Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2016 z dne 8. 4. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2016 z dne 8. 4. 2016

Kazalo

1067. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo, stran 3708.

  
Na podlagi 61. in 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 14. redni seji dne 29. marca 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo 
1.1 Splošne določbe 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo (v nadaljevanju: OPPN TSGC Dolenje Kronovo, OPPN ali akt), ki ga je izdelala Struktura, arhitekturna delavnica forme/vsebine d.o.o. Odlok je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor na območju urejanja. Izdelan je na podlagi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 91/12).
2. člen 
(vsebina akta) 
OPPN vsebuje:
1.0
Besedilo
1.1
Splošne določbe
1.2
Opis prostorske ureditve
1.3
Umestitev načrtovane ureditve v prostor po gradbenih enotah (GE)
1.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro
1.5
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.6
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
1.7
Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo
1.8
Dopustna odstopanja in etapnost gradnje
1.9
Drugi pogoji izvedbe projekta in posegov v prostor, parcelacija
1.10
Prehodne in končne določbe
2.0
Kartografski del – karte
2.1
Prikaz stanja v prostorskih aktih
2.1.1
Izsek iz Odloka o OPN Občine Šmarješke Toplice
M 1:2000
2.1.2
Geodetski načrt
M 1:2000
2.2
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:7500
2.2.2
Prikaz predvidenih rušitev stavb in infrastrukture
M 1:2000
2.2.3
Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova
M 1:2000
2.2.4
Zakoličbeni načrt
M 1:2000
2.2.5
Zasnova ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture
2.2.5.1 
Zasnova ureditve omrežja energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture
M 1:2000
2.2.5.2 
Zasnova ureditve prometne infrastrukture
M 1:2000
2.2.5.3
Profili javnega prostora
M 1:100
2.2.6
Načrt členitve površin s prikazom površin grajenega javnega dobra
M 1:2000
2.2.7
Vplivno območje v času gradnje
M 1:2000
2.2.8
Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti
M 1:2000
2.3.1
Vplivno območje v času obratovanja
M 1:2000
2.3.2
Prikaz podrobne namenske rabe prostora 
M 1:2000
3.0
Priloge
3.1
Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega akta
3.2
Prikaz stanja prostora
3.3
Strokovne podlage
3.4
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
3.5
Obrazložitev in utemeljitev prostorske ureditve
3.6
Povzetek za javnost
3. člen 
(uporabljeni izrazi, pojmi in okrajšave) 
(1) V tem aktu uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), v 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) ter Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju tudi Pravilnik OPPN). V aktu pa se uporabljajo tudi naslednje okrajšave oziroma naslednje razumevanje izrazov ter pojmov:
AC – avtocesta
EKO – elektronska komunikacijska omrežja
EPO – ekološko pomembno območje
EMS – elektromagnetno sevanje
DC – državna cesta
GE – gradbene enote
GJI – gospodarska javna infrastruktura
GJD – grajeno javno dobro
MSC – stopnja lestvice protipotresne varnosti Marcalli-Cancan-Seiberg
NEP – neto etažna površina
OPN – Občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice
OU OPPN – območje urejanja OPPN TSGC Dolenje Kronovo
PM – parkirno mesto
PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PNRP – podrobnejša namenska raba prostora po ZPNačrt
PE – prostorska enota
PZI – projekt za izvedbo
RC – regionalna cesta
RS – Republika Slovenija
SVPH – stopnja varstva pred hrupom
TK – telekomunikacije (e, i, o)
TP – transformatorska postaja
TSGC – turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo
(2) Kadar je v aktu uporabljen izraz »praviloma« le-tapomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar pa v primeru, da to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, se lahko izvede tudi v skladu z ugotovljenimi razlogi. Takšno odstopanje od določil tega odloka pa je potrebno posebej obrazložiti in utemeljiti v vodilni mapi oziroma v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
1.2 Opis prostorske ureditve 
4. člen 
(lega, razmerja s sosednjimi naselji, opis stanja) 
(1) Glede na lego v širšem prostoru ureditev OPPN odločilno določa glavni vstop v prostor Občine Šmarješke Toplice. Hkrati je, kot del kulturne krajine Kronovega v ambientu Krke, tudi del naselja Kronovo. Osrednji del naselja Dolenje Kronovo se nahaja na vzhodni oziroma jugovzhodni strani OU. Ta je danes v urbanističnem smislu, v razmerju naselij in odprte krajine nekakšen »ostanek« prostora, vpet med prometne koridorje – avtocesto na zahodni strani, avtocestni priključek na jugozahodni strani, krožišče na jugu in regionalno cesto z avtobusnim postajališčem na vzhodni strani.
(2) Vas Dolenje Kronovo sestavljajo pretežno kmečka gospodarstva in bivalne enote z nekaj centralnimi dejavnostmi za lokalne potrebe. Naselbinsko telo vasi ima ohranjene izvorne principe notranje organizacije gradbenih enot, javnega prostora, prepoznavno mejo naselja, stavbna struktura pa ima ponekod še tudi značilnosti lokalnega stavbarstva na podeželju. Drugi poselitveni fragmenti vasi Kronovo na vzhodni in južni strani, ki so degradacije, potrebne sanacije, pa mejijo na samo OU OPPN.
(3) V naravi so v OU kmetijska zemljišča – njive in travniki, v severozahodnem vogalu območja pa se tik ob avtocesti nahaja gruča visokih dreves – iglavcev. Stavb v območju ni, čezenj pa poteka primarni državni plinovod. Zahodni rob OU OPPN meji na državno cesto Kronovo – Dolenje Kronovo, na relaciji med Otočcem in Belo Cerkvijo. Pretežni del ostale komunalne opreme je do UO OPPN tudi že pripeljan. V OPN Občine Šmarješke Toplice je OPPN opredeljen med drugim z namensko rabo območja centralnih dejavnosti (severni del) ter območja proizvodnih dejavnosti (osrednji in južni del) in z mejo OU.
5. člen 
(območje urejanja) 
(1) OU obsega 10,3 ha zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 265/1, 270/1, 270/2, 270/5, 280/1, 299/1, 300/2, 301/2, 311/2, 1401/3, 1402/6, 1412/91, 1412/90, 1420/3, 297/4, 1412/40, 296/1, 1401/5, 293/1, 292/1, 300/7, 1412/39, 1412/38, 300/8, 291/2, 291/1, 290/1, 279/1, 289/3, 1412/37, 1412/36, 288/3, 286/3, 1412/34, 1412/33, 285/3, 1412/32, 283/3, 1412/31, 1412/30, 1412/29, 282/3, 318/46, 318/45, 278/1, 277/1, 276/1, 275/1, 1411/1, 274, 273, 272, 271, 269, 267, 266/1, 264/1, 270/3, 311/2, vse k.o. Družinska vas.
(2) Z gradnjo gospodarske javne infrastrukture bodo zunaj območja urejanja tangirana zemljišča naslednjih parc. št.: 1412/60, 270/4, 1412/84, 1412/83, 1412/81, 1412/82, 275/2, 276/3, 277/3, 305/1, 361/2, 361/4, 361/9, 361/11, 1412/16, 1412/19, 1412/24, 1412/25, 1412/27, 1412/67, 1412/68, 1412/88, 1412/89, 1412/79, 296/2, 1401/4, 1412/16, 1412/59, 1412/57, 1412/85, 270/5, 1412/105, 1412/57, 1412/56, 1412/71, 1412/74, 1412/75, 1312/76, 1412/61, 1412/108, 1412/109, 1406/3, 1412/73, 1412/72, 290/2, 263/1, 276/2, 277/2, 278/2, 279/2, 290/2, 298/2, 230, 231, 243, 245, 248,249, 250, 251, 253/1, 253/2, 254/1, 254/2, 258/1, 256, 258/2, 259/1, 260, 1406/5, vse v k.o. Družinska vas.
(3) OPPN je določen z EUP DOK-OPPNa v OPN. Za ureditev GJI izven OU OPPN zajema še del EUP z oznakami AC-DPN1, DOK-1b in OPR-7.
6. člen 
(namen ureditve) 
(1) Območje je namenjeno celoviti prostorski ureditvi za razvoj – turizma, storitev in manjših proizvodnih kapacitet. Cilj ureditve je vzpostavitev dodatnih pogojev za razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest v občini. Skladno z namenom, načrtovanim obsegom in značajem predvidenih dejavnosti se s tem aktom aktivira eden ključnih razvojno prostorskih potencialov občine.
(2) S tem aktom se skladno s 56.a členom ZPNačrt za načrtovano prostorsko ureditev spremeni podrobna namenska raba prostora brez predhodne spremembe OPN.
7. člen 
(pravni obseg akta, dopustne vrste gradenj) 
(1) Akt določa merila in pogoje urejanja javnega prostora in GJI (poglavje 1.4) in merila in pogoje urejanja, vključno z dopustnimi dejavnostmi gradbenih enot (GE, v poglavju 1.3). V skladu s podrobnejšimi merili in pogoji urejanja so v OU OPPN dopustni: gradnja novih objektov, dozidava, nadzidava objektov, rekonstrukcija objektov, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov in v zvezi z urejanjem zunanjih površin, vse v skladu s predpisi o graditvi objektov, ter sprememba namembnosti objektov, kadar je nova namembnost skladna z predvideno namembnostjo in dopustnimi dejavnostmi v posamezni GE. Dopustne so tudi vse druge vrste posegov v prostor v skladu z ZGO-1 in drugimi predpisi v zvezi s posegi v prostor.
(2) Posegi na zemljišča izven OU OPPN, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, (npr. nujna zemeljska dela, navezave na obstoječo GJI, ureditve začasnih dostopov ipd.), so dopustni, če niso v neskladju z drugimi določili OPN.
1.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 
1.3.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji 
8. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
OU OPPN leži v južnem delu občine, na prometno najpomembnejši vstopni lokaciji. Neposreden priključek na avtocesto omogoča izredno ugodno prometno lego in vpetost v mednarodni prostor, kvalitetne povezave z regionalnim središčem Novo mesto in drugimi lokalnimi ter občinskimi središči kot so Otočec, Šentjernej, Škocjan, Bela Cerkev in Šmarjeta. Značaj lokacije je na poseben način povezan s sosedstvom turističnega naselja Šmarješke Toplice, infrastrukturno in lokalno prometno pa je določena z ureditvami vzdolž regionalne ceste
1.3.2 Zasnova ureditve in rešitve načrtovanih objektov in površin 
9. člen 
(zasnova urbanistično arhitekturne ureditve območja)
Organizacija prostora
(1) Urbanistično zasnovo ureditve določajo izhodiščni elementi prostora: rob naselja Dolenje Kronovo, bližina avtoceste, geomorfologija in trasi plinovoda ter daljnovoda. Na podlagi programske opredelitve je OU OPPN notranje členjeno na gradbene enote (GE). GE sorodnih programov so organizirane v treh funkcionalnih sklopih – tipih GE. Prometno funkcionalno je območje organizirano na središčni prečni osi (ulica A) iz RC ter na njej pravokotni ulici B, z odvodom na RC na severnem delu. Geometrija tlorisne ureditve daje prednost minimaliziranju prometnih površin na pretežno ravnem platoju v odnosu do oblikovanja geomerfoloških danosti mikroambienta.
Razvoj programov, coniranje
(2) Sorodne dejavnosti se organizirajo v naslednjih funkcionalnih sklopih (tipih GE):
– tip GE A: storitve – na pomensko ambientalno in prometno najugodnejših legah z mestotvornimi vsebinami – trgovske, storitvene, servisne in poslovne dejavnosti ob regionalni cesti;
– tip GE B: proizvodne, servisne in obrtne dejavnosti, transport in logistika – v južnem delu in območju vzdolž avtoceste;
– tip GE C: zelene ureditve s parkirišči za avtodome in otroškim igriščem v severnem delu.
Stavbna struktura gospodarske cone
(3) Celovitost ureditve stavbne strukture določajo elementi regulacije, ki izhajajo iz opredeljenih strukturnih osi, usklajene višine stavb na skupni ravnini ureditve z oblikovanjem streh ter členitev območja na funkcionalne sklope. Tako so posamezne stavbe le gradniki prostorske strukture celotne ureditve, dopolnjujejo jo zelene ureditve in ureditve javnega prostora.
(4) Stavbna struktura naj bo elementarnih geometrijskih oblik, praviloma z ortogonalnimi ravninami, organizirana na enotni mreži gradbenih linij, v tlorisnem modulu 5,0 m in izhodiščno najmanjšo dimenzijo 20 m. Opredeljene ima osnovne volumne glavnih stavb (1. faza) in možne rasti (2. in naslednje faze). Fazno naj bo organizirana glede na najpomembnejši javni prostor in locirana na določene enotne gradbene linije oziroma do določenih gradbenih meja (karta 2.2.3.).
Javni prostor
(5) Tlakovani javni prostor v OU OPPN obsega le prometne površine in sprehajalne površine v parkovni ureditvi. Navezane so na prometne površine DC Kronovo – Dolenje Kronovo. Javni prostor prometnih, ne-peščevih površin naj bo urejen v skladu s standardi varnega odvijanja prometa, prostor pešca pa oblikovan v merilu pešca s kvalitetno in celovito ambientalno urbano opremo. Ulica 1 (a, b) in 2 (a, b) naj se z obodno strukturo glavnih stavb, skupaj z ureditvijo obodnih GE v primarnem delu, oblikujeta kot klasični ulici v merilu pešca.
Zeleni sistem
(6) OU OPPN je v odprti krajini vizualno izpostavljeno. Z izravnavo terena in oblikovanjem urbanih zelenih površin ter zasaditvami – zelenimi zavesami naj se mehčajo razmerja med urbanimi površinami ter stavbami in odprto krajino v pomembnejših vedutah. Prevladujejo naj košene zelenice. Zasaditev visokoraslega drevja in siceršnja hortikulturna ureditev naj se vzpostavi vzdolž RC, ob trasi obstoječega plinovoda in na severnem delu, kjer so predvidene parkovne ureditve z otroškim igriščem. Zasaditev dreves naj se konceptualno izvede predvsem v valovitih linijah, te se ponekod razširijo. Tako naj se simulira npr. brežine in predvsem obvodno vegetacijo, ki je v tej kulturni krajini pogosta. Del obstoječe gruče visokih dreves v zahodnem delu naj se po možnosti ohranja in vključi v zeleno ureditev.
1.3.3 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot (GE) 
10. člen 
(uvod) 
Splošna merila in pogoji v nadaljevanju določajo organizacijo GE in stavb na njih, opredelitve zunanjega prostora, oblikovanje stavb, oblikovanje zunanjih ureditev, parkiranje, dopustne enostavne in nezahtevne objekte in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. Posebna merila in pogoji urejanja GE, ki so opredeljena po tipih GE pa določajo namembnost prostora, dopustne vrste stavb in eventualno druge posebnosti GE.
11. člen 
(splošna merila organizacije GE) 
Gradbena enota (GE) – pojasnilo pojma
(1) GE je zaokrožen prostor zemljišč ene ali več parcel s tesnimi funkcionalnimi povezavami, skupnim upravljanjem, s skupnimi priključki na GJI in soodvisno stavbno strukturo in drugimi objekti zunaj območja javnega prostora.
Organizacija prostora in urbanistično oblikovanje GE
(2) Ob najpomembnejši ulici (karta 2.2.5.2) naj se:
– na grafično opredeljeni gradbeni liniji (tip GE A) in opredeljeni lokaciji oziroma do gradbene meje (oboje karta 2.2.3.) naj se z glavno fasado in glavnim vhodom v stavbo vzpostavi glavna stavba,
– v glavni stavbi naj se organizirajo najpomembnejše dejavnosti GE, kot so javni prostori (lokali ipd.) in upravne ter poslovne vsebine,
– organizira (en) uvoz.
(3) Na GE se izmed stavb lahko najprej gradi (s prvim gradbenim dovoljenjem) le glavna stavba (ali več njih). V primerih GE, kjer je določena le gradbena meja se stavbe gradijo na eni od gradbenih meja po načelu gradnje na gradbeni liniji.
Primarni, sekundarni in terciarni del GE, hierarhija stavb na GE
(4) Primarni del GE je pas GE, ki meji na najpomembnejši javni prostor ulice (v hierarhiji na karti 2.2.5.1), kot ga določa globina glavne stavbe. Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega GE meji s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor določa glavna stavba. Zato se v primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Programi na GE, ki so vezani na obiskovalce, na javne površine (lokali ipd.), so lahko umeščeni le v glavni stavbi.
(5) V prostoru med gradbeno linijo glavne stavbe in najpomembnejšo ulico je poljavni prostor v zasebnem lastništvu in z javnimi funkcijami. Gradnja stavb v njem ni dovoljena, pač pa le gradnja sekundarnih kubusov glavnih stavb, kot so nadstreški, vetrolovi ipd. v širini do 3,0 m in v višini do največ 4,0 m.
(6) V vseh prostorih med gradbenimi linijami in gradbenimi mejami gradnja objektov ni dovoljena. Gradbene linije in gradbene meje so tako hkrati tudi meje vseh objektov, vključno z ograjami, robniki in vsemi drugimi nadzemnimi objekti – lahko le za gradbeno linijo oziroma gradbeno mejo. V tem vmesnem prostoru (na karti 2.2.3 označen z belo barvo) so dovoljene le tlakovane ureditve ali ozelenitve v nivoju javnega prostora in parkiranje osebnih vozil.
(7) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo OU oziroma del GE izven primarnega dela. Parkiranje naj se praviloma organizira v sekundarnem delu GE.
Poljavni prostor
(8) Del primarnega dela GE ob ulicah 1a, 1b, 2a in 2b, prikazanih na karti 2.2.6 med javnim prostorom (gradbeno linijo ali gradbeno mejo) in glavno stavbo je poljavni prostor. Ta naj se praviloma oblikuje brez fizičnih ovir, prilagojen merilu in uporabi pešcev.
Omejitve gradnje in dejavnosti na podlagi varstvenih režimov
(9) Pri načrtovanju gradnje objektov in izvajanju dejavnosti na GE se upoštevajo določila iz predpisa o zaščiti vodnih virov ter določila tega akta iz 32. člena, ki se nanašajo na širši oziroma vplivni pas vodozbirnega območja.
12. člen 
(stavbe na GE, glavna stavba) 
Organizacija stavb na GE
(1) Organizacijo stavb na gradbeni enoti določajo gradbene linije, gradbene meje, modul velikosti in odmiki od meja GE oziroma parcelnih meja ter prva faza gradnje glavne stavbe. Gradbena linija je v grafičnem delu akta opredeljena regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino umeščajo glavne fasade vseh stavb, ki mejijo na javni prostor. Gradbena meja je linija, do katere smejo segati nadzemni deli stavb – slednji naj bodo zgrajeni na njej (po principu gradbene linije) ali pa od nje odmaknjeni 4,0 m ali več. Pri odmikih naj se upošteva tudi možnost rasti stavbne strukture – modul 5,0 m, v katerem bo mogoče stavbno strukturo v bodoče eventualno razviti. Podzemne stavbe oziroma podzemni deli stavb ter podzemni rezervoarji lahko na GE segajo tudi izven gradbene linije in gradbene meje.
(2) Z razvojem stavb na GE naj bo dosežena racionalna izraba prostora na posamezni GE. Smiselna je povezanost objektov, ki izhaja iz rasti (dograjevanja) osnovnega objekta, ni pa obvezujoča.
Odmiki od mej sosednjih zemljišč ali medsebojni odmiki objektov
(3) Če ni s posebnimi določili ali grafičnim prikazom za posamezno GE določeno drugače (gradbene meje in gradbene linije), je na sekundarnem delu GE stavba lahko postavljena na parcelno mejo ali pa mora biti od nje odmaknjena vsaj 4,0 m. Kadar so stavbe sosednjih GE postavljene na parcelno mejo, se stik stavb oblikuje s protipožarno steno. Stena objekta, ki se postavi na parcelno mejo, se izdela kot slepa stena s požarno fasado.
Tlorisna velikost stavb
(4) Največje velikosti stavb, ki segajo izven nivoja višinske kote GE, so določene v specifikaciji GE na karti 2.2.3. Glavne stavbe se lahko gradijo v velikosti najmanj 20,0 x 20,0 m, praviloma naj bodo vsaj tolikšne tudi ostale stavbe. Glede na določila gradbenih linij in gradbenih meja se velikosti stavb povečujejo v modulih po 5,0 m oziroma do gradbenih linij.
(5) Pri programih, kjer potreb vsebin investicije nikakor ni mogoče zagotoviti za takšno velikost, se s posebno obrazložitvijo odgovornega projektanta izjemoma lahko gradijo tudi stavbe s stranicami 10,0 m ali 15,0 m (npr. 10,0 m x 10,0 m, 10,0 m x 15,0 m ipd.).
(6) Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene. Klet je lahko le eno etažna. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven GE.
(7) Tloris stavbe je zazidana površina, brez strehe.
Višina stavb
(8) Višina stavbe se meri od kote GE do najvišjega roba fasade, natančneje zgornjega roba zgornjega venca. Izvede se lahko v višini 7,0 m ali višje, v rastrih po 3,0 m: 10,0 m in največ 13,0 m, povsod z možnim odstopanjem + 0,30 m. Višina stavbe v varovalnem pasu avtoceste se določa s soglasjem upravljavca te ceste.
Oblikovanje fasad
(9) Stavbe naj bodo oblikovane kot samostojni ali sestavljeni enoviti geometrijski kubusi z ravnimi fasadnimi površinami. V izhodišču naj bodo barve fasad svetlo sive ali srebrne, priporočljivo v barvi surovega aluminija. Dopustne so tudi barve zemeljskih tonov, vendar zgolj v pastelnih odtenkih. Osnovne vizualne komunikacije dejavnosti, blagovnih znamk ter proizvodov posamezne GE so lahko le v/na fasadni ploskvi, po višini le v zgornji četrtini fasad, z eno stranico oglaševalskega polja na enem od vogalov.
Oblikovanje streh
(10) Streha je lahko oblikovana le kot ravna – iz percepcije pešca v javnem prostoru z oblikovanim horizontalnim vencem v katerem so višinsko potopljeni elementi strehe kot so nakloni, eventualna notranja slemena, elementi odvodnjavanja ipd. Ti in podobni elementi imajo lahko višinsko koto absolutno enako ali nižjo, kot jo ima zgornji rob venca. Strešni venec naj bo minimalen tehnični detajl, brez arhitekturnega nagovora. Nad ravnino strehe so lahko nameščene le naprave in ureditve manjšega merila (npr. komunikacijske, klimatske, fotovoltaika, solarne, ipd. naprave), v minimalni višini, vendar največ do 2,50 m nad ravnino strehe. Pri tem naj bo odmik od roba fasade navznoter enak višini nad ravnino strehe.
13. člen 
(ureditev zunanjega prostora GE)
Višinska kota GE in višinska kota pritličja stavbe
(1) Zunanja površina GE naj se v primarnem delu GE oblikuje iz višinske kote priključka GE na najpomembnejšo javno ulico, in sicer v 0–5 % padcu od le-te proti glavni stavbi – na stiku z njo je določena višinska kota GE. Tako naj bo določena tudi kota pritličja glavnih stavb (v javne prostore, lokale ipd.), z možno toleranco ± 0,50 m. Izjema so prostori, višinsko prilagojeni nakladalni rampi za kamione. Kote priključkov GE določi PGD cest za OU OPPN. Izravnana naj bodo tudi dvorišča in zunanje ureditve med njimi.
Višinska uskladitev GE
(2) Višinskih razlik med javnim prostorom in površinami GE naj praviloma ne bo. Tudi med posameznimi GE naj ne bodo, če pa že, naj bodo minimalne. Če so, naj se premoščajo z nakloni zunanjih zelenih površin. Večje višinske razlike, naj se premoščajo s hrbtno fasado stavb (s konstrukcijo opornega zidu v odmiku največ 0,60 m) ali z zatravljenimi ter armiranimi brežinami z naklonom do 60 stopinj. Brežina je lahko košena ali pa porasla z avtohtonim grmičevjem – priporočljivi so listavci. Dovoljene so izravnave terena v skladu z določenimi višinskimi kotami platojev na posamezni GE. Višinska uskladitev in izravnava terena je dopustna tudi pred gradnjo glavne stavbe, po pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo celote ali dela notranjih cest oziroma sočasno z gradnjo komunalne infrastrukture.
Zadrževanje vode na GE
(3) Z ustreznimi rešitvami zunanjih ureditev je potrebno pri utrjenih večjih zunanjih površinah GE, večjih od 200 m2, zagotoviti, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda v meteorno kanalizacijo in v površinske odvodnike.
Posebne ozelenitve
(4) Velike utrjene površine v obsegu nad 1500 m2 naj se v sekundarnem delu strukturirajo z visokoraslo vegetacijo, kolikor je iz vidika tehnologije rabe prostora to le izvedljivo (npr. parkirišča). Zunanji robovi GE s pretežno parkirnimi prostori za tovorna vozila naj se zaključujejo z gručasto vzpostavljeno srednje in visokoraslo vegetacijo. Tudi na stikih z drugimi naselbinskimi strukturami naj se cezura vzpostavi/povezuje s srednje ali visoko raslo vegetacijo.
(5) Zunanja ureditev GE, ki mejijo na regionalno cesto na vzhodni strani, naj se na zemljiščih investitorjev podaljša od vzhodne meje GE do ceste kot oblikovno enotna. Izvede naj se kot sestavni del komunalne ureditve GE, ki sega izven območja urejanja s tem OPPN. Navedena zunanja ureditev se izvede z zasaditvijo visokoraslega drevja v formi drevoreda ali drevesnih gruč in naj upošteva rešitve komunalnega urejanja OPPN.
Ograje in oporni zidovi na GE
(6) Površinsko so lahko obdelani le v strukturi vidnega betona. Betonski oporni zidovi se obvezno ozelenijo s plezalkami, krajinsko izpostavljeni deli pa se dodatno zakrijejo z drevesi in grmičevjem. Možnosti gradnje ograj so opredeljene v merilih urejanja GE.
GE posebnih javnih vsebin
(7) Za potrebe javnih storitev občina določi GE B.02, lahko pa tudi drugo ali več GE javnih ureditev. V njej/njih se opredelijo vse pomembne javne vsebine, ki zahtevajo svoj prostor, npr. ekološki otok, TP, vozlišče EKO z bazno postajo, zbirno reciklažni center in označevalni stolp.
14. člen 
(priključevanje GE na GJI) 
GE se morajo priključevati na naslednje vrste GJI, če ta obstaja:
– na javno prometno površino za motorna vozila,
– kanalizacijsko omrežje odpadnih in meteornih voda v ločenem sistemu,
– na plinovod ali sistem toplovoda iz skupnega voda oskrbe z energijo iz obnovljivih virov ipd., kolikor bo vzpostavljen,
– vodovodno omrežje,
– odvoz komunalnih odpadkov,
– elektronska komunikacijska omrežja,
– električno omrežje.
15. člen 
(zagotavljanje parkirnih površin) 
Za vsako GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na dotični GE odvijajo. Število PM se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju in v skladu z veljavnim OPN.
16. člen 
(vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov) 
Na GE se lahko gradijo naslednji nezahtevni in enostavni objekti, v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ob upoštevanju meril tega odloka:
– ograje – varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja,
– podporni zid – podporni zid z ograjo,
– samostojne majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, vendar izven območja glavnih ulic 1a, 1b, 2a in 2b – nadstrešek ali podobni objekt, vendar največ eden na GE,
– prizidke, oblikovno v skladu s tem odlokom – vetrolov, nadstrešek, senčnica, zimski vrt,
– pomožni objekti v javni rabi – grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, grajen gostinski vrt,
– pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave,
– male komunalne čistilne naprave,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– enostavni komunikacijski objekt določen v predpisih s področja EKO,
– priključek na objekt GJI in daljinskega ogrevanja – priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na EKO,
– samostojno parkirišče – parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– objekt za oglaševanje, vendar le v skladu z merili oblikovanja na fasadah, ki ne presegajo namene oglaševanja dejavnosti GE,
– pomožni komunalni objekt – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok,
– pomožni kmetijski objekti in objekti za rejo živali – samo za potrebe dejavnosti veterinarstva.
17. člen 
(velikost GE, merila in pogoji parcelacije ter združevanja in delitev GE) 
Parcelacija se izvede po načrtu parcelacije (karta 2.2.4), z možnostjo združevanja ali delitve GE.
1.3.3 Posebna merila in pogoji urejanja tipov GE 
18. člen 
(posebna merila urejanja) 
Posebna merila in pogoje se uporablja skupaj s splošnimi merili in pogoji urejanja GE, določajo pa namembnost GE, dopustne dejavnosti in tipe objektov.
19. člen 
(tip GE A: GE A.01, 02, 03, 04, 05 – trgovske, servisne in storitvene dejavnosti)
Namembnost GE
(1) GE je namenjena le dejavnostim terciarnega sektorja in z njo povezanimi dopolnilnimi dejavnostim. Dopustne dejavnosti so:
– G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili);
– I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač);
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (58 Založništvo, 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, 60 Radijska in televizijska dejavnost, 61 Telekomunikacijske dejavnosti, 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti);
– K Finančne in zavarovalniške dejavnosti (64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, 65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnost, 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve);
– L Poslovanje z nepremičninami (68 Poslovanje z nepremičninami);
– M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 75 Veterinarstvo);
– N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti);
– P Izobraževanje (85.59 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje);
– Q Zdravstvo in socialno varstvo (86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 Druge dejavnosti za zdravje, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti);
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas);
– S Druge dejavnosti (94 Dejavnost članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti).
Dopustni tipi objektov
(2) Dopustna je gradnja naslednjih objektov: 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe; 1220 Poslovne in upravne stavbe; 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo; 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane – stavbe za šport; 12712 Stavbe za rejo živali (samo za potrebe veterinarske dejavnosti); 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega); 1240 Garažne stavbe; 12510 Industrijske stavbe (le drobna obrt razen tovarn); 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 2211 Daljinski prenosni plinovodi; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Posebnosti urejanja GE
(3) Faktor zazidanosti: 0,60, faktor zelenih površin: 0,20.
(4) V primeru razdelitve GE, ta ne sme biti manjša od 0,1 ha.
20. člen 
(tip GE B: GE B.01, 02, 03, 04, 05 – logistika, transport, servisna dejavnost, proizvodnja in obrt)
Namembnost, dopustne dejavnosti
(1) GE so namenjene dejavnostim sekundarnega sektorja, manjšim delavniškim obratom in z njimi povezanim dopolnilnim dejavnostim. Dopustne dejavnosti so:
– C predelovalne dejavnosti (10 Proizvodnja živil, 11 Proizvodnja pijač, 13 Proizvodnja tekstilij, 14 Proizvodnja oblačil, 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 23.7 Obdelava naravnega kamna, 23.9 Proizvodnja brusilnih sredstev in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, 25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, 27 Proizvodnja električnih naprav, 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav, 32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, 33 Popravila in montaža strojev in naprav);
– D Oskrba z električno energijo, plinom in paro (35.119 Druga proizvodnja elektrike; 35.14 Trgovanje z električno energijo, 35.2 Oskrba s plinastimi gorivi, 35.3 Oskrba s paro in vročo vodo);
– E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, 38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki);
– F Gradbeništvo(41 Gradnja stavb, 42 Gradnja inženirskih objektov, 43 Specializirana gradbena dela);
– G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili);
– H Promet in skladiščenje (49 Kopenski promet; cevovodni transport, 52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnost, 53 Poštna in kurirska dejavnost);
– I Gostinstvo (56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač);
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (61 Telekomunikacijske dejavnosti);
– M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 75 Veterinarstvo);
– N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (77 Dajanje v najem in zakup, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti);
– S Druge dejavnosti (95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti).
Dopustni tipi objektov
(2) Dopustna je gradnja objektov: 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; 125 Industrijske stavbe in skladišča; 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje; 2112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe); 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 2411 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Posebnosti urejanja GE
(3) Faktor zazidanosti: 0,60, faktor zelenih površin: 0,20.
(4) Na GE B.02 se opredeli javni prostor za postavitev objektov skupne infrastrukture TSGC: transformatorske postaje, ekološkega otoka, bazno postajo mobilne telefonije, promocijskemu stolpu, ZRC ipd. V