Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2016 z dne 6. 6. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2016 z dne 6. 6. 2016

Kazalo

1787. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu individualne stanovanjske zazidave Sn 5C Pameče, stran 6124.

  
Na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je občinski svet na 17. redni seji 25. maja 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu individualne stanovanjske zazidave Sn 5C Pameče 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt individualne stanovanjske zazidave Sn 5C Pameče, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 14074.
2. člen 
(opis prostorske ureditve) 
(1) Načrtovana je gradnja devetih eno- ali dvostanovanjskih stavb, ki so postavljene v tri nize, ureditev odprtih površin na gradbenih parcelah ter komunalna oprema območja.
(2) Dve stanovanjski stavbi, ki ležita ob lokalni cesti LC 377200 Ržen–Lakuže se priključita s skupnim priključkom na lokalno cesto, za prometno navezavo ostalih stanovanjskih stavb je predvidena gradnja povezovalne ceste med javno potjo JP 879080 Pameče–Založnik in javno potjo JP 879110 Blok–Konečnik.
3. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu individualne stanovanjske zazidave Sn 5C Pameče (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Mestne občine Slovenj Gradec v času uradnih ur.
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(funkcija in opis območja OPPN) 
(1) Območje OPPN je namenjeno stanovanju.
(2) Območje OPPN v naselju Pameče, zahodno od lokalne ceste LC 377200 Ržen–Lakuže in v naravi predstavlja nezazidano zemljišče.
(3) Velikost območja OPPN je ca. 0,85 ha in obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 807/2, 807/5, 807/6, 809/1, 809/6, 810, 811, 812, 813, 815/1, 818/1, 818/3, 816/2, 817/2, 817/1, 816/1, 815/3 1440/14 in 1440/15, vse k.o. Pameče (288).
III. POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(novogradnje stavb) 
Predvidena je gradnja devetih prostostoječih stanovanjskih stavb.
6. člen 
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) 
(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela iz kart št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični prerez«.
(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 4/2 »Urbanistični pogoji«:
– gradbena površina je maksimalna pozidana površina;
– gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost.
(3) Funkcionalno oblikovalski pogoji:
– namembnost stavbe: stanovanjska – dopustne so spremembe namembnosti do manj kot polovice posamezne stavbe za mirne storitvene dejavnosti pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da velikost posamezne parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti (dodatno potrebno parkiranje in manipulacija na lastni gradbeni parceli);
– stavba ima eno ali dve stanovanji;
– gradbena površina: 12,0 x 10,0 m ali 13,0 x 9,0 m;
– etažnost stavbe je klet, pritličje in mansarda. Klet je delno vkopana;
– streha je strma dvokapna, sleme strehe je vzporedno z daljšo stranico stavbe. Na strehi so dopustne frčade. Kritina je v opečni ali v temni barvi;
– fasada je v beli barvi, v pastelnih zemeljskih barvnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;
– stavba se odmakne od ceste, pred ali ob stavbi se lahko uredi ploščad, ki se nameni tudi parkiranju avtomobilov. Ploščad se lahko delno pokrije z nadstreškom velikosti največ 20 m2, ki se lahko postavi do meje gradbene parcele;
– druge odprte površine se zatravijo in uredijo kot zelenica ter zasadijo z drevjem. Vsaj 30 % gradbene parcele mora biti ozelenjene (neutrjena površina);
– dovozi in dostopi so z nove ceste znotraj območja OPPN ali s skupnega priključka na lokalno cesto.
7. člen 
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) V območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, pri čemer je treba pri vseh objektih spoštovati določbe 6. člena tega odloka, ki se nanašajo na zagotovitev deleža neutrjenih površin na gradbeni parceli:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti površine do vključno 20,0 m2; te stavbe se lahko postavljajo tudi izven gradbene meje,
– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica ter pomožni cestni objekti razen cestnega silosa,
– ograja, pri čemer je lahko ulična ograja visoka največ 1,2 m,
– podporni zid višinske razlike med zemljiščem do vključno 1,5 m, pri čemer le do 0,3 m nad nivojem raščenega terena,
– rezervoar za vodo do vključno 100 m3;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– objekt za akumulacijo vode: bazen za kopanje, ribnik, okrasni bazen, vse do vključno 60 m3 in
– pomožni komunalni objekt.
(2) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
(3) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(skupne določbe) 
(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
(2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«.
9. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Prostorska ureditev se z novo cesto na severu navezuje na javno pot JP 879080 (Pameče–Založnik) in na jugu na javno pot JP 879110 (Blok–Konečnik). Dostop do dveh objektov na vzhodni strani območja se uredi preko novega priključka na lokalno cesto LC 377200 (Ržen–Lakuže), širokega 5,0 m.
(2) Nova cesta je namenjena dovozu stanovalcev ter intervencijskih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov in je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet, široka 5,0 m.
(3) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se jo določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
(4) Parkiranje najmanj dveh osebnih vozil je predvideno na posamezni gradbeni parceli. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta.
10. člen 
(voodooskrba) 
(1) Na območju se demontira obstoječe in zgradi novo vodovodno omrežje. Stanovanjska stavba Pameče 125 C se priključi na nov vodovod.
(2) Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezni vodovodni cevovod v krožni navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje, ki se nahaja v obodnih prometnicah na vzhodni in južni strani območja OPPN.
(3) Dimenzije novega cevovoda se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Skladno s tem pravilnikom se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti podzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
11. člen 
(odvajanje odpadnih voda) 
(1) Izvede se ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod.
(2) Komunalne odpadne vode iz območja se s kanalizacijskim vodom navežejo na mešan kanalizacijski vod obstoječe komunalne kanalizacije severozahodno od območja, ki je navezana na CČN Slovenj Gradec. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani gradnji pridobi atest o vodotesnosti.
(3) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v ponikovalnice ali ponikovalni sistem. Ponikovalnice ali ponikovalni sistem morajo biti dimenzionirani tako, da bodo v primeru večjih nalivov lahko zadržane večje količine vode, ki kasneje pronicajo v tla. Strešno meteorno vodo se lahko tudi zbira v primerno dimenzioniranih vodohranih.
12. člen 
(elektrooskrba) 
(1) Za napajanje območja z električno energijo se zgradi ustrezni nizkonapetostni izvod od obstoječe transformatorske postaje TP Pameče vrtec 301 do predvidenih novih objektov.
(2) Zgradi se javno razsvetljavo. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz obstoječe transformatorske postaje TP Pameče vrtec 301.
13. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
Na območju se zgradi nove in prestavi obstoječe vode elektronskih komunikacij.
14. člen 
(plinovod in ogrevanje) 
(1) Za potrebe plinifikacije se zgradi plinovod, ki se naveže na obstoječe plinsko distribucijsko omrežje v lokalni cesti LC 377200.
(2) Ogrevanje objektov na območju je individualno. V izogib onesnaženju zraka se načrtuje ogrevanje z ekološko neoporečnimi energijami (plin, geotermalna, solarna in podobne vrste energije).
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
15. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela OPPN, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«.
(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
16. člen 
(varstvo kulturne dediščine) 
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/, odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
17. člen 
(zrak) 
(1) Preprečuje se prašenje z odlagališča materiala in gradbišča in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene.
(2) V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del se ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlaži ali drugače prepreči emitiranje prašnih delcev v ozračje.
18. člen 
(tla) 
(1) Med gradnjo se:
– posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
– posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površinah, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo);
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površinah, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo;
– z zemeljskim materialom od izkopov za temelje ravna v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinsko ustrezno uredi.
19. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Komunalne odpadke se zbira, deponira in odvaža skladno z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji. V naselju se izvaja odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro – suho). Pri vsaki stavbi se namestita dva zabojnika.
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti, so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,
– komunalne odpadne vode.
(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali preprečuje z naslednjimi ukrepi:
– komunalne odpadne vode iz stavb se vodijo v javno vodotesno mešano kanalizacijo z iztokom na CČN Slovenj Gradec;
– padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se vodijo do predvidenih ponikovalnic, ki se locirajo na gradbeni parceli posamezne stavbe, ali v ponikovalni sistem;
– odvodnja padavinskih vod iz prometnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v mešan kanalizacijski vod;
– pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne izpuščajo v podtalje, z njimi se ravna v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– vsa dela se izvajajo v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
– v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah.
21. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa.
