Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2016 z dne 20. 6. 2016

Kazalo

1893. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence 2 – Ap 1143, stran 6422.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/12 skl. US, 76/14 odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 12. redni seji dne 13. 6. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence 2 – Ap 1143
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(splošne določbe) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Velike Malence 2 – Ap 1143 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s. p., Krško pod številko OPPN-07/15.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Kartografski del
– Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Brežice
1:5000
– Geodetski načrt s certifikatom
1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja
1:500
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja
1.500
– Situacija obstoječega stanja
1:500
– Zazidalna situacija, Prerez A-A
1:500
– Prikaz regulacijskih elementov
1:500
– Načrt parcel z zakoličbo
1:500
– Situacija infrastrukture
1:500
– Prikaz vplivov
1:500
– Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1:500
(C) Priloge
– Prikaz stanja prostora
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost – zloženka
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Stališča do pripomb z javne razgrnitve
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Okoljsko poročilo
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju skupaj z višino kapne lege, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe.
(2) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ), se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo vsi objekti na parceli, tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere lahko vstopi človek.
(3) Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
(4) Etaža je višina stavbe med dvema horizontalnima nosilnima elementoma konstrukcije (npr. med stropnima ploščama, temeljno in stropno ploščo ipd.).
II. UREDITVENO OBMOČJE IN PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen
(obseg ureditvenega območja) 
(1) Območje urejanja obsega del zemljišča razpršene poselitve, ki je zahodno od naselja Velike Malence, ob lokalni cesti LC 024063 Boršt–Gorenja Pirošica. V občinskem prostorskem načrtu je območje označeno z oznako Ap 1143.
(2) Območje OPPN se nanaša na del parc. št. 584/7, k.o. Čatež.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 0,02 ha.
5. člen 
(ureditve izven območja OPPN) 
Izven območja OPPN se izvede:
– priključek na lokalno cesto LC 024063 Boršt–Gorenja Pirošica preko parc. št. 584/5 in 1887/2, k.o. Čatež,
– priključitev na vodovodno omrežje na parc. št. 584/5, k.o. Čatež.
6. člen 
(skupno vplivno območje) 
Skupno vplivno območje obsega parc. št. 584/7, 584/5 – del, 1887/2 – del (javno dobro) k.o. Čatež.
7. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija),
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
8. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, skladne s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena (danes Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/5 – popravek, 25/10, 109/11)):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za stanovanjske namene), in sicer Enostanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti prometne infrastrukture: Ceste – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – dovoljeni so le pristopi do objektov, funkcionalne prometne površine okoli objektov ipd.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13)), in sicer:
– majhna stavba (npr. garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ipd.),
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek na komunikacijska omrežja ipd.),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (npr. vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen ipd.),
– pomožni komunalni objekt (npr. ponikalnica, revizijski in drugi jašek, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščobe ipd.).
9. člen 
(vrste ureditev okolice) 
Na območju OPPN so dovoljene ureditve:
– zelenih površin (npr. ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin ipd.),
– parterne ureditve (npr. tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih zidov ipd.).
10. člen 
(vrste dejavnosti) 
(1) Območje OPPN je predvsem namenjeno za stanovanjske namene. Poleg stanovanj (vsaj polovica uporabne površine stavbe se uporablja za stanovanjske namene) so dovoljene dopolnilne dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), in sicer:
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
– dovoljena je: (35.119) Druga proizvodnja električne energije – dovoljuje se le proizvodnja električne energije preko sončnih celic na strehi objekta;
(I) GOSTINSTVO
– dovoljeno je: (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom, (55.209) Druge nastanitve za krajši čas;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so: (62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, (63) Druge informacijske dejavnosti;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– dovoljene so vse dejavnosti;
(M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. računovodstvo, pravne in notarske dejavnosti, odvetništvo, arhitekturna in urbanistična dejavnost, oglaševanje, dekoraterstvo, fotografska dejavnost), razen (75.00) Veterinarstvo;
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. dajanje v najem in zakup, dejavnost potovalnih agencij, nadzorovanje, poizvedovanje, oskrba stavb in okolice, vzdrževanje objektov, čiščenje, pisarniške dejavnosti, fotokopiranje, pakiranje);
(P) IZOBRAŽEVANJE
– dovoljene so: (85.5) Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, (85.6) Pomožne dejavnosti za izobraževanje (npr. tečaji);
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– dovoljene so: (86.23) Zobozdravstvena dejavnost, (86.9) Druge dejavnosti za zdravje (npr. kiropraktika);
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVOSTI
– dovoljene so: (93.13) Obratovanje fitnes objektov; (93.2) Druge športne dejavnosti za prosti čas;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti (npr. popravilo računalnikov, hišnih aparatov, obutve, nakita, kemične čistilnice, kozmetične in pedikerske dejavnosti), razen (94) Dejavnost članskih organizacij, (96.03) pogrebna dejavnost.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN 
11. člen
(stanovanjske stavbe) 
(1) Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijske hiše.
(2) Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris je v osnovi podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je minimalno 1:1,5, dovoljeno je odvzemanje in dodajanje volumnov na osnovni tloris.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (do slemena strehe) največ 9,00 m nad koto obstoječega terena, merjeno od najvišje kote obstoječega terena ob novem objektu. Dopustno je zgraditi kletno(e) etažo(e), v celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: 156.00 m.n.v., lahko je za največ 60 cm nižja.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 1,40 m.
– Streha: dvokapne, dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami, s tem da je lahko njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe osnovne stanovanjske stavbe. Naklon je od 35°–45°. V primeru ravne in enokapne strehe je dopusten manjši naklon, kot je predpisan. Na streho je dovoljeno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trakove, sončne zbiralnike, sončne celice, ki so nameščene vzporedno s strešino in ne smejo presegati višine slemena ipd. V primeru dvokapnih frčad je naklon strešin frčade enak naklonu osnovne strehe.
– Smer slemena: po daljši stranici objekta in/ali v skladu s tlorisom objekta.
– Kritina: naravne rdeče barve dovoljena je delno tudi transparentna kritina, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Fasada: omet, steklo, les, kamen, dopustna je kombinacija več materialov in barv, prepovedana je uporaba izrazito motečih in neavtohtonih barv, kot so citronasto rumena, živo vijoličasta, živo zelena, živo modra, turkizno modra in podobne.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
(4) Lega objekta na zemljišču: za odmike objekta od parcelne meje manjše od 1,5 m je potrebno pridobiti soglasje soseda.
(5) Ureditev okolice stanovanjske stavbe:
– dovoljeno je nasutje obstoječega terena največ do kote pritličja,
– pešpovršine so tlakovane z drobnimi tlakovci ali so v peščeni izvedbi,
– parkirišča so asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali izvedena s travnatimi ploščami,
– medsosedska ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (npr. gaber) ali žičnata (tudi kovano železna) transparentna, višine 1,20 m,
– ostale zunanje površine okoli objekta se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokim drevesi in nizkimi grmovnicami, uredijo se cvetlični in/ali zelenjavni vrtovi,
– brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami,
– podporni zidovi so kamniti,
– zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
(6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,8.
12. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Objekti, ki so stavbe
– postavljajo se na celotni površine parcele, namenjene gradnji,
– odmik od parcelne meje je najmanj 1,5 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– so lesene, zidane ali kovinske konstrukcije,
– naklon strehe in kritina morata biti enaka naklonu strehe in kritini ostalih stavb na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha, kakor tudi transparenta kritina in fasada pri zimskem vrtu, senčnici ipd.,
– ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi ostalih stavb na isti parceli.
(2) Objekti, ki niso stavbe,
– postavljajo se lahko na celotni parceli, ki je namenjena gradnji,
– od parcelne meje so oddaljeni najmanj 0,3 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– podporni zidovi so v kamniti izvedbi.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
13. člen
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Motorni promet:
– Vhod na parcelo/dostopna cesta – se asfaltira, tlakuje ali je v peščeni izvedbi, široka najmanj 3,00 m.
– Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovijo na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali s travnatimi ploščami.
(2) Peš promet:odvija se po peš stezi, ki je tlakovana ali v peščeni izvedbi.
14. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije. V primeru izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja na tem območju je možna priključitev objektov nanj.
(2) PADAVINSKA ODPADNA VODA: s prometnih površin se prosto razliva po terenu. S streh objektov se direktno vodi v ponikalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin ali v zbiralnik deževnice.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: odvaja se v malo komunalno čistilno napravo.
15. člen 
(vodovodno in hidrantno omrežje) 
(1) Območje OPPN se napaja iz obstoječega sekundarnega vodovoda PE 32.
(2) Priključna cev vodovoda se na sekundarni vodovod priključi na parc. št. 584/5, k.o. Čatež.
(3) Priključna cev vodovoda, ki poteka pod vsemi urejenimi površinami razen zelenicami in ki poteka ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na cev, se vgradi v zaščitno PVC ali PE cev.
(4) Vodomerni jašek se locira izven objekta, na vedno dostopnem mestu.
16. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN): Na območju OPPN poteka obstoječ NN kablovod, ki ga je v času gradbenih del potrebno zaščititi ali prestaviti, za kar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Uporabnik se na NN elektro omrežje priključuje preko elektro omarice, ki je locirana na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta.
(2) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR): Na območju OPPN ni javne razsvetljave. Ob robu dostopne ceste, ki poteka preko parc. št. 584/5 in 1887/2, k.o. Čatež se lahko izvede zunanja razsvetljava. NN kabel za napajanje se položi v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri razsvetljave, ki so visoki do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
17. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN je obstoječ TK priključek, katerega je potrebno zaščititi oziroma prestaviti v primeru gradbenih posegov v njegovi bližini.
(2) KTV kabelska kanalizacija se zgradi po potrebi.
18. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni, lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
19. člen 
(ogrevanje) 
Ogrevanje je individualno. Za ogrevanje se lahko uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Utekočinjen naftni plin je v vkopanih cisternah. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 
20. člen
(varovanje okolja) 
(1) Varstvo vode in podtalnice
Območje OPPN ne leži v območju varovanja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se razlivajo po terenu. Komunalna odpadna voda se vodi v malo komunalno čistilno napravo.
(2) Varstvo zraka
Objekti ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Varstvo pred hrupom
– Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se območje OPPN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
(4) Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.
(5) Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
21. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000.
22. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Na območju OPPN ni evidentirana kulturna dediščina.
23. člen 
(varstvo krajinskih značilnosti) 
(1) Na območju OPPN se kote objektov prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Razlike v nivoju terena se prioritetno rešujejo z brežinami.
(3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala visoka vegetacija zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
24. člen 
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Potres: Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,2 g.
(2) Požar:
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objekta, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
– Voda za gašenje požara se zagotavlja iz cistern gasilskih enot.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami (površino za razvoj objekta(ov)), s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 4,40 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin ali se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
– Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Obramba: Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave: Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost:Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
VII. NAČRT PARCELACIJE 
26. člen
(načrt parcelacije) 
Načrt parcele za gradnjo in koordinate zakoličbenih točk te parcele so prikazani v grafični prilogi št. 8 Načrt parcel z zakoličbo.
27. člen 
(javno dobro) 
Na območju OPPN ni javnega dobra. Dostopna cesta, ki poteka od meje OPPN do lokalne ceste poteka preko parc. št. 584/5 k.o. Čatež, ki je v privatni lasti in 1887/2 k. o. Čatež, ki je javno dobro.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 
28. člen
(etapnost gradnje) 
(1) Lahko se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka.
(2) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod in mala komunalna čistilna naprava.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
29. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in po potrebi zagotoviti čiščenje javnih površin, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(3) Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pri upravljavcu elektro omrežja naročiti zakoličbo in mehansko zaščito vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov, varnostne izklope ter nadzor nad izvajanjem zemeljskih del.
30. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov). Pri tem je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka (obliko tlorisa, razmerje stranic, faktor zazidanosti ipd.).
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, inštalaterskih napeljav ipd.
(3) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(4) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(5) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(6) Pri objektih in trasah prometne infrastrukture, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na parcelo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišča ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(7) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(8) Pri gradnji dostopne ceste je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
(začasna namembnost zemljišč) 
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
32. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
33. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-14/2015
Brežice, dne 13. junija 2016
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti