.
Odvoz odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
V času gradnje je potrebno z zemeljskim materialom od izkopov za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
29. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Obravnavano območje OPPN se uvršča v VII. stopnjo seizmične intenzitete po Eurocode 8 (EC 8), kjer je seizmični pospešek do 0,100 g. Temu primerno je potrebno predvideti način gradnje v načrtu gradbenih konstrukcij. Potrebno je zagotoviti ojačitev prve plošče.
Na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav, visoke podtalnice ter erozivnost in plazovitost terena.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji, in sicer je:
– treba upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo,
– treba zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode, 
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov, 
– treba zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov,
– dovozne poti za gasilsko intervencijo projektirati in izvesti tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– treba zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo!
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
30. člen 
(etape) 
Gradnja novih objektov je možna šele po izgradnji ali sočasno z izgradnjo komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Gradnja posameznih stanovanjskih hiš se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne. Posamezna faza se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
31. člen 
(tolerance glede novogradenj in odprtih površin) 
V grafični prilogi prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu. Znotraj gradbenih mej so možna odstopanja v velikosti in obliki horizontalnih gabaritov ter legi stavb ob upoštevanju urbanističnih kazalcev, določenih v 8. členu tega odloka. Dopustno je zmanjšanje etažnosti. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji. Kolikor je na lastni parceli mogoče zagotoviti potrebna parkirna mesta, je v prostostoječih stavbah mogoče urediti dodatno stanovanje. Odmiki stavb znotraj gradbenih mej so 4 metre od parcelnih mej sosednjih zemljišč.
Z dovoljenjem lastnika sosednjega zemljišča so odmiki stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč lahko tudi manjši kot predpisani s tem odlokom. Pri tem se ne sme poslabšati požarna varnost.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivat na funkcioniranje sosednjih objektov.
V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.
Dopustne so spremembe namembnosti stavb za mirne storitvene dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli).
Na parcelah, ki mejijo na parcele z obstoječimi objekti namenjenimi kmetijski dejavnosti, je mogoče izjemoma graditi objekte namenjene kmetijski dejavnosti (kot so objekti za shranjevanje mehanizacije, objekti za shranjevanje pridelka in podobno). Objekti za rejo živali niso dovoljeni. Vsi objekti morajo biti izvedeni skladno z določili tega prostorskega akta in veljavne zakonodaje. Predvidene gradnje ne smejo ovirati prometne in infrastrukturne ureditve območja.
32. člen 
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) 
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi je potrebno prilagoditi parcelacijo javnih cest.
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV 
33. člen 
(obveznosti izgradnje komunalne infrastrukture) 
Investitorji so dolžni na svoje stroške izgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN.
34. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Poleg zahtev iz drugih določb odloka morajo investitorji predvidenih objektov in izvajalci prostorskih posegov upoštevati:
– v najkrajšem možnem času je odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje objekta,
– plodno zemljo je potrebno uporabiti za ureditev zelenic,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev,
– zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišč,
– v času gradnje upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.
XI. KONČNE DOLOČBE 
35. člen 
(obveznost upoštevanja smernic in mnenj pristojnih nosilcev planiranja) 
Pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno upoštevati vse smernice in mnenja, ki so sestavni del OPPN.
36. člen 
(vpogled OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je stalno na vpogled pravnim in fizičnim osebam na upravi Občine Beltinci.
37. člen 
(oblika predstavitve) 
OPPN je izdelan v analogni (grafični) in digitalni (zapis na CD) obliki. V primeru razlik med eno in drugo obliko predstavitve, velja analogna (grafična) oblika. Posebej to velja takrat, ko gre za odločitve v zvezi z izvajanjem in tolmačenjem tega odloka.
38. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2016-16/176/VI
Beltinci, dne 16. junija 2016
Župan 
Občine Beltinci 
Milan Kerman l.r.

AAA Zlata odličnost