(2) Med gradnjo je dovoljena uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
22. člen 
(varstvo človekovega zdravja) 
Gradbišča se organizira tako, da je čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za gradnjo se omeji na čas med 7. in 19. uro.
23. člen 
(svetlobno onesnaževanje) 
Izogiba se nočnemu osvetljevanju gradbišča.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
24. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g), zato se temu primerno predvidi način gradnje.
(2) Izvedejo se zaščitni ukrepi, ki preprečujejo povečanje ogroženost območja zaradi plazovitosti. Stanovanjske stavbe se ustrezno temelji, v času gradnje pa zagotovi geomehanski nadzor.
(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
(4) Požarno varnost se zagotovi v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju se upošteva požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant,
– zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 10 l/s),
– dovozne poti za gasilsko intervencijo. Projektirajo in izvedejo se tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,
– potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(5) Za stavbe se izdela zasnovo požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.
IX. ETAPNOST 
25. člen 
(etapnost) 
Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno. Lahko se gradijo stavbe, katerim izgrajeno prometno omrežje in komunalna oprema omogoča priključitev.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
26. člen 
(tolerance glede oblikovanja objektov) 
(1) Gradbena površina zahodnega niza stanovanjskih stavb pod cesto se na notranjih dveh parcelah lahko poveča za prizidek velikosti največ 6,0 m x 4,0 m.
(2) Gradbena površina mora biti locirana znotraj gradbene meje vendar tako, da je od notranjih parcelnih mej oziroma notranjih mej gradbenih parcel odmaknjena najmanj 3,0 m.
(3) Pri dopustni gradbeni površini in gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven dopustne gradbene površine ali gradbene meje za 1,00 zaradi izzidkov in za 2,00 m zaradi balkona. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(4) Dovoljena je podzidava kapne lege višine do največ 1,2 m.
(5) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji.
(6) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov. Višina nulte kote pritlične etaže zahodnega niza stanovanjskih stavb je lahko največ 0,15 m nad izvedenim nivojem nove ceste.
27. člen 
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) 
(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), določenih s tem OPPN, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
(2) V primeru odstopanja od tehničnih rešitev pri prometni infrastrukturi se prilagodi parcelacijo javnih cest.
(3) Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu OPPN. V primeru odstopanj od pogojev se ponovno pridobi mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 
28. člen 
(organizacija gradbišča in delovišča) 
(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno območje tega OPPN.
(2) Gradbišče se zavaruje z ograjo.
(3) Gradbišče in način dela se organizira tako, da gradnja zavzema čim manj prostora in da je preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje se zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev odprtih površin.
(4) Transport materiala poteka po obstoječih javnih cestah.
(5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin, se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
(6) Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine uredi skladno z načrtovanim namenom.
29. člen 
(dodatne obveznosti) 
Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:
– zgraditi navezovalno kanalizacijo do priključka na mešani vod obstoječe javne kanalizacije severozahodno od območja ob javni poti JP 879080;
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni izvod iz obstoječe transformatorske postaje TP Pameče vrtec 301 za napajanje stavb in javne razsvetljave;
– zgraditi navezavo do priključka na obstoječe javno vodovodno omrežje, ki poteka vzhodno v lokalni cesti LC 377200 in južno od območja OPPN (v javni poti JP 879110);
– zgraditi kabelsko kanalizacijo za elektronske komunikacije do priključka na obstoječe omrežje v lokalni cesti LC 377200;
– zgraditi plinovod do priključka na obstoječe plinsko distribucijsko omrežje v lokalni cesti LC 377200;
– pred začetkom del se pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
– o vseh motnjah, do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
– objekte in naprave med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati;
– v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi gradnje in obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev;
– v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda (geosonda) pridobiti vodno soglasje;
– zgraditi skupni priključek in nove ceste znotraj območja OPPN (skupni priključek na lokalno cesto LC 377200 Ržen–Lakuže ter povezovalne ceste med javno potjo JP 879080 Pameče–Založnik in javno potjo JP 879110 Blok–Konečnik).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
30. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu individualne gradnje »Pameče 73« (Uradni list RS, št. 4/74) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/02, 46/05, 68/05, 101/08, 72/09, 87/11 in 21/14).
31. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3506-0025/2010
Slovenj Gradec, dne 10. maja 2016
 
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Andrej Čas l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti