Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2016 z dne 24. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2016 z dne 24. 6. 2016

Kazalo

1954. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (krajše: SD OPN Loški Potok 1), stran 6588.

  
Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-A) (108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15/ZUUJFO) ter 7. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski svet Občine Loški Potok na 9. redni seji dne 16. 6. 2016 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (krajše: SD OPN Loški Potok 1)
1.0 UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok) 
(1) S tem Odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (v nadaljevanju: OPN), ki v celoti nadomesti besedilo Odloka o Občinskem prostorskem načrte Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/10).
(2) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena, ter določi pogoje umeščanja objektov v prostor. OPN vsebuje uvodne določbe, strateški in izvedbeni del ter končne določbe.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
− izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
− usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
− območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani, in območja razpršene poselitve.
(4) OPN v izvedbenem delu določa:
− območja namenske rabe prostora,
− prostorske izvedbene pogoje in
− območja, za katere se bodo pripravili občinski podrobni prostorski načrti (OPPN).
(5) Ta odlok velja za območje celotne občine.
2. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) Prostorski načrt vsebuje besedilo odloka in grafične priloge. OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN sestavljajo naslednja poglavja in podpoglavja:
− 1. Uvodne določbe,
− 2. Strateški del,
− 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
− 2.2 Stanje, značilnosti, in težnje dosedanjega razvoja v občini,
− 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine,
− 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
− 2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
− 2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini,
− 2.6 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire,
− 2.7 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih,
− 2.8 Usmeritve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
− 2.9 Urbanistični načrt občinskega središča,
− 2.10 Lokalni energetski koncept,
− 3.0 Izvedbeni del,
− 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
− 3.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
− 3.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
− 3.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo
− 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
− 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
− 3.3.1 Ohranjanje narave,
− 3.3.2 Ohranjanje kulturne dediščine
− 3.3.4 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
− 3.3.5 Varovanje zdravja
− 3.3.6 Pogoji na območjih razpršene gradnje,
− 3.4. Podrobnejša merila in pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe
− 3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja
− 3.6 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov
− 4.0 Prehodne in končne določbe.
(3) Besedilni del vsebuje prilogi:
– Priloga 1: Posebni prostorsko-izvedbeni pogoji (po EUP),
– Priloga 2: Vrste dopustnih gradenj pomožnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
(4) Grafične priloge OPN vsebujejo:
Grafični prikaz strateškega dela:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine (merilo 1:40.000),
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (merilo 1:40.000),
3. Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (merilo 1:40.000),
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo (merilo 1:40.000),
5. Usmeritve za razvoj v krajini (merilo 1:40.000),
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (merilo 1:40.000).
Grafični prikaz izvedbenega dela:
1. Pregledna karta Občine Loški Potok (merilo 1:50.000),
2. Pregledna karta Občine Loški Potok s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij GJI (merilo 1:50.000),
3. Prikaz osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (merilo 1:5.000),
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in GJI (merilo 1:5.000).
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu iz sept. 2014, v merilu 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:40.000.
(5) Prostorski izvedbeni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa:
− pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
− pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
− pogoje za varstvo in urejanje voda,
− pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
− pogoje za varstvo, ohranjanje in izboljšanje človekovega okolja.
(6) Pogoji so določeni za celotno Občino Loški Potok ter za posamezne enote urejanja. Za enote urejanja so določena tudi območja varstva pred hrupom. Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vse enote urejanja, razen kadar v pogojih za posamezno enoto ni določeno drugače (priloga 1).
3. člen 
(1) Obvezne sestavine OPN so:
− Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
− Prikaz stanja prostora,
− Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
− Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
− Obrazložitev in utemeljitev OPN,
− Povzetek za javnost,
− Okoljsko poročilo.
(2) Obvezne sestavine OPN so sestavina analogne oblike OPN in jih hrani Občina Loški Potok.
2.0 STRATEŠKI DEL 
4. člen 
(vsebina strateškega dela) 
Strategija prostorskega razvoja občine je temeljni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru Občine Loški Potok in določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo na celotnem območju občine. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja in je temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev in zasnov. Strateški del je tudi podlaga za pripravo izvedbenega dela OPN ter občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen 
(izhodišča) 
(1) Občinska razvojna vizija in njena uresničitev temelji na usmerjanju dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
(2) Strateški del OPN dopolnjuje in konkretizira temeljne cilje na področju urejanja prostora:
1 Razvoj, ki ohranjanja poselitev območja,
2 Spodbujanje razvoja zaposlitvenih možnosti, funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij,
3 Dvigovanje kvalitete prostora za bivanje in zaposlitev,
4 Razpoznavnost in povezovanje v regionalnem okolju.
(3) Prostorski razvoj Občine Loški Potok bo sledil načelom trajnostnega razvoja.
2.2. Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini
6. člen 
(1) Območje Občine Loški Potok se nahaja na jugu Slovenije, v osrednjem delu slovenskega Dinarskega krasa. Meri 135 km2 in ima 1883 prebivalcev (druga polovica decembra 2014). V občini je 17 naselij: Črni Potok pri Dragi, Draga, Glažuta, Hrib - Loški Potok, Lazec, Mali Log, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Retje, Srednja vas pri Dragi, Srednja vas - Loški Potok, Stari Kot, Šegova vas, Trava Travnik. Občina Loški Potok meji na občine Loška dolina, Bloke, Sodražica, Ribnica in Kočevje. Del meje občine je državna meja z Republiko Hrvaško. Razen Glažute so vsa druga naselja občine uvrščena v maloobmejno območje.
(2) Prebivalstvo v občini številčno upada in se stara hitreje kot na ravni regije in države. Gostota naseljenosti je izjemno nizka in je 14,5 prebivalca na km2. Število starejših bo v prihodnosti hitro naraščalo, s čimer se bodo povečale zahteve po zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva ter potrebe po institucionalni oskrbi tega dela prebivalstva.
(3) Osrednje poselitveno območje, ki ga tvorijo naselja Hrib - Loški Potok, Srednja vas, Šegova vas in Travnik, se je razvilo v dolini, ki sta jo izoblikovala Mežnarjev potok in Loški potok. Poselitev, v kateri prevladuje individualna stanovanjska gradnja, je zgoščena na območju z naselji, kot so Hrib - Loški Potok, Šegova vas, Srednja vas - Loški Potok, Travnik, Retje in Mali Log. Največje in najbolje opremljeno naselje in hkrati občinsko središče je Hrib - Loški Potok. Druga naselja nimajo razvitih oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Naselja Lazec, Podpreska, Draga in Srednja vas pri Dragi so se razvila v Dragarski dolini, ki se nahaja med Goteniško in Travljansko goro v osrednjem delu občine proti jugu. Na povsem južnem in obmejnem delu občine je še območje redke poselitve z manjšimi naselji Trava, Pungert, Črni Potok ter Podplanina. Na jugozahodnem delu občine so naselja Stari Kot in Novi Kot ter Hrib. V teh naseljih prevladuje avtohtoni vzorec razpršene poselitve. Naselja vzdolž meje s Hrvaško so izrazito demografsko ogrožena. Na vzhodnem delu občine je sredi obsežnih gozdov ob meji z Občino Kočevje izpraznjeno naselje Glažuta, ki je danes le še opustela nekdanja turistična točka.
(4) Po stavbni dediščini sodi območje občine pretežno v kočevsko-ribniško arhitekturno regijo. Glede na regionalno razdelitev krajinskih tipov Slovenije in ugotovitev iz strokovnih podlag so območja Občine Loški Potok razdeljena na naslednje podrobnejše krajinske enote:
– doline in uvale v dinarski smeri (dolina Loškega Potoka, Retijska uvala, Sodol, Poden pri Lazcu, Dragarska dolina),
– razgiban kraški planotast svet (prehodno območje z Bloške planote na območja Goteniške gore, Velike gore in Račne gore, Travljanska gora s Kotarskim podoljem),
– visoke dinarske planote (Goteniška gora, Velika gora).
(5) Naravni prostor občine sodi v krajinsko makroregijo – kraško krajino notranje Slovenije. Območje Loškega Potoka je v SPRS opredeljeno kot nacionalno pomemben prepoznaven in reprezentativen del slovenske krajine. Posebej pomembna območja z naravovarstvenega vidika v občini so: posebna varstvena območja (območja Natura 2000), krajinski park Snežnik in območje predloga za krajinski park Kočevsko – Kolpa. Med območja z visoko naravno ohranjenostjo v občini sodijo: Retijska uvala, kraško polje Loški Potok s ponikalnico, Velika bela stena, Žurgarska stena in Čabranka.
(6) Komunalna opremljenost naselij zaostaja za potrebami. Glavna prometna os poteka skozi Travniško in Dragarsko dolino do meje s Hrvaško. Med gospodarskimi panogami sta vodilni lesna in kovinskopredelovalna industrija. V občini med kmetijskimi površinami prevladujejo travniki in pašniki. Glavna dejavnost v kmetijstvu je reja govedi in drobnice. Zaradi neugodnih naravnih in ekonomskih pogojev za kmetovanje se to opušča, posledično se zaraščajo večje površine slabših kmetijskih zemljišč.
7. člen 
(1) Potrebe in težnje v razvoju
Za zagotovitev boljših bivalnih razmer in pogojev za gospodarski in socialni razvoj občine je potrebno izboljšati prometno, komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo z rekonstrukcijo državne ceste 1363 in 1373, obnovo primarnega vodovodnega omrežja in izgradnjo kanalizacijskega sistema v dolini Loškega Potoka, ureditvijo sistema daljinskega ogrevanja z obnovljivimi viri na Hribu - Loški Potok ter s priključitvijo območja občine na omrežje širokopasovnih povezav.
(2) Možnosti prostorskega razvoja občine
Poselitvene možnosti se izkazujejo pretežno v naseljih v dolini Loškega Potoka predvsem z izrabo notranjih prostorskih rezerv ter deloma s širitvijo na območjih Malega Loga, Hriba, Travnika in Retij. V naseljih Dragarske doline ter na območju razpršene poselitve demografsko izpraznjenega obmejnega prostora so za poselitev razpoložljive možnosti v obstoječih naseljih in enotah razpršene poselitve. Posamezne enote razpršene poselitve so aktivne domačije, ki potrebujejo širitve ter dodatna funkcionalna zemljišča.
(3) Gospodarski razvoj v občini bo v prihodnosti usmerjan na območje obstoječih industrijskih proizvodnih zmogljivosti (Mali Log, Travnik, Podpreska), kjer bo mogoče zagotoviti racionalno in kakovostno komunalno opremljenost. V njej bodo lahko svoje gospodarske zmogljivosti umestili obrtniki in podjetniki iz Občine Loški Potok.
(4) Gozdnatost območja občine daje možnosti za zaposlovanje v gozdarstvu in predelavi lesa. Območje Občine Loški Potok je z neokrnjenim naravnim prostorom turistično povsem neizrabljen razvojni potencial. Prednosti občine so v ohranjeni naravi, čistem okolju in bogatih gozdovih, s katerimi je pokrita občina. Kar 85 % občine je v območju posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000). Za občino je zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnih državnih in regionalnih osi značilna slaba prometna povezanost in dostopnost.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji
Območje občine je vključeno v statistično regijo Jugovzhodna Slovenija in je del Kočevsko-Ribniške subregije. Osrednja povezava občine z drugimi območji poteka preko Sodražice in nato proti vzhodu, kjer se preko Žlebiča vključuje na glavno cestno povezavo 3. a razvojne osi Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. Proti zahodu se preko Unca navezuje na Notranjsko regijo. Glavni migracijski tokovi so usmerjeni proti osrednji Sloveniji. Občina se pri skupnih razvojnih projektih gospodarstva in infrastrukture povezuje s sosednjimi občinami in v širši regiji pri razvoju območja regijskega parka Kočevsko – Kolpa, pri načrtu upravljanja s porečjem Krke in pri obnovi in širitvi omrežja oskrbe s pitno vodo. Preko mejnega prehoda Podplanina se ohranjajo vezi z obmejnim območjem sosednje Hrvaške.
(6) Izhodišča varovanja
Pri načrtovanju rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za posege v prostor in graditev objektov se upoštevajo smernice nosilcev urejanja prostora. Njihove smernice se upoštevajo z vidika ohranjanja naravnih značilnosti prostora in življenjskega okolja rastlin in živali – zlasti na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in ekološko pomembnih območjih; varovanja naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstva okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem) ter obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smernice nosilcev urejanja prostora se upoštevajo tudi na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni.
8. člen 
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine) 
(1) Občina Loški Potok želi z OPN doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– omogočiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel prostorskega razvoja demografsko ogroženih območij,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– zagotoviti prostorske pogoje za kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Hribu - Loškem Potoku,
– regulirati oziroma uravnati gostote v območjih,
– zagotavljanje enakomerne dostopnosti do centralnih funkcij,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje in kulturno dediščino,
– vzbuditi prenovo obstoječega stavbnega fonda,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in omogočiti neoviran dostop do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– zagotoviti je treba varstvo ljudi, živali in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor,
– zagotoviti ustrezno podlago za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.
(2) Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije Občina Loški Potok opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja:
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture;
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z lokalnim središčem visoke stopnje centralnosti;
– zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti in turizem v središčnih in podeželskih naseljih, še posebej zaradi velike demografske ogroženosti vseh naselij v občini;
– ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom;
– navezava občine preko regije na AC omrežje in vzpostavitev oziroma posodobitev regionalnih povezav in cest ter izpopolnjevanje informacijske infrastrukture.
(3) Osnovni cilj načrtnega urejanja prostora je ustvarjati zdravo okolje z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in izrabo prostora na drugi strani.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen 
(izhodišča prostorskega razvoja občine) 
V Občini Loški Potok se bo poselitev razvijala v obstoječih naseljih. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v drugih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve. Z aktiviranjem gospodarskih dejavnosti in nekaterih domačij, ki so leta stagnirala, so potrebne razvojne zaokrožitve. Na preostalem prostoru zunaj enot poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in gozdov v obstoječem medsebojnem ravnovesju ter razmerju med urbanim in naravnim prostorom in posameznimi tipi kulturne krajine.
10. člen 
(prednostna območja za razvoj dejavnosti) 
(1) Območja za bivanje
Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja in mešanih območjih, ki so namenjena izvajanju centralnih dejavnosti v urbanem okolju, prvenstveno v središčnem prostoru naselja. Večje poselitvene možnosti in prepoznavno ter privlačno okolje za priseljevanje je potrebno zagotoviti v osrednjem poselitvenem prostoru občine, zlasti v naseljih Retje, Hrib - Loški Potok, Travnik in Mali Log. V občini je prisotna demografska ogroženost zaradi dekoncentrirane poseljenosti in slabe povezanosti z regionalnimi središči, vzporedno tudi zaradi nezadostnih gospodarskih dejavnosti. Treba je usmeriti pozornost v naselja z elementi lokalnega središča kot so Podpreska, Draga in Trava, ki stagnirajo. V vseh naseljih se ob bivanju omogoča tudi razvoj vseh oblik gospodarske aktivnosti prebivalstva v merilu in obsegu, skladnem z zmogljivostjo prostora na mikro-ravni.
(2) Območja za gospodarski razvoj
Razvoj proizvodnih dejavnosti je omejen na obstoječa območja, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Območje za razvoj proizvodnih dejavnosti se zagotavlja v naseljih Mali Log,Travnik in Podpreska. Območje centralnih, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v naselju Hrib - Loški Potok, ki je občinsko in lokalno središče. Krepitev centralnih dejavnosti z vidika programske obogatitve osrednjega poselitvenega prostora v občini se omogoči tudi v naselju Retje, Mali Log in v naselju Podpreska. V drugih naseljih se omogoči zagotavljanje javnih programov v središčnih prostorih naselij, kjer to omogoča razpoložljivi stavbni fond. Dejavnost športa in rekreacije v povezavi s turizmom se razvija v Retjah in Malem Logu. Razvoju turizma je namenjeno območje izpraznjenih zaselkov Glažuta in Medvedjek.
Pospešujejo naj se vse vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi z zaledjem odprtega prostora. Kmetijska dejavnost se ohranja tudi na območju, namenjenem bivanju v izvornih delih naselij.
Na območjih razpršene poselitve se kmetijska dejavnost ohranja s ciljem ohranitve poseljenosti in vzdrževanja kulturne krajine.
11. člen 
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij) 
(1) Omrežje naselij v Občini Loški Potok sestavlja 17 naselij. Večja naselja v občini z več kot 300 prebivalci so Retje, Hrib - Loški Potok in Travnik. Navedena naselja skupaj z Malim Logom, Šegovo vasjo, Srednjo vasjo - Loškim Potokom so najgosteje poseljen severni del občine, kjer živi tri četrtine prebivalstva občine. V osrednjem delu občine v Dragarski dolini sta večji naselji Podpreska in Draga. Ostala naselja v občini so: Črni potok, Glažuta, Lazec, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Stari Kot, Srednja vas pri Dragi, Trava in Medvedjek.
(2) Razvoj poselitve je usmerjen v ustvarjanje pogojev za krepitev centralne funkcije Hriba - Loškega Potoka kot pomembnega lokalnega in občinskega središča. Nova poselitvena območja, namenjena stanovanjski gradnji, se zagotavljajo v naseljih Travnik, Hrib - Loški Potok, Retje in Mali Log. Naselja s posameznimi elementi lokalnega središča so Mali Log, Retje, Travnik in Podpreska ter deloma Draga in Trava. Razvoj Hriba - Loškega Potoka in z njim povezanih naselij Srednja vas, Šegova vas in Travnik se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
12. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij) 
(1) Osnovo prometnega omrežja, na katerega se navezujejo občinske ceste, zagotavlja državna cesta R III-653/1363 in /1364 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško).
(2) V naselju Hrib - Loški Potok se odcepi regionalna cesta R3 746/2407 do Loža (Občina Loška dolina). V naselju Draga pa se na glavno regionalno cesto Hrib–Podplanina odcepi regionalna cesta RT 916/3653 Draga–Medvedjek.
(3) V sistem povezovalnih cest se vključujejo lokalne ceste:
– LC 229051 Hrib–Nova vas (Občina Bloke),
– LC 231074 Hrib–Retje
– LC 231961 Lazec–Kurja vas (mejni prehod Novi Kot).
13. člen 
(druga pomembna območja) 
(1) Na južnem delu se meja občine stika z mejo s Hrvaško. Obmejno območje v južnem delu občine z naselji Novi Kot, Stari Kot, Podplanina, Pungert in Črni Potok ter naselji v Dragarski dolini je pomembno za ohranjanje poseljenosti in vzdrževanja kulturne krajine ob »zeleni meji«.
(2) V občini so pomembna območja ustvarjenih kvalitet prostora, kjer so vsi objekti in območja kulturne dediščine varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine. V občini je po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije varovanih skupaj 69 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine, in 5 enot, predlaganih za vpis v register. Območje kulturne krajine Loški Potok sodi med nacionalno pomembna območja krajine z vidika njene kulturne in simbolne prepoznavnosti.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
14. člen 
(zasnova gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Območja gospodarske javne infrastrukture
Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoječe že uporabljene koridorje. V pretežni meri se tovrstna infrastruktura umešča v obstoječi javni svet, ki ga tvori sedanja mreža lokalnih in državnih cest.
(2) Omrežja prometne infrastrukture
Cestno omrežje je zasnovano na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih in lokalnih cest. Najpomembnejša je državna cesta 1363 in 1364 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško) s potekom po pobočjih doline Loškega potoka in Dragarske doline vse do obmejnega območja s Hrvaško. Skozi gosto naselje Travnik poteka državna cesta, zato se načrtuje nov prometnih koridor obvozne ceste nad naseljem Travnik. Prometno povezavo sekundarne ravni zagotavlja državna cesta 3653 Medvedjek–Draga. Območje »zelene meje« bo povezano z izgradnjo in rekonstrukcijo 33 km državnih in občinskih cest: 231061: Lazec–Stari Kot–Novi Kot, navezave na državno cesto 1364 – občinske cesta 7371781: Podplanina, 731801: Pungert in 731841: Črni Potok.
(3) Omrežja elektronskih komunikacij
Oskrbo s storitvami elektronskih komunikacij se zagotavlja preko klasičnega telefonskega omrežja in optičnih kablov, ki jih zgradijo ponudniki telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev dobrih pogojev za mobilno telefonijo je potrebno zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s signalom postaj v sistemu omrežja mobilne telefonije. Za potrebe razvoja elektronskih komunikacij in širokopasovnih povezav se v občini zgradi omrežje optičnega kabla. Na področju telekomunikacij se načrtuje povečanje kapacitet telefonskih central, prestavitev naročniških linij, ki še segajo na hrvaško ozemlje, na slovensko stran, ojačitev radijskih signalov za slabo pokrite predele občine ter gradnja KTV Loški Potok–Draga.
(4) Omrežja in objekti oskrbe z energijo
Generalna zasnova oskrbe z električno energijo v največji meri izkorišča obstoječe stanje. Oskrba z električno energijo poteka prek distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, DE Kočevje. Ta poteka preko DV 1x110 Grosuplje–Kočevje.
Na območju Občine Loški Potok je predvidena pomembnejša energetska povezava za prenos električne energije DV 2x110 Stari trg–Ribnica (vzankanje). Distribucijski sistem bo posodobljen s prenovo 20 kV daljnovodov in TP, ki so zastarele in amortizirane. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se načrtuje za osrednji del poselitve v naselju Hrib - Loški Potok.
(5) Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
V Občini Loški Potok je dopustno pridobivanje toplote, proizvodnja električne energije in raba vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Loški Potok pa je načrtovana uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna.
Na območjih z redko poselitvijo se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije.
V Občini Loški Potok je zaradi gozdnatosti območja še zlasti primerna uporaba lesne biomase. V naselju Hrib - Loški Potok se načrtuje uvedba daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
(6) Učinkovita raba energije
Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini, da bi tako zmanjšali rabo energije in hkrati zagotovili enako ali višjo kakovost bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izbor lokacije, orientacija objektov, z ustreznimi odmiki zagotovi ustrezno osončenje,
– ustrezna toplotna zaščita stavb,
– gradnja skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostna uporaba obnovljivih virov energije,
– z uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjša izgube energije pri prenosu in distribuciji,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso.
Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07), ki se nanašajo na porabo električne energije.
Podpira se izkoriščanje potencialov obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. Solarni in vetrni sistemi za pridobivanje električne energije in ogrevanje se lahko umeščajo v območje poselitve in v neposredno bližino infrastrukturnih objektov in koridorjev tudi izven območja poselitve.
Dovoljena je gradnja vetrnih elektrarn oziroma posameznih vetrnic. Pred umestitvijo vetrnic v prostor je potrebno opredeliti območje s primerno količino in močjo vetra.
Pri načrtovanju je potrebno obvezno upoštevati usmeritve za posege v krajino kot je:
– ohranjanje naravnih vrednot in značilnih krajinskih vzorcev,
– ohranjanje ugodnega stanja in drugih sestavin prostora.
V okoljevarstvenem dovoljenju se določijo ukrepi varovanja pred prekomernim hrupom v območju poselitve in onesnaženosti podtalja.
(7) Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Oskrba z vodo temelji na 11 vodnih zajetjih: Srednja vas (VLP-1 in VLP-2), Srednja vas 1, Podpreska 1, Podpreska 2, Draga 1, Draga 2, Podplanina (1 in 2), Hrib, Pungert in Črni Potok. Za nemoteno oskrbo s pitno vodo je potrebna postopna obnova vodovodnega omrežja v občini s prioritetami glede na dotrajanost cevovodov, dimenzioniranost in tehnološko zastarelost materialov. Zanesljivost in ekonomičnost oskrbe z vodo se bo zagotavljala s povezovanjem manjših vodovodnih sistemov z večjimi. Novogradnje vodovoda se načrtuje na območjih, kjer je predviden razvoj poselitve in v sklopu reševanja problematike vaških vodovodov, ki jih ni mogoče sanirati drugače kot z novogradnjo omrežja. Pri obnovi dotrajanih omrežij se obnavlja in dopolnjuje tudi hidrantna mreža.
Za izboljšanje oskrbe s pitno vodo se upošteva izdelana dokumentacija »Celovita ureditev oskrbe s pitno vodo na območju Občine Loški Potok«.
(8) V vseh naseljih v občini se bo izvajala postopna gradnja načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Pri načrtovanju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je iz okoljskih, tehnično tehnoloških in ekonomskih razlogov bila izbrana rešitev, kjer se za osrednji poselitveni prostor gradita dva kanalizacijskega sistema, in sicer severni del sistema, ki se konča s ČN 350 PE pri Malem Logu (na zemljišču v k.o. Retje). Južni del se priklopni na ČN 1500 ob regionalni cesti južno od naselja Travnik. Ker je območje v vodovarstvenem območju, se očiščena odpadna voda vodi v kanalu ob cesti južno v izpust s ponikovalnim poljem izven vodovarstvenega območja. Za ostala območja poselitve v južnem delu občine (Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas pri Dragi, Trava, Stari in Novi Kot) ter obmejnega predela (Podplanina, Pungert in Črni Potok) se izvaja čiščenje odpadnih vod preko individualnih čistilnih naprav. Blato iz individualnih naprav se odvaža na ČN v Travnik.
(9) Ravnanje z odpadki
Sistem ravnanja z odpadki v Občini Loški Potok razvija Komunala Ribnica d.o.o. tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov. V občine deluje zbirni center v Malem Logu.
Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije. Trajno odlaganje odpadkov se po predhodni predelavi zagotavlja v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana po izgradnji objektov za predelavo odpadkov.
(10) Pokopališča
Pokopališka dejavnost se bo še naprej zagotavljala na obstoječih pokopališčih, ki zagotavljajo prostorske pogoje tudi za zahteve glede načrtovanja prostorskih potreb v primeru izrednih razmer in naravnih nesreč. Potrebna je posodobitev objektov in naprav ter zagotovitev možnosti parkiranja. Glede na potrebe se širi pokopališče Na Hribu - Loški Potok, pokopališče v Dragi ne potrebuje širitev.
(11) Poplavno ogrožena območja
Občina na zemljišča in obrežna zemljišča v varovalnem pasu vododtokov ne bo usmejala dejavnosti, ki bi imele ob morebitnih izjemnih poplavah škodljiv vliv na vode ali vodna in priobalna zemljišča, in bi povečevale poplavno ogroženost teh območij.
(12) Podzemne vode
Cilji varstva podzemnih voda (vodno telo podzemne vode Dolenjski kras) so doseženi, če se stanje podzemnih voda ne poslabšuje. Usmeritve za varstvo podzemnih voda:
– ima vodno telo podzemne vode dobro kemijsko stanje,
– ima vodno telo podzemne vode dobro količinsko stanje,
– preprečiti kakršnokoli človekovo dejvnost, ki ogroža kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali mogočo dopustno rabo vodnega okolja,
– preprečevati vnos nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal v podzemno vodo, ki pomenijo obstoječe ali mogoče tveganje za podzemno vodo.
(13) Erozijska območja
Erozijska območja in plazljiva območja v strmejših predelih, občina ne bo usmerjala novih dejavnosti, ki bi procese lahko pospešile ali poslabšale obstoječe stanje. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti bo prepuščala dimaniki naravnih procesov. Občina bo usmerjala poselitev izven teh območij. Pri dopustni gradnji infrastrukture so potrebe predhone geološke raziskave.
2.5.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
15. člen 
(okvirna območja naselij) 
Okvirna območja naselij (ON)
Na območju Občine Loški Potok je 17 naselij po RPE. Dve naselji po RPE nimata določenih okvirnih območij naselij (ON): Črni Potok pri Dragi in Novi kot.
Na območju Občine Loški Potok se določijo naslednja okvirna ON:
– na območju naselja Draga – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Hrib - Loški Potok – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Lazec – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Mali Log – po RPE:
2 ON
– na območju naselja Podplanina – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Podpreska – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Pungert – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Retje – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Srednja vas pri Dragi – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Srednja vas – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Stari Kot – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Šegova vas – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Trava – po RPE:
1 ON
– na območju naselja Travnik – po RPE:
2 ON
16. člen 
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje) 
Naselje, ki vključuje območje razpršene gradnje in se jo sanira, je Mali Log.
Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2.5.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
17. člen 
(splošne določbe za notranji razvoj poselitve, prenovo in širitev naselij) 
(1) Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov.
(2) Naselja se bodo razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti pozidanih in nepozidanih struktur naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(3) Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Loški Potok za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.
(4) V skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb se razvoj poselitve prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselja z njegovo prenovo in širitve kot dopolnitev domačij.
18. člen 
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) 
(1) Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti, in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda prenavlja tudi programska namembnost. V zgoščenih delih ob cestah se izvajajo rekonstrukcije delov naselij z novimi prometnimi rešitvami. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe.
(2) Celovita prenova
Celovita prenova je potrebna posebej za območje naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo.
Prenova starega stavbnega fonda in gradnja znotraj neizrabljenih notranjih prostorskih rezerv mora upoštevati potrebno obnovo dotrajane ali izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture. Pri tem se morajo tovrstni posegi za gradnjo javne gospodarske infrastrukture predhodno uskladiti, da se lahko skladno z materialnimi možnostmi izvajajo koordinirano, ekonomično in po možnosti sočasno.
Pomembno je, da se ohranja izvorni princip formiranja stavbne strukture naselja. Ta se ohranja tudi z ohranjanjem najpomembnejših dejavnosti v stavbi, ki je običajno locirana v obcestnem nizu. Pomožni objekti se razvijajo na zaledni strani osnovnega objekta. Celovita prenova se načrtuje za naselja Lazec, Podpreska, Draga zaradi ohranjanja kakovostnih naselbinskih jeder in vpliva naselbinskih teles na oblikovanje kulturne krajine ter na območjih varovane naselbinske dediščine v naseljih Retje, Hrib - Loški Potok, Šegova vas in Trava.
(3) Notranji razvoj
Notranji razvoj naselij se zagotavlja s prednostno izrabo razpoložljivih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem je temeljno vodilo ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme. Obstoječe prostorske rezerve se upošteva pri načrtovanju regulacije javnega prostora in razvoju dejavnosti in funkcij posameznega naselja. Sanacijo degradiranih izvornih jeder ter slabo izkoriščenega prostora na osrednjem poselitvenem območju se opredeli na podlagi konceptualnega dela UN in praviloma z OPPN. Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju so zlasti naselja Retje, Hrib - Loški Potok, Šegova vas in Travnik.
(4) Širitev naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen kadar je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj.
Potenciali za širitev naselja, ki se aktivirajo, so v Malem Logu, Travniku in Hrib - Loški Potok.
(5) Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti z območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko se opredelijo kot zelene površine naselja.
19. člen 
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje) 
(1) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Območja sanacije razpršene gradnje se vključuje v obstoječa naselja.
(2) Območje razpršene gradnje v Malem Logu se sanira z vključitvijo v naselje.
20. člen 
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) 
(1) V severnem delu občine ne prevladuje vzorec razpršene poselitve. Naselja s pojavom samotnih kmetij oziroma zaselkov in drugih oblik razpršene poselitve so: Travnik z zaselki Bela vode in Dednik. Matveljek je zaselek ob Šegovi vasi. Samotne kmetije so ob naselju Hrib. Nad naseljem Retje na krajinskem robu je več manjših samotnih gradenj.
(2) Mešanje in preplet posameznih tipov naselij in poselitve z razpršenim, razloženim in gručastim delom naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilnost na celotnem okvirnem območju razpršene poselitve v južnem delu občine. Okvirno območje razpršene poselitve je v prostoru občine prepoznavno v južnem delu občine južno od naselja Lazec.
(3) Zaselka Glažuta in Medvedjek sta brez stalnih prebivalcev.
(4) Na območju razpršene poselitve, ki je ob tem demografsko izpraznjen, se ne le ohranja temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogočajo geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini, prometna dostopnost in interes prebivalstva zlasti za aktiviranje dopolnilnih dejavnosti. Poselitev se ohranja prvenstveno s prenovo obstoječega stanovanjskega fonda, urejanjem komunalne opremljenosti in izboljšanjem dostopnosti izvornih lokacij vseh oblik razpršene poselitve. Pri tem je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varovanja okolja.
(5) Posebej pomembna je ohranitev in razvoj razpršene poselitve na poselitvenem območju »zelene meje« – obmejnega pasu s Hrvaško.
(6) Razpršena poselitev z omejeno rabo se pojavlja na območju varovanja kulturne krajine Retje v Loškem Potoku (Retijska uvala), kjer se evidentirana gradnja dovoli pod kulturno-varstvenimi pogoji. Novi posegi na tem območju niso dovoljeni.
21. člen 
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih) 
(1) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanja gospodarska poslopja prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo, kjer to omogoča velikost zemljišča oziroma objekta.
(2) Zaradi ambientalnih kvalitet in odmaknjenosti od urbanega življenja je smiselno spodbujati specifične in sonaravne oblike turizma, čemur naj bo podrejena tudi prenova, širitev naselij tudi območij razpršene poselitve. Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v Malem Logu, Travniku in Podpreski.
(3) Centralne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v središčnem prostoru Hriba - Loškega Potoka in v Retjah. Možnosti razvoja turizma v povezavi z neokrnjenim naravnim okoljem in življenjem na podeželju se lahko razvija v vseh naseljih, posebej primerna pa je Glažuta in Medvedjek. V podporo razvoju turizma so namenjena tudi območja za šport in rekreacijo v Retjah in v Malem Logu.
22. člen 
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) 
(1) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.
(2) Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih, ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru.
(3) Naselbinska struktura naselij Hrib - Loški Potok, Travnik, Srednja vas, Šegova vas in Retje temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini in se ohranja. V zadnjih treh desetletjih je tu potekal močan proces zlivanja navedenih naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo.
(4) Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa) v javnem vaškem prostoru naj se ohranjajo. V naseljih, vključenih v UN, se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine in pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru.
2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen 
(usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– prepreči naj se propadanje kulturne krajine,
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine,
– doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode,
– ohranja naj se tipična kraška pokrajina.
(2) Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenimi pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.
(3) Na erozijsko ogroženih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V občini se zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
(4) Pri načrtovanju posegov v prostor na varovanih območjih, kot so razvidna iz prikaza stanja prostora, se upoštevajo izhodišča, usmeritve in predpisi s področja posameznih vrst varovanj ter pogoji soglasodajalcev, pristojnih za posamezno področje.
2.6 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
24. člen 
(usmeritve za razvoj kmetijstva) 
(1) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejitvenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja, nadmorska višina) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj.
(2) Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter strukture kultur. Večina zemljišč leži nad 600 m nadmorske višine.
(3) Z ohranjanjem kmetovanja in urejanjem kmetijskih površin se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. S kmetovanjem in urejanjem kmetijskih površin se ohranja tudi dediščinska kulturna krajina in druga dediščina, ki predstavlja prepoznavne elemente krajine.
25. člen 
(usmeritve za razvoj gozdarstva) 
(1) Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesna proizvodna, lovska in gospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.
(2) Krčenje gozda z namenom, da bi ga spremenili v pašnik, ter postavljanje obore za rejo divjadi, je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke in biotopske funkcije gozda.
(3) V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje protierozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje.
26. člen 
(usmeritve za upravljanje voda) 
(1) Zaradi kraškega in izrazito suhega sveta, obsegajo območja površinskih voda v občini neznaten delež površin.
(2) Površinska vodna mreža je slabo razvita, saj večinoma poteka v podzemlju. V obliki ponikalnic so ohranjeni redki vodotoki, večja sta Loški potok in Mežnarjev studenec. Drugi vodotoki so manjši, na nekaterih mestih le kot studenci. Posebno privlačni so izvir Čabranke in manjši potoki, ki se zlivajo vanjo (Črni potok). Ob močnejših deževjih je značilna oživitev nekaterih izvirov in poplavljanje. Loški Potok postane občasno poplavno jezero, ki hitro presahne. Ponekod na dnu suhih dolin se pojavljajo manjša mokrišča.
(3) Celotna občina leži na območju vodnega telesa podzemne vode Dolenjski kras. Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem, se pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor upoštevajo določila državnih in občinskih predpisov. V ožjem in širšem vodovarstvenem pasu je obvezno graditi, izvajati in sanirati obstoječe stanje skladno veljavno zakonodajo in tehničnimi prepisi.
(4) Dovoljeni so posegi in dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi s področja upravljanja z vodami na način, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanij po predpisih o ohranjanju narave.
(5) V ožjem varstvenem pasu je poleg obstoječih dejavnosti dovoljeno izvajati dejavnost, namenjeno oskrbi s pitno vodo, in športno rekreacijski dejavnosti. Z izvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov je v ožjem vodovarstvenem pasu dovoljeno graditi:
– rekonstrukcije, nadzidave in dozidave obstoječih objektov,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte družbenega standarda za osnovno preskrbo prebivalstva,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči, silosi itn.),
– skladišča za biomaso,
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti,
– prometnice in infrastrukturni objekti.
V širšem vodovarstvem pasu je obvezno upošetvati vse prepisane ukrepe za varstvo pitne vode.
(6) Poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita in druga podobna območja so območja varovanj. Za ta območja so omejitve določene z veljavnimi področnimi predpisi ter so razvidni iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov.
Pogoj za poseganje na zemljišča, na katerih veljajo določeni režimi, je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje ogroženih območij ter varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima.
27. člen 
(območja mineralnih surovin) 
(1) Na območju Občine Loški Potok leži več potencialnih nahajališč mineralnih surovin za gradbeništvo. Glede na zaloge mineralne surovine so kot perspektivne ocenjene lokacije Mrtoloz – križišče cest, Mošnevec, Sušjak, Lazec in Podpreska, Pod Strmico in Šenik. Druge lokacije so ocenjene kot neperspektivne.
(2) Na območju nelegalnega kopa ob cesti pod naseljem Trava se pobočje prepusti samo-sanaciji (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Ploščad ob cesti pa se koristi za druge prometne površine (PO).
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala, če je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(4) V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se prepuščajo samo-sanaciji (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samo-sanirali.
2.7 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
28. člen 
(usmeritve za razvoj na posebnih območjih in ohranjanje prepoznavnosti) 
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.
(2) Občina bo ohranjanje prepoznavnosti krajine oziroma prostora zagotavljala na celotnem območju odprtega prostora. Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena poselitveni vzorec, objekti kulturne dediščine in njihov arhitekturni stil ter postavitev objektov v območjih samotnih kmetij.
(3) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin je treba vključiti v prostorske in razvojne programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.
(4) Med nacionalno pomembna območja dediščinske kulturne krajine z vidika kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine, ki jo označuje medsebojna povezanost kulturne dediščine in teritorialna zaključenost etnografskega prostora, ohranjenost prostora in prostorska identiteta, simbolni pomen naravnih prvin, visoka doživljajska vrednost in reprezentativnost območja sodi območje kulturne krajine Loški Potok.
29. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Dediščino se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).
(2) Z zornega kota prepoznavnosti kulturnega in simbolnega pomena kulturne krajine nacionalnega pomena se ohranja ustvarjena podoba doline Loškega Potoka. Pri načrtovanju prenove objektov in delov naselij se ohranjajo kakovosti naselbinskih jeder na območjih naselbinske dediščine Retij v Loškem Potoku, Šegove vasi in Trave ter tudi druga kakovostna jedra zlasti naselij Lazec, Podpreska in Draga. Na območju Občine Loški Potok so evidentirane naslednje enote dediščinske kulturne krajine:
– EŠD 8128
Retje v Loškem Potoku – kulturna krajina,
– EŠD 12745 
Retje v Loškem Potoku – vplivno območje cerkve sv. Florjana – KS,
– EŠD 24551
Travnik – kulturna krajina Dolge njive,
– EŠD 18480
Sodol – kulturna krajina,
– EŠD 20857
Draga – kulturna krajina Resne njive.
(3) Dediščinska kulturna krajina Retje v Loškem Potoku (EŠD 8128) je izjemnega pomena in kot taka prepoznan del območja nacionalne prepoznavnosti. Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela akta in v prikazu stanja prostora.
(4) Na območjih dediščine kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – narave (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, omejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
30. člen 
(usmeritve za ohranjanje narave) 
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave.
(2) Ohraniti in varovati je treba posebna varstvena območja (območja Natura 2000), zavarovana in ekološko pomembna območja, naravne vrednote, habitatne tipe ter prvine biotske raznovrstnosti, saj poleg drugih danosti predstavljajo temelj za dolgoročno usmeritev občine v turizem.
2.8 Usmeritve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
31. člen 
(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja) 
(1) Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.
(2) Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.
(3) Na vodo-deficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
(4) Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju, iz katerih se oskrbujejo poleg Loškega Potoka še občine Sodražica, Ribnica, Kočevje, Osilnica in Kostel. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo, ki so zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 48/99), so: zajetji z vrtinama VLP-1 in VLP-2 za vodovod Loški Potok, zajetje za Travo in Srednjo vas 1, zajetji za Travo in Srednjo vas 2, zajetje za Podpresko 1, zajetje za Podpresko 2, zajetje za Drago 1, zajetje za Drago 2, zajetje za vrtino SK-2/98 za Stari Kot in Novi Kot, zajetje za Podplanino, zajetje za Hrib, zajetje za Pungert, zajetje za Črni Potok.
(5) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim.
(6) V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.
(7) Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja le na regionalni cesti Hrib - Loški Potok–Sodražica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.
(8) Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.
(9) Na južnem delu občine so opredeljena območja varovalnih gozdov na izpostavljenih strmih legah ter plazovita območja, kjer obstaja potencialna nevarnost plazenja. Razen ukrepov za izboljšanje varnosti posegi v tem okolju niso dovoljeni. Na območju občine poteka geološka tektonska idrijska prelomnica.
(10) Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov (samo-sanaciji), vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.
(11) Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču Hrib - Loški Potok pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Občina zagotavlja prostor za deponijo ruševin, ki je praviloma začasnega značaja. Ruševine se sortirajo in drobijo ter uporabljajo za zasipe. Površine za pokop živali ni možno zagotavljati na območju občine zaradi varstva vodovarstvenih pasov. Pokop živali se zagotavlja na regijskem nivoju.
32. člen 
(območja za obrambne potrebe) 
V Občini Loški Potok območja za obrambne potrebe niso določena.
2.9 Urbanistični načrt občinskega središča
33. člen 
(usmeritve urbanističnega načrta območja središča Občine Loški Potok) 
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega naselja Hrib - Loški Potok, Srednja vas, Šegova vas, Travnik je izdelan urbanistični načrt Loški Potok kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta in se upošteva pri načrtovanju posamičnih ali celovitih posegov v prostor.
(2) Navedena naselja so se v zgodovinskem razvoju med seboj funkcionalno, prometno in infrastrukturno tesno povezala, povezuje jih tudi skupna podoba v ambientu kulturne krajine.
(3) Na osrednji prometnici – državni cesti skozi poselitveno območje – je potrebno izboljšanje notranjih cestnih povezav in posameznih priključkov in izgradnjo obvoznice Travnik po pobočju severno od maksimalne meje razvoja naselja. Mreža notranjih cest – ulic se s postopno rekonstrukcijo posodobi tako, da zagotavlja varnost pešcev in kolesarjev, ustrezne profile vozišč in uveljavitev vloge in pomena notranjega javnega prostora. Območje urejanja je vključeno v medkrajevni javni potniški promet v smeri Ljubljane in Ribnice z osrednjim avtobusnim postajališčem na Hribu - Loškem Potoku.
(4) Središčni del Hriba - Loškega Potoka je namenjen razvoju upravnih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti z bivanjem. V prostoru med križiščema za Retje in Šegovo vas se razvija osrednja urbano trška struktura z večjim večnamenskim središčnim prostorom, sestavljenim iz več trgov. Poleg centralnih dejavnosti se v proizvodnem kompleksu v Travniku ohranja možnosti za proizvodnjo, ki je kompatibilna s poselitvijo, razvijajo pa se vsebine oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(5) Pobočje severno od jedra Hriba je ruralno, prav tako tudi območje na severni strani proti Retjam. Ruralni značaj ima tudi Šegova vas, stisnjena v rob doline, Srednja vas je gručasto razvita na ambientalnem prevoju. Na jugu območja UN se je razvilo obcestno naselje Travnik z izvornim delom na pobočju nad ravnico.
(6) Ugodni pogoji za bivanje in povečanje privlačnosti za priselitev se zagotovijo z gradnjo nove stanovanjske soseske za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo na Hribu - Loškem Potoku in v južnem delu Travnika. V Srednji vasi, Šegovi vasi in Travniku je na območju izvornih vaških jeder potrebna sanacija kakovostne stavbne strukture in zagotovitev notranjega razvoja naselij. Površine za dolgoročni razvoj poselitve se zagotavljajo pretežno v Travniku med obstoječo mejo poselitve in traso obvoznice na severovzhodni strani naselja.
(7) Varovano območje pobočja hriba pod pokopališčem s cerkvijo naj ostane zelena parkovna površina z možnostjo razvoja športno rekreacijskih vsebin v zunanjem prostoru na skrajno spodnjih robovih kot oblike stika z naselbinsko strukturo.
2.10 Lokalni energetski koncept
34. člen 
(1) Poudarek lokalnega energetskega koncepta je smotrna raba energije.
(2) V naselju Hrib - Loški Potok ni predvidena gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Zato se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. V naselju Hrib - Loški Potok se bo razvijal daljinski sistemi ogrevanja na biomaso. V prvi fazi se na sistem ogrevanja priključijo večji porabniki energije v centru naselja Hrib - Loški Potok, v drugi fazi še ostali predvideni porabniki, individualni porabniki v strnjenem naselju in manjše število porabnikov ob glavnih prometnih oseh.
(3) V gospodarskih conah – IG, kjer so dane potencialne možnosti, se načrtujejo sistemi ogrevanja z obnovljivimi viri, soproizvodnjo in daljinsko ogrevanje.
(4) Javno razsvetljavo cest in javnih površin se prenovi in dogradi z vgradnjo energetsko varčnih sijalk z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, stikal za reguliranje polnočnega delovanja. Letna poraba elektrike vseh svetilk mora zagotavljati mejne vrednosti, določene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07). Zunaj strnjene poselitve območja UN se postavijo le svetila za zagotovitev prometne varnosti pešcev. Svetila naj imajo vgrajen senzor za samodejno prižiganje in izklop. Reklamna in okrasna osvetlitev Hriba - Loškega Potoka naj se časovno omeji.
3.0 IZVEDBENI DEL 
35. člen 
(splošne določbe) 
(1) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(3) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ne urejajo območja še veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in območja, za katera so predvideni novi prostorsko izvedbeni načrti.
36. člen 
(vsebina izvedbenega dela) 
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji pomožnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
37. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
38. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:
Hr1
Hr – oznaka enote urejanja prostora,
1 – zaporedna številka enote znotraj enote urejanja prostora.
3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
39. člen 
(enote urejanja prostora) 
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v enote urejanja prostora z določeno podrobno namensko rabo.
Preglednica 1: Enote urejanja prostora (EUP)
OZNAKA EUP
IME EUP
NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT
Op
Občina Loški Potok
Odprti prostor
Čr
Črni Potok
Črni potok pri Dragi
Dr
Draga 
Draga
Gl
Glažuta
Glažuta
Hr
Hrib Loški Potok
Hrib - Loški Potok
La
Lazec 
Lazec
Ma
Mali Log
Mali Log
No
Novi Kot
Novi kot, Kurja vas
Pd
Podpreska
Podpreska
Po
Podplanina
Podplanina
Pu
Pungert
Pungert
Re
Retje
Retje
Sr
Srednja vas
Srednja vas - Loški Potok
St
Stari Kot
Stari Kot, Preska
Sv
Srednja vas
Srednja vas pri Dragi
Še
Šegova vas
Šegova vas, Matevljek
Ta
Travnik
Travnik, Dednik, Bela Voda
Tr
Trava
Trava
Me
Medvedjek
Medvedjek
40. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) 
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1 in
– prostorske usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v 114. členu.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so opredeljeni v Prilogi 1.
3.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
41. člen 
(splošna določila o namenski rabi prostora) 
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in
– območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(4) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(5) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju 3.4 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(6) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC in PO), trgi, parki, pokopališča (ZP, ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD).
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
I. Območja stavbnih zemljišč
Podrobna namenska raba
Oznaka
Opis
Oznaka
Opis
S
območja stanovanj
SS
stanovanjske površine
SK
površine podeželskega naselja
C
območja centralnih dejavnosti
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
CD
druga območja centralnih dejavnosti – brez stanovanj
I
območja proizvodnih dejavnosti
IG
gospodarske cone
B
posebna območja
BT
površine za turizem
BC
športni centri
Z
območja zelenih površin
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP
parki
ZK
pokopališča
P
območja prometnih površin
PC
površine cest
PO
druge prometne površine
T
območja komunikacijske infrastrukture
E
območja energetske infrastrukture
O
območja okoljske infrastrukture
A
površine razpršene poselitve
A
razpršena gradnja
Ao
II. Območja kmetijskih zemljišč
K1
najboljša kmetijska zemljišča
K2
druga kmetijska zemljišča
III. Območja gozdnih zemljišč
G
gozdna zemljišča
G
večnamenski gozdovi
Gv
varovalni gozd
Gp
gozd s posebnim namenom
IV. Območja voda
V
površinske vode
VC
celinske vode
V. Območja drugih zemljišč
OO
ostala območja, ogrožena območja
42. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji.
43. člen 
(dopustne vrste objektov) 
(1) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(2) Dopustni pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti) po posamezni namenski rabi EUP so določeni v Prilogi 2.
44. člen 
(spremembe namembnosti objektov) 
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP (Enote urejanja prostora) po podrobni namenski rabi dovoljeni taki objekti.
45. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Vsi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 2,0 m.
(2) Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 2,0 m od meje sosednjih parcel za rekonstrukcijo, rušitev in novogradnjo ne potrebujejo soglasja sosedov.
(3) Za območja določena s posebnimi PIP v Prilogi 2 tega odloka so lahko pomožni objekti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 0,5 m, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače.
46. člen 
(določanje velikosti objektov) 
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe parcele namenjene gradnji objekta (FI),
– faktorjem zazidanosti parcele namenjene gradnji objekta (FZ),
– faktorjem gradbene prostornine (FP),
– faktorjem zelenih površin (DZP) na funkcionalni parceli objekta,
– višino objektov (V),
– površina parcele namenjene gradnje (GP).
(2) Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele namenjene gradnji objekta večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(3) V delež stavbišča pri izračunu faktorjev se šteje vse zahtevne, manj zahtevne in pomožne (nezahtevni in enostavni) objekte na parceli namenjeni gradnji.
3.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
47. člen 
(tipi objektov) 
(1) Ta odlok določa naslednje tipe objektov:
Oznaka tipa objekta
Tip objekta
Opis tipa objektov
Oblikovanje objektov: strehe, tlorisne zasnove
NP
Nizka prostostoječa stavba
Stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami 
Dovoljene strehe so: 
dvokapnica, 
sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice, zelene strehe, terase ali 
nepohodne ravne strehe z naklonom do 15° ali 30°–45°.
NN
Stavba v nizu
Stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo z eno stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, verižna hiša, dvojčki, sestavljeni objekti
VP
Visoka prostostoječa stavba
Stolpnice, stolpiči, bloki, stavbe v terasah
NK
Objekt podeželskega tipa
Prostostoječa stavba podolgovatega tlorisa z dvokapno streho 
Dovoljene strehe so: 
dvokapnica z naklonom 
30°–45°.
Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic minimalno 1:1,2. 
Lahko je lomljena v obliki črke L.
KG
Kmetijsko gospodarski objekti
Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije, kmetijskih pridelkov in objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kašče, hrami in drugi podobni objekti)
VV
Objekt velikega merila
Pritličen ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča (dvorane, hale)
Dovoljene strehe so: 
dvokapnica, sestavljena streha iz dvokapnice in enokapnice, zelena streha, terasa ali ravna streha.
U
Svojstvena stavba
Stavba s svojevrstno oblikovno zasnovo (cerkev, stavbe za izobraževanje, znanstveno raziskovalno delo in zdravstvo, vile)
T
Tehnološki objekt
Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti in podobni objekti
(2) Dovoljeni so čopi (delni ali celi čopi – od kapi do slemena) in frčade. Čopi in frčade imajo enak naklon kot streha. Frčade so lahko izvedene »na firtah«.
(3) Ena od oblik sestavljenih streh se uporabi pri sestavljenih gabaritih, gradnji v nizu in prizidkih.
(4) Kritina ne sme biti trajno bleščeča.
(5) Dovoljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih celic in svetlobnikov, razen na enotah kulturne dediščine. Izjemoma so dovoljena strešna okna na podlagi predhodno izdanih kulturnovarstvenih pogojev.
48. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.
(2) Tloris je lahko lomljen ali sestavljen. V višino objekta se ne štejejo deli objekta, ki so v celoti vkopani.
(3) Strehe morajo biti krite s kritino opečnih, temnejših rjavih, sivih do antracitnih barv poljubne obdelave.
(4) Fasade so ometane, lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Na fasadah objektov v območjih CU, CD, BT in IG je dovoljena uporaba fasadnih plošč. Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.
(5) Oblikovanje stavbne mase objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.
(6) Za oblikovanje objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 74. člena.
49. člen 
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) 
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves izjemoma dopustne. V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena črta, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe.
(3) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m oziroma 4,0 m2 odprte površine.
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
50. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, določenih v Preglednici 5.
Preglednica 5: Parkirni normativi
NAMEMBNOST OBJEKTOV
ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
Stanovanjske stavbe
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
– 1 PM/stanovanje manjše od 50 m2 neto površine
– 2 PM za stanovanja večja od 50 m2 neto površine
– najmanj 3 PM za dvostanovanjske hiše
11221 Neprofitna stanovanja
1,0 PM/stanovanje
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
1,5 PM/stanovanje (zaokroženo navzgor)
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje 
dodatno 10 % vseh parkirnih mest za obiskovalce
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1,0 PM/stan. ali 1 PM/6 postelj
Gostinske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1 PM/2 postelji ali 1 PM/4 sedeže ali 
1 PM/tm pulta
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1 PM/4 postelje
Poslovne in upravne stavbe
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/40 m2
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m2
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/30 m2
1220 Poslovne in upravne stavbe
1 PM/40 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: 
– Živilske trgovine 
– Neživilske trgovine 
– Storitvene dejavnosti 
– Nakupovalni center do 2500 m2
1 PM/30 m2 (za trgovine, lokale pod 500 m2)
1 PM/60 m2
1 PM/40 m2, ne manj kot 2 PM za obiskovalca na lokal
1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest namenjenih strankam)
12303 Bencinski servisi
1 PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 2 PM
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe
1 PM / 50 m2
Industrijske stavbe in skladišča
1251 Industrijske stavbe
0,5 / zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar minimalno 5 PM
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
0,5 / zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar minimalno 3 PM
12510 Delavnice za servis motornih vozil
2 PM/ popravljalno mesto
Stavbe splošnega družbenega pomena
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
– dvorane večje od 1000 m2
1 PM / 40 m2 ali 1 PM / 5 sedežev
dodatno 1 PM za avtobuse
1262 Muzeji in knjižnice
1 PM / 40 m2
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
– šole 
 
– vrtci
1 PM/ 40 m2
1 PM/ na učilnico + 0,5 PM na učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev 
1,25 PM na igralnico + 0,5 PM na učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
1 PM / 30 m2, ne manj kot 3 PM
1265 Stavbe za šport 
– dvorane večje od 1000 m2
– stavbe namenjene wellnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd.
1 PM/ 40 m2
1 PM / 60 m2 + 2 PM za avtobuse
1 PM/ 25 m2
Druge nestanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
1 PM/na posamezen objekt
1272 Obredne stavbe
1 PM/40 m2 ali 1 PM/ 10 sedežev
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1 PM/40 m2 ali 1 PM /zaposlenega
Industrijski gradbeni kompleksi
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti
1 PM / 2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM), 
brez stalno zaposlenih najmanj 1 PM
Drugi gradbeni inženirski objekti
2411 Športna igrišča: 
– igrišča do 1000 m2
– večja igrišča, stadioni 
– igrišča za tenis
 
1 PM/50 m2 površine igrišč
1 PM/150 m2
3 PM/na igrišče
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
1 PM/500 m2
24204 Pokopališča
1 PM/600 m2 ne manj kot 10 PM
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(3) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte splošnega družbenega pomena, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: IG, SK in O.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(6) Parkirna mesta v mestnem jedru naselja Hrib - Loški Potok se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
(7) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(8) Parkirne površine na nivoju terena CU in CD, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena.
(9) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
51. člen 
(oblikovanje pomožnih in drugih objektov) 
(1) Pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Vrste pomožnih objektov glede na namensko rabo so opredeljene v Prilogi 2. Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto pomožnih objektov, ki je določena v Prilogi 2 glede na namensko rabo in tip objekta. Za oblikovanje pomožnih objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 74. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine).
(2) Pri oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati naslednje prostorske izvedbene pogoje:
– strehe so ravne oziroma v priporočenem minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP,
– fasade pomožnih objektov morajo biti prilagojene osnovnemu objektu,
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG,
– ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m.
(4) Oporni in podporni zidovi so dovoljeni:
– kot enostavni objekti do višine 1,5 m,
– v odprtem prostoru, če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu višja od 1,6 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah),
– gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna v sklopu gradenj cest in cestnih priključkov in kadar obstaja nevarnost rušenja terena ter prepreči polzenje terena. V obeh primerih z gradbenim dovoljenjem za manj zahtevnih ali zahtevnih objektov,
– višji oporni zid je možno postaviti v poselitvenih območjih kot podaljšek osnovne kletne etaže objekta z gradbenim dovoljenjem za manj zahtevnih ali zahtevnih objektov ali kot zunanja ureditev samega objekta.
(5) Ograje je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje je mogoče postaviti v oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
(6) Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZS in ZP, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah.
(7) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni začasni objekti v skladu s splošnimi smernicami s področja varstva kmetijskih zemljišč:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik).
Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.
(8) Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.
(9) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le s soglasjem ZVKDS.
(10) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne.
(11) Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m.
(12) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS.
(13) Gostinske vrtove na javnih površinah, ki niso prometne površine, je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Loški Potok, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in dostop za strežbo.
(14) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.
(15) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.
52. člen 
(objekti in naprave za oglaševanje) 
(1) Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje iz 5. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah v skladu s Prilogo 2 in s soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča.
(2) Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na javnih površinah.
(3) Začasni objekti za oglaševanje so dopustni:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(4) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(5) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
3.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
53. člen 
(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo) 
(1) Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu.
(2) Parcela namenjena gradnji se uporablja pri prikazu dopustne izrabe (FZ, FI in DZP).
(3) V projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je obvezno prikazati parcelo namenjeno gradnji in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele (FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI).
(4) Na parceli namenjeni gradnji lahko stojijo pomožni objekti, skupaj do dovoljenega FZ.
(5) Parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo ter možnost ustreznega dovoza.
(6) Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji je 500 m2, če ni določeno drugače.
(7) Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji v območju strnjene pozidave je 300 m2, opredeljeno v posebnih PIP (Priloga 1).
(8) Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji za območja z namensko rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m2 za posamezen objekt.
(9) Na območju razpršene gradnje je največja velikost parcele namenjene gradnji 500 m2. V primeru, da obstoječi objekt presega 500 m2, obsega parcela namenjena gradnji zazidalno površino objekta.
(10) Za obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim parcela namenjena gradnji objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča oblikovanja zemljišča k objektu v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino ni dovoljeno zmanjševati.
(11) Določila o minimalni velikosti parcele namenjene gradnji objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele namenjene gradnji objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih izrabe oziroma faktorjih zazidanosti.
(12) Parcelacija zemljišča na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, kolikor bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.
54. člen 
(velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka) 
Za obračun komunalnega prispevka se upošteva celoten del parcele do meje, ki je v kartografskem delu določen s podrobno namensko rabo kot stavbno zemljišče.
3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
55. člen 
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V tem primeru zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(4) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
(5) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.
(6) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(7) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(8) Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.
56. člen 
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) 
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. V posameznih stavbah specifične namenske rabe se minimalna komunalna oskrba določi glede na njihov namen.
(3) Pri večjih območjih načrtovane gradnje se prednostno načrtuje skupne sisteme ogrevanja.
57. člen 
(obveznost priključevanja na komunalno opremo) 
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa iz drugega odstavka 52. (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) člena tega odloka.
58. člen 
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje) 
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:
– v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo.
(2) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in za območja razpršene gradnje ter posamezne objekte v odprtem prostoru z občasno uporabo, se odvajanje odpadnih vod ureja v skladu z veljavno zakonodajo in uredbo o varstvenih pasovih vodnih virov.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti se pogojno lahko priklopijo na javni vodovod šele po zagotovitvi odvajanja in čiščenja odpadnih vod iz objekta.
59. člen 
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje) 
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Priključevanje objektov na javno vodooskrbno omrežje se izvaja na podlagi veljavnega občinskega odloka ter tehničnega pravilnika, ki urejata področje oskrbe s pitno vodo v občini.
60. člen 
(priključevanje objektov na javne ceste) 
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza za posamezen individualni objekt je 3,5 m oziroma dovoz na dvorišče domačije s tremi objekti, do skupine objektov (tri in več objektov) pa 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.
(3) Kolikor je obstoječa cesta, na katero se ureja nov cestni priključek ožja, se širino dovoza oziroma priključka izvede v enaki širini, kot je širina ceste, na katero se priključuje.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov.
61. člen 
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) 
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov. V varovalnih koridorjih definira pogoje pristojni organ oziroma upravljavec tega omrežja v skladu s predpisi.
(2) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vodovod
3 m
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več
5 m – varovalni koridor
Kanalizacija
3 m
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več
5 m – varovalni koridor
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom
3 m
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe
3 m
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:
400 kV, 220 kV – nadzemni potek
40 m
400 kV – podzemni potek
10 m
110 kV, 35 kV – nadzemni potek
15 m
110 kV in 35 kV – podzemni potek
3 m
do 10 kV – nadzemni potek
1,5 m
do 20 kV – podzemni potek
1 m
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti:
400 kV in 220 kV
40 m
20 kV
2 m
62. člen 
(pogoji posegov v varovalne koridorje in varovalne pasove objektov gospodarske javne infrastrukture) 
(1) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(4) V območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij gradnja objektov namenjena bivanju ni dovoljena. Za ostale objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(5) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(6) Pri trajni spremembi mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(7) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstruira ali opravlja druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje načrtovanih del, v katerem so pogoji za posege na območju trase.
63. člen 
(varovalni pasovi prometnih omrežij) 
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
(4) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z predpisom o varnosti v železniškem prometu in predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru in predpisa o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
Preglednica 8: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Glavna cesta
25 m
Regionalna cesta
15 m
Lokalna cesta
4 m
Javna pot
2 m
Železniška proga
100 m
Industrijski tir
80 m
64. člen 
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti in združevati v skupne koridorje. Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov in ob upoštevanju predpisanih horizontalnih in vertikalnih odmikov.
(2) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb. Ob gradnji nove komunalne opreme je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe komunalne opreme, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje. Dopustni so manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
(4) Novozgrajena javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če gre za arheološko dediščino. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda, cest.
(5) V območjih stanovanj ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(6) Na celotnem poteku trase mora biti zagotovljena dostopnost do objektov komunalne opreme.
(7) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(8) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(9) Nadzemne komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem pa ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih, pri čemer je potrebno predhodno soglasje lastnika zemljišča. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
65. člen 
(gradnja in urejanje javnih površin) 
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega prostorskega načrta dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
66. člen 
(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest) 
(1) Gradnja novih cest, po kateri poteka promet, znaša širina cestišča minimalno 6,0 m, širina vozišča pa najmanj 5,0 m. Širina vozišča za enosmerne ceste je najmanj 3,50 m. Obstoječe ceste so lahko ožje, kjer se ureja promet z ukrepi. Ob glavnih prometnih cestah je treba zagotoviti ustrezen dostop za pešce, invalide in kolesarje. Pri novogradnji se v naseljih načrtuje gradnja pločnikov v širini 1,60 m in kolesarskih stez 2 X 1,00 m.
(2) V naseljih, kjer so notranje ceste ožje od zgoraj predpisanih, so dovoljene nove gradnje objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov ter vse ostale ureditve, če so od osi obstoječe ceste oddaljene minimalno 4,5 m.
(3) Kolesarske steze je možno umeščati tudi ob drugih manj prometnih cestah, kjer je najmanjša skupna površine za pešce in kolesarje 1,60 m. V delih naselja, kjer zaradi utesnjenosti ceste glede na obstoječo pozidavo, ni mogoče zagotoviti predpisanih širin, je treba ob rekonstrukcijah zagotoviti enostranski hodnih za pešce širine vsaj 1,20 m.
(4) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je treba nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(5) Zagotoviti je treba dostope na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljeni ob zazidavi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(6) Manipulacijske površine (površine, ki omogočajo dovoz in izvoz na posamezno parkirno mesto, oziroma površino, ki omogoča obračanje vozil na parkirišču) ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(7) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
(8) Na koncu ulic, kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne gospodarske službe odvoza odpadkov in zimske službe.
67. člen 
(trajnostna mobilnost in javni potniški promet) 
(1) Z vidika vizije mobilnosti prebivalstva in trajnostnega razvoja je treba vključiti kot trajnostno mobilnost razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega prometa.
(2) Občina Loški Potok zagotavlja samo avtobusno povezavo z Ljubljano, in sicer iz naselja Trava preko Hriba - Loški Potok in Sodražice v Ljubljano.
(3) Urejeni sta dve avtobusni postajališči v naselju Hrib - Loški Potok. Glede na prometni tok je načrtovana ureditev avtobusnih postajališč v naseljih: Trava, Draga, Srednja vas pri Dragi, Podpreska, Lazec, Travnik in Mali Log.
(4) Poleg javnega potniškega prometa je občina povezana tudi z delavskimi progami, ki povezuje naselja Občine Loški Potok z Blokami. Tudi na tej relaciji se načrtuje dodatna ureditev postajališč v zgornjem delu naselja Retje in na razpotju za Mali Log.
68. člen 
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) 
(1) Pri načrtovanju, gradnji in upravljanju vodovodnega omrežja na območju Občine Loški Potok se mora upoštevati veljavne uredbe, odloke in pravilnike, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo ter navodila upravljavca vodovoda.
(2) Kolikor obstoječe omrežje to dovoljuje, se mora poleg oskrbe s pitne vodo zagotoviti tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantom. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. V primeru, ko pa to iz utemeljenih razlogov ni mogoče, pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(3) Do vseh objektov vodovodnega omrežja na območju občine mora biti zagotovljena dostopna pot po javnih površinah.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
69. člen 
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) 
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se praviloma odvaja v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo.
(2) Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v vodotesni izvedbi, prav tako tudi male komunalne čistilne naprave ter nepretočne greznice.
(3) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana.
(4) Male čistilne naprave morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. V primeru gradnje male komunalne čistilne naprave je potrebno zagotoviti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavnem predpisu o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav. V vodovarstvenih območjih za pitno vodo ali tekočo površinsko vodo mora biti zagotovljen odvod očiščene vode v tla izven vodovarstvenega območja 1. in 2. varstvenega pasu. Ustrezno tehnično rešitev odvajanja očiščene vode poda pristojen soglasodajalec v projektnih pogojih pri izdelavi PGD.
(5) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(6) Zadrževalni bazeni za zadrževanje viška padavinske vode morajo biti v naseljih izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena mora biti zagotovljen dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(7) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.
(8) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin, razen na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnost tal ni možno. V takih primerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega omrežja. Pri tem je potrebno čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijski sistem začasno zadržati na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih vod ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih voda ter ni možno zagotoviti odvoda meteorne vode na drug ustrezen tehničen način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih vod, ni dovoljena.
(10) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo ter pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav ter nepretočnih greznic je potrebno upoštevati določila predpis o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok.
70. člen 
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Na območju Občine Loški Potok je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi izključno v kabelski izvedbi, praviloma v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Loški Potok bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(7) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Na območju Občine Loški Potok je predvidena izgradnja treh novih TP 20/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju ter ene nadomestne TO 20/0,4 za potrebe predvidene poslovno stanovanjske cone Hrib. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(8) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(9) Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prostoživečih vrst ptic (štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji morajo biti obrnjeni navzdol (viseči) oziroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali posledičnega pogina ptic.
(10) Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja. Za novogradnje, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov, namenjenih za stalno ali občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(11) Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu.
71. člen 
(gradnja in urejanje za potrebe oskrbe z energijo) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje.
(2) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(3) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
(4) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
72. člen 
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen v primeru, da gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja k projektnim rešitvam. Vsa dela v zvezi z zaščito ali prestavitvijo tangiranih TK kablov izvede upravljavec omrežja ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in dokumentiranje izvedenih del). V primeru kakršnih koli posegov v prostor je potrebno v postopke vključiti upravljavec omrežja.
(3) Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmerne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od objektov bivalnega okolja, šol, vrtcev, bolnišnic itd. Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
(4) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo, ki je vir sevanja, pridobiti prve meritve s strani pooblaščene inštitucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo CU, IG, K1, K2, G je dopustna gradnja objektov mobilne telefonije kakor tudi gradnja prostostoječih antenskih stolpov,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante.
(7) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je potrebno ozeleniti.
(8) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
73. člen 
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma na zemljišču namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri javnih objektu zlasti ob cesti mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje največ 300 prebivalcev. V primeru, da ni alternativne rešitve, naj bodo zakriti in nevpadljivi. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini.
(4) Zbirni center za odpadke je zaradi dostopnosti umeščen ob regionalni cesti Hrib–Sodražica (št. 1363) v bližini naselja Mali Log. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(5) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(6) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
(7) Odlaganje odpadkov mora biti povsod urejeno tako, da ne privablja medveda.
3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
74. člen 
(dovoljeni posegi) 
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
3.3.1 Ohranjanje narave
75. člen 
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) 
(1) Območja naravnih vrednot, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna območja varstva (območja Natura 2000) so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in zavarovanih območij, navedenih v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem odlokom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali posebnem varstvenem območju (območju Natura 2000) je treba skladno s 105. in 105.a členom Zakona o ohranjanju narave pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje
(4) Gradnja objektov s težko gradbeno mehanizacijo na območju Natura 2000 (posebnem območju varstva) SI5000013 Kočevsko naj se izvaja izven gnezditvene sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
(5) Za preprečitev konfliktov z velikimi zvermi (človek-medved) naj bodo stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m (priporočamo 50 metrov in več). Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja.
(6 Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih območij varstva (POV) in posebnih ohranitvenih območij (POO) naj se cest izven območij naselij ne osvetljuje. Kolikor je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(7) Na varovanih območjih izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna.
(8) Z OPN je predvideno tudi pospeševanje turističnega razvoja občine. Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča).
3.3.2 Ohranjanje kulturne dediščine
76. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo, rekonstrukcija objekta ali sprememba delov, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta na območjih kulturne dediščine ni dovoljena, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za kulturni spomenik Retje v Loškem Potoku – Območje cerkve sv. Florjana, EŠD 12745 veljajo naslednji režimi:
– ohraniti je treba značilno kulturno krajino varovanega območja, to je vzdolžno parcelacijo prečno na relief,
– v varovalnem območju sta zaželeni kmetijska raba in sonaravno gospodarjenje z gozdom,
– gozdna zarast, ki napreduje navzdol, se s prebiralno sečnjo zadržuje do največ ene polovice poraslosti z gozdom,
– dovoljeno je čiščenje zarasti, posebno tiste, ki ne raste ob parcelnih mejah,
– v varovanem območju ni dovoljeno zasajati novih gozdnih površin,
– v varovanem območju ni dovoljeno postavljati začasnih in pomožnih objektov,
– v varovalnem območju ni dovoljeno graditi, delati izkope ali posegati v relief,
– pri vseh posegih v varovalnem območju je potrebno pridobiti pogoje, soglasje in nadzor pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(14) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.3.3 Varstvo okolja
77. člen 
(varovanje in izboljšanje okolja) 
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je treba sanirati.
(2) Na celotnem območju občine so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(6) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(7) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(9) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(10) V času izvajanja OPN mora občina v skladu z okoljskim poročilom s stališča varovanja človekovega zdravja spremljati naslednje kazalce okolja:
– število gospodinjstev priključenih na kanalizacijsko omrežje,
– količina zajete pitne vode,
– površina stanovanjskih površin izpostavljenih prekomernemu hrupu,
– število prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz javnega vodovoda.
78. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja emisije uskladiti v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedba ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati v skladu s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ občine.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis.
79. člen 
(varstvo voda) 
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča niso dovoljeni, razen za izjeme, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
(2) Vsi vodotoki in stoječe vode na območju Občine Loški Potok imajo 5,0 m pas priobalnrga zemljišča. Obvodno vegetacijo je dovoljeno odstranjevati s soglasjem pristojnega upravljavca vodotokov in Zavoda za varstvo narave.
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(3) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4) Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje upravljavcu vodotoka.
(5) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja ali vodnega dovoljenja. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažujejo vodo,
– z gradnjo, rekonstrukcijo vodno-gospodarskih in drugih objektov ter naprav,
– z drugimi posegi v vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
(6) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(7) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je dopustno le izjemoma, skladno s področnimi predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih ogroženih zaradi poplav ter ob predhodni izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(8) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(9) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(10) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(11) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
80. člen 
(varstvo vodnih virov) 
(1) Vse obstoječe vodne vire (zajetji z vrtinama VLP-1 in VLP-2 za vodovod Loški Potok, zajetje za Travo in Srednjo vas 1, zajetji za Travo in Srednjo vas 2, zajetje za Podpresko 1, zajetje za Podpresko 2, zajetje za Drago 1, zajetje za Drago 2, zajetje za vrtino SK-2/98 za Stari Kot in Novi Kot, zajetje za Podplanino, zajetje za Hrib, zajetje za Pungert, zajetje za Črni Potok) je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Vodni viri imajo z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 48/99) določena vodovarstvena območja: najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja (vodni viri v naselju Travnik); ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja (celotno naselje Travnik ter južni del naselja Hrib - Loški Potok), širši varstveni pas (cona 3) z blagim režimom zavarovanja (severni del naselja Hrib - Loški Potok, Retje, Šegova vas, Bela voda, Mali Log ter cestne povezave med omenjenimi naselji).
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določeni s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(5) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(6) Na vodovarstvenih območjih je treba vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo ali malo čistilno napravo.
(7) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih, je treba upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(8) Na vodovarstvenih območjih veljajo omejitve in pogoji gradnje skladno z naslednjimi predpisi:
– Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 48/99)
– Odlok o varstvu vodnih virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 20/00)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o o varstvu vodnih virov pitne vode na območju Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 102/00).
81. člen 
(varstvo tal in reliefa) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
82. člen 
(gozd) 
(1) V gozdovih niso dopustni posegi, ki bi oslabili gozdni rob ali bi kakor koli povečali labilnost terena.
(2) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti. Posegi v varovalni gozd in gozd s posebnimi nameni je dovoljeno le na podlagi veljavnih predpisih.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(5) V skladu s predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju kmetijskih zemljišč).
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljena kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom oziroma bi taka krčitev gozda bistveno ogrozila funkcije gozda.
(7) Od objektov za rejo živali se dopušča le gradnjo čebelnjakov. Čebelnjaki, ki se gradijo izven območja domačij so lahko prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Postavitev je možna pod pogojem, da se vlogi za izdajo soglasja, predloži tudi pozitivno mnenje čebelarske organizacije, ki deluje na danem območju.
(8) Od pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je dovoljena le gradnja gozdnih prometnic in grajena obora (obora za divjad). Grajena obora za divjad se lahko gradi le izven strnjenih kompleksov gozdov v območju stika gozda s kmetijskimi površinami, oziroma v območju prepletanja kmetijskih in gozdnih površin.
3.3.4 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
83. člen 
(obramba) 
(1) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m v ožjem vplivnem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od navedenih območij.
(4) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,00 m v širšem vplivnem okolišu (omejena in nadzorovana raba) območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2000 m od navedenih območij.
(5) Določba prejšnje točke ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
84. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Erozijska in plazljiva območja so prisotna v naseljih in okolici Podplanine, Hriba, Črnega Potoka pri Dragi in Čabra (vir: ARSO, Atlas okolja; maj, 2016). Kartografsko so območja prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Prepovedano je:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) Za vse posege v plazljivih območjih je treba pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
85. člen 
(območja potresne ogroženosti) 
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Loški Potok znaša g = 0,150 (karta potresne nevarnosti Slovenije).
86. člen 
(poplavna območja) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti še niso del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del Prikaza stanja prostora Opozorilna karta poplav (vir: ARSO, Atlas okolja) in podatki o Poplavnih dogodkih (vir: portal e-vode, podatki letnih poročil IzVRS). Na območju Občine Loški Potok je poplavno območje (poplavni dogodek 6.–15. 11. 2014) ob Mežnarjevem in Loškem potoku, ki poplavljata Retijško uvalo in Travniško polje.
(2) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(3) Na poplavnih območjih so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
87. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– treba je zagotoviti neoviran in varen dovoz ter dostop do delovnih površin za intervencijska vozila,
– zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi požarne varnost.
3.3.5 Varovanje zdravja
88. člen 
(arhitektonske ovire) 
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
89. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in parki (ZP);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri in območja za turizem (BC in BT),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, kolikor aktivne zaščite ni mogoče izvesti pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(5) Stopnje varstva pred hrupom so lahko v času javne prireditve, javnega shoda, v času gradnje ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, spremenjene, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti hrupa za čas javne prireditve. Za ta namen je potrebno pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(6) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(7) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
90. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
I. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS),
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD),
– na posebnih območjih: športni centri in območja za turizem (BC in BT),
II. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 15 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
– za daljnovod 220 kV 30 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 45 m na vsako stran.
91. člen 
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop.
(4) Potrebno je vsa svetila, ki se uporabljajo na prostem in porabo električne energije namenjeno razsvetljavi na prostem uskladiti z veljavnimi predpisi.
92. člen 
(zagotavljanje ustreznega osončenja) 
Pri gradnji stanovanjskih stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.
3.3.6 Pogoji na območjih razpršene gradnje v odprtem prostoru
93. člen 
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) 
Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije kot enkratni poseg,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
3.4 Podrobna merila in pogoji za posamezne podrobne namenske rabe
94. člen 
(klasifikacija objektov in rab glede na namen) 
V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 39. člena tega prostorskega načrta, določeni:
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
95. člen 
(dopustni objekti) 
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta – BTP), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
96. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SS 
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1242 Garažne stavbe 
2411 Športna igrišča
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
12112 Gostilne, restavracije, točilnice 
1212 Gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (v sklopu stanovanjskih stavb do 50 % celotnega BTP) 
12304 Druge storitvene dejavnosti (v sklopu stanovanjskih stavb do 50 % celotnega BTP) 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (do 50 m2 BTP, do višine 8,0 m).
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN
največ 0,4
/
najmanj 10 %
K+P+1+M
97. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SK – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SK 
Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
1212 Gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
12301 Trgovske stavbe 
12304 Druge storitvene dejavnosti, 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe:delavnice do 350 m2
12630 Stavbe za izobraževanje 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 Obredne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – gasilski domovi 
2302 Energetski objekti: kotlovnice v sklopu gospodarskih objektov ali v velikosti do 250 m2, višine 11 m
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Izključujoče dejavnosti
Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, U
največ 0,4
/
najmanj 10 %
stanovanjske 
K+P+1+M 
nestanovanjske 
do višine 14,0 m
98. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CU 
Osrednja območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih kulturnih, verskih dejavnosti ter bivanju.
Vrsta objektov
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1122 Večstanovanjske stavbe 
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
12303 Bencinski servisi 
1241 Postajna poslopja, terminali 
1251 Industrijske stavbe: delavnice (do 300 m2 BTP, višina 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2, višina 11 m)
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1262 Muzeji in knjižnice 
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
1265 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti)
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (do 300 m2 BTP, višina 11 m)
1274 Druge nestanovanjske stavbe ki niso uvrščene drugje (stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, nadstrešnice, javne sanitarije ...) 
1272 Obredne stavbe 
1242 Garažne stavbe 
2302 Energetski objekti: kotlovnice (do 300 m2, višina 11 m)
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN 
VP, T, U
/
največ 1,6
/
do višine 
14,0 m
99. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CD – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CD 
Območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo trgovske, oskrbne, poslovno- storitvene dejavnosti.
Vrsta objektov
1211 Hotelske in podobne gostinske storitve 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe 
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe – delavnice (do 300 m2 BTP, višina do 11 m)
1252 Skladišča (do 300 m2 BTP, višina do 11 m)
126 Stavbe splošnega družbenega pomena do velikosti 200 m2
2302 Energetski objekti: kotlovnice (do 300 m2, višina 11 m)
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – gasilski domovi, nadstrešnice in javne sanitarije.
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, 
VP
/
največ 1,6
/
do višine 12,0 m
100. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnje
Podrobna namenska raba
IG – gospodarske cone 
Površine namenjene trgovski, storitveni, proizvodni dejavnosti, prometu in skladiščenju.
Vrsta objektov
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe (za potrebe cone) 
1220 Upravne in pisarniške stavbe 
1230 Trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti 
12303 Bencinski servis 
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij 
1242 Garažne stavbe (za potrebe cone) 
125 Industrijske stavbe 
12630 Stavbe za izobraževanje (tehnološki parki) 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – gasilski domovi, nadstrešnice in javne sanitarije. 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti: 
– toplarne in kotlovnice, 
– vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine in proizvodne dejavnosti iz kmetijstva in gozdarstva.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
VV, T
največ 0,9
/
/
do višine 20,0 m
101. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BT – območja za turizem 
Območja so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
Vrsta objektov
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 
1220 Poslovne in upravne stavbe do 100 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti do 150 m2
1242 Garažne stavbe 
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
1263 Stavbe za izobraževanje 
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo, do 150 m2
1265 Stavbe za šport 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije. 
2302 Energetski objekti: kotlovnice v sklopu gospodarskih objektov ali v velikosti do 250 m2, višine 11 m
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NK, NN 
VV, U
največ 0,8
/
najmanj 10 %
do višine 16,0 m
102. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZS – površine za rekreacijo in šport 
Območja so namenjena oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
Vrsta objektov
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe do 100 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti do 100 m2
1265 Stavbe za šport: – spremljajoče stavbe na športnih igriščih 
2411 Športna igrišča 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije 
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN, 
NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P+M
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZP – parki 
Območja odprtega prostora v naseljih.
Vrsta objektov
12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 100 m2 tlorisne površine)
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo – botanični vrtovi 
1265 Stavbe za šport: – spremljajoče stavbe na športnih igriščih 
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije 
2411 Športna igrišča 
2412 Drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NN 
NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P+M
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobna namenska raba
ZK – pokopališča
Vrsta objektov
12112 Gostilne, restavracije in točilnice do 100 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti do 100 m2
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene – spomeniška, 
umetniška in podobna obeležja 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije 
24204 Pokopališča
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK
največ 0,3
/
najmanj 20 %
P+M
103. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobna namenska raba
PC – površine cest
Vrsta objektov
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije. 
2111 Glavne in regionalne ceste 
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
2141 Mostovi in viadukti 
2142 Predori in podhodi 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti – vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
U, T
/
/
/
do višine 14,0 m
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobna namenska raba
PO – ostale prometne površine
Vrsta objektov
12301 Pokrita tržnica 
1242 Garažne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice in javne sanitarije 
2111 Glavne in regionalne ceste 
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti – vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
U, T
/
/
/
do višine 14,0 m
104. člen 
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja telekomunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
T – območja komunikacijske infrastrukture
Podrobna namenska raba
T – površine so namenjena izvajanju dejavnosti in gradnji objektov s področja komunikacijske infrastrukture.
Vrsta objektov
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice 
21302 Letalski radio – navigacijski objekti 
22130 Daljinska hrbtenična komunikacijska omrežja, 
Komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija, 
Telekomunikacijski stolpi in radio komunikacije, 
Telefonske centrale, vozlišča in stikala 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti – vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, T
največ 0,8
/
/
/
105. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
E – območja energetske infrastrukture
Podrobna namenska raba
E – površine so namenjena izvajanju dejavnosti in gradnji objektov s področja energetske infrastrukture.
Vrsta objektov
1220 Poslovne in upravne stavbe,vezane na osnovno dejavnost EUP 
1251 Industrijske stavbe vezane na osnovno dejavnost EUP 
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča, 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice 
2214 Daljinski prenosni elektroenergetski vodi 
2221 Lokalni (distribucijski) plinovodi 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti – vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m, 
2302 Vetrne elektrarne, objekti s pripadajočo opremo in instalacijam iz zmogljivostjo do 1000 KW 
 
Potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb s področja kmetijstva, narave, kulture in energetike. 
 
2303 Objekti kemične industrije – plinarne 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, T
največ 0,8
/
/
/
106. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Podrobna namenska raba
O – površine so namenjene izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki.
Vrsta objektov
1220 Upravne in pisarniške stavbe vezane na osnovno dejavnost EUP 
1251 Industrijske stavbe vezane na osnovno dejavnost EUP 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice 
2212 Daljinski prenosni vodovodi in pripadajoči objekti 
2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 
2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti – vetrne elektrarne, kot enostavne naprave z nazivno električno močjo do vključno 50 kW in višino max. 12 m 
24203 Odlagališča odpadkov 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
U, T
največ 0,8
/
/
do višine 14,0 m
107. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
A – območja razpršene poselitve
Podrobna namenska raba
Površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
Vrsta objektov
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: 
planinske, lovske koče, zavetišča, 
1242 Garažne stavbe 
1251 Industrijske stavbe – delavnice vezane na kmetijsko ali gozdarsko dejavnost do 250 m2,
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
1272 Obredne stavbe 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: zavetišča in hoteli za živali, pesjaki ... 
2411 Športna igrišča
Izključujoče dejavnosti
Promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
KG, U
največ 0,4
/
najmanj 10 %
stanovanjske 
K+P+1+M 
nestanovanjske 
do višine 14,0 m
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Ao – površine razpršene poselitve z omejeno rabo« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Ao – območja razpršene gradnje z omejeno rabo
Podrobna namenska raba
Ao Površine so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi obstoječih objektov.
Vrsta objektov
Dopustne so rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektih. 
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: 
planinske, lovske koče, zavetišča 
1242 Garažne stavbe 
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, 
1272 Obredne stavbe
Izključujoče dejavnosti
Proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki niso vezane na kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
KG
največ 0,4
/
najmanj 10 %
Stanovanjske 
K+P+1+M 
Nestanovanjske 
do višine 14,0 m
108. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša in K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
K – območja kmetijskih zemljišč
Podrobna namenska raba
K1 in K2 – Površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč.
Vrsta objektov
2112
Rekonstrukcije: lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest. 
Možna je gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih objektov kot hišni priključek.
2153
Agrarne operacije in sistemi in vodni zadrževalniki za namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč.
 
221 
222
Gradbeno inženirski objekti: 
Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi, 
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski in lokalna komunikacijska omrežja.
22232
Čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode kot enostaven objekt z zmogljivostjo do 50 PE.
24201
Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
24205
Drugi gradbeno inženirski objekti: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Začasni objekti skladno splošnimi s smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč (vezano na sedmi odstavek 19. člena tega odloka).
Premični čebelnjak in pomožna kmetijska – gozdarska oprema skladno splošnimi s smernicami s področja varovanja kmetijskih zemljišč.
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
Za posege v enotah kulturne dediščine je potrebno upoštevati določila 74. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
109. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč) 
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Podrobna namenska raba
G – večnamenski gozdovi
24201
Obrambni objekti
 
221 
 
222 
 
25205
Gradbeno inženirski objekti: 
Daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vodi, 
Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski in lokalna komunikacijska omrežja. 
Drugi gradbeno inženirski objekti: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, 
Gozdne prometnice in gozdne vlake;
Dopustne so tudi gradnje in ureditve: 
– vzdrževanje obstoječih objektov, 
– odstranitev obstoječih objektov, 
– gozdarske prostorske ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih 
– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja ali širitve. 
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etaže
NP, NK, KG, T
največ 0,3
/
/
/
Za posege v enotah kulturne dediščine je potrebno upoštevati določila 74. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VG – varovalni gozdovi« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Podrobna namenska raba
Gv – varovalni gozdovi
Vrsta objektov
Gradnja objektov za potrebe gozdarstva. 
25205 Drugi gradbeno inženirski objekti: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Izključujoče dejavnosti
Vse dejavnosti razen gozdarstva.
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »VG – varovalni gozdovi« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Podrobna namenska raba
Gp – gozd s posebnim namenom
Vrsta objektov
Gradnja objektov za potrebe gozdarstva.
Izključujoče dejavnosti
Vse dejavnosti razen gozdarstva.
110. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
V – Območje voda
Podrobna namenska raba
VC Površine površinskih voda – celinske vode.
Vrsta objektov
2141 Mostovi, 
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali, kanalski predori 
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti 
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje, 
22122 Zajetja vode, 
25205 Drugi gradbeno inženirski objekti: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov. 
24201 Obrambni objekti. 
Za vse posege v območja z oznako VC je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za urejanje voda, varstva narave in kulturne dediščine, oziroma tudi vodno pravico za rabo vode.
Izključujoče dejavnosti
Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, skladiščenje, promet in trgovina na debelo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega gradnji
TIP 
FZ
FI
DZP
etažnost
NP, NK, 
KG, T
največ 0,3
/
/
/
111. člen 
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »OO – ogrožena območja, plazovita območja« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
OO – ostala območja
Podrobna namenska raba
OO – ogrožena območja: naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča, plazovita območja
Vrsta objektov
Gradbeni inženirski objekti: posegi v smislu varovanja pred naravnimi nesrečami (plazovi, podori ipd.) in gradnja komunalne infrastrukture so dopustni ob predhodni preveritvi z vidika vplivov na okolje. 
 
24205 Drugi gradbeno inženirski objekti: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov.
Vrste dopustnih posegov
Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, prenove objektov za zavarovanje pred naravnimi nesrečami.
Merila in pogoji
Veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg teh pa še pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: 
− upoštevanje krajinskih značilnosti območja, 
− oblikovna enotnost.
112. člen 
(1) Gradnja gospodarske infrastrukture po naslednji klasifikaciji je dovoljena v vseh območjih EUP:
211 Ceste,
214 Mostovi, premostitveni objekti, brvi,
2212 Daljinski vodovodi,
2213 Daljinska komunikacijska omrežja,
2214 Daljinski prenosni elektroenergetski vodi,
2221 Lokalni plinovodi,
2222 Lokalni vodovodi,
2223 Cevovodi za odpadno vodo,
2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
(2) Kjer je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežjih, je skupaj z izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev varnostnih ograj ali drugih pomožnih objekti in naprav varovanja.
3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
113. člen 
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) 
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
3.6 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov
114. člen 
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Podrobni prostorski načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnega načrta je določena s tem prostorskim načrtom.
115. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Predhodna parcelacija pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta ni potrebna, ker podrobni prostorski načrt definira tudi površine namenjene prometni, javni gospodarski infrastrukturi in javnim in skupnim površinam.
(3) Dovoljena je gradnja in vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, ter gradnja nadomestnih objektov, kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
116. člen 
(splošne usmeritve za urejanje območij, za katera je predvidena izvedba OPPN) 
Na območjih, za katera je predvidena izvedba OPPN, veljajo naslednji pogoji in usmeritve:
Naselje
Oznaka EUP
Namenska raba
Usmeritve
1
Draga
Dr04
SS
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov. Umestitev objektov sledi prometni povezavi med notranjimi prometnicami.
2
Draga
Dr09
SK
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov ali objektov za dopolnilne dejavnosti.
3
Hrib
Hr14
SS
Prometna in infrastrukturna zasnova mora biti skupno izdelana za obe EUP (14 in 16). 
V enoti Hr14 je predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s spremljajočimi dejavnostmi. 
V enoti Hr 16 se načrtuje gradnja objektov centralne dejavnosti tudi gasilski dom in stanovanjsko poslovni objekti. 
Obstoječi objekti se ohranjajo.
Hrib
Hr16
CU
4
Lazec
La03
SK
Zahodni del naselja Lazec je redko poseljen ob regionalni cesti. Za zgostitev naselja in pozidave tudi zalednega dela naselja je potrebno izdelati OPPN, ki se lahko deli na manjše enote. Posamezna manjša enota mora biti funkcionalna zaokrožena celota, imeti urejene dovoze dostope in ne sme onemogočiti širitev poselitve zalednega dela. Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje gospodarskih objektov.
5
Mali Log (Žagarji)
Ma03
SS
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji. Lega v prostoru narekuje izdelavo OPPN načrta s poudarkom na zasnovi prometnih ureditev in racionalno gradnjo območja.
6
Mali Log – zahod
Ma05
SK
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov. Polega racionalne zasnove pozidave naj omogoči tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti na domačijah.
7
Novi Kot
No21
CD
Območje se nahaja na mejnem prehodu z Republiko Hrvaško. Predvideno območje je namenjeno turističnemu centru predvsem pohodnikom. Za območji No21 in No22 se predhodno izdela skupna zasnove prostorske organizacije in razvojnih programov. Programska zasnova deli območje z lokalno cesto. V nadaljevanju se območje lahko deli na manjše OPPN-je.
Novi Kot
No22
CD
8
Novi Kot
No27
SS
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov. Zasnova umestitve objektov in tip pozidave se prilagodi podeželskemu okolju.
9
Podpreska
Pd05
SS
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo oskrbnih dejavnosti. Poudarek je na prometni pretočnosti območja in povezavi na regionalno cesto.
10
Retje
Re08
SK
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov. Racionalna zasnova območja temelji na ustrezni prometni navezavi na obstoječ skelet.
11
Retje
Re10
SK
Enostavna zasnova pozidave sledi konfiguraciji ter cestnemu napajanju celotnega območje. Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov.
12
Srednja vas pri Dragi
Sv07
SK
Naselje Srednja vas pri Dragi je razloženo naselje ob razvejani komunikaciji. Posamezne domačije preraščajo okvire in se zlivajo v gručasto obcestno naselje. Na severnem vstopu je zahodni del poseljen, ki mu ob cestnem prevoju dodamo še vzhodni del naselja. 
Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov. Zaželene so spremljajoče dejavnosti na kmetiji.
13
Travnik
Ta05
IG
Predvidena je revitalizacija opuščene tovarne. Območje je namenjeno gospodarski coni: obrt, skladišča, prometne površine, trgovska, poslovna in proizvodna dejavnost.
14
Travnik
Ta06
ZS
Z revitalizacijo območja opuščene tovarne Ta05 se zaledne površine uredijo kot zelene urbane površine za šport in rekreacijo.
15
Travnik
Ta12
SK
Območje se širi do načrtovane razbremenilne ceste. Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov s stanovanji z možnostjo gradnje tudi gospodarskih objektov in dopolnilno dejavnostjo na domačijah.
16
Travnik
Ta14
SS
Območje predstavlja razvojno območje centralnega središče do načrtovane razbremenilne ceste. Predvidena je gradnja eno- in dvostanovanjskih objektov.
117. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Za enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III.3 tega prostorskega načrta,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III.4 tega prostorskega načrta.
Skupne usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja in morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih OPPN pa se upoštevajo kot izhodiščne usmeritve in se lahko na podlagi prostorskih podatkov in razvojnega programa prilagodijo.
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.
(3) Če podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje podrobnejšega načrta.
(4) Če se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta, določiti in rezervirati površine za javne programe kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja podrobnejšega načrta.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in faktor odprtih zelenih površin se v podrobnejšem načrtu računajo na območja posameznih enot urejanj, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.
(6) V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine, pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.
118. člen 
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) 
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ Občine Loški Potok.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
119. člen 
(prekoračitve FZ, DZP in FI in odstopanja) 
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča, faktorja zazidanosti zemljišča izjemoma lahko prekoračijo za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) Pri načrtovanju Občinskih podrobnih načrtov so dopustna odstopanja od usmeritev iz tega odloka, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, hidroloških, prometnih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(3) V podrobnejšem načrtu ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
4.0 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
120. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Če se v postopku priprave dokumentacije za posamezen objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je po mnenju pristojnih ministrstev, organov ali občine potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, in z drugačno ureditvijo prispevati k ohranjanju narave in kulturne dediščine oziroma naravnih dobrin, omogočiti ohranitev naravnega in kulturnega značaja krajine, zmanjšati pričakovano obremenitev okolja in zmanjšati vplive na načrtovano krajinsko sliko območja in kakovost okolja, se takšna sprememba šteje kot dopustna.
(2) Pri posegih v območjih in na objektih kulturne dediščine se ne upoštevajo vsa določila tega odloka, ampak se primarno upoštevajo izhodišča in pravila, ki so veljala v času nastanka ureditev, gradenj oziroma obdobju, ki ga vrednostno določi pristojni zavod.
(3) Pri izvajanju tega OPN in realizaciji posameznih OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ko so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(4) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri z uporabo novih tehnologij, ki sledijo napredku tehnike in dolgoročno zagotovijo primernejša investicijska vlaganja ob upoštevanju, da prestavitve in zamenjave ne spreminjajo podrobne namenske rabe in vsebinskega koncepta tega načrta.
121. člen 
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev) 
(1) V enotah urejanja, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 2.
(2) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta preneha veljati:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/10),
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za osrednji del naselja Hrib – sever LP1-S4-S2 (Uradni list RS, št. 141/06).
Poleg tega prenehajo veljati vsi prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86).
(3) V veljavi ostanejo naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o ureditvenem načrtu za osrednji del naselja Hrib - Loški Potok – Jug (LP1-S4-S2- jug), (Uradni list RS, št. 55/99 in 18/07),
– Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja Hrib – Tabor (Uradni list RS, št. 118/05),
– Uredba o določitvi ureditvenega območja mejnega prehoda za obmejni promet Novi Kot (Uradni list RS, št. 92/03).
122. člen 
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi) 
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah tega prostorskega načrta kot občinski podrobni prostorski načrt.
123. člen 
(dokončanje postopkov) 
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
124. člen 
(dostopnost prostorskega akta) 
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Loški Potok.
(2) Občinski prostorski načrt Občine Loški Potok 1 v analogni in digitalni obliki se hrani na sedežu Občine Loški Potok, Upravne enote Ribnica in na Ministrstvu za okolje in prostor.
125. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
126. člen 
(veljavnost prostorskega načrta) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani Občine Loški Potok.
Št. 350-0002/2014
Loški Potok, dne 17. junija 2016
Župan 
Občine Loški Potok 
Ivan Benčina l.r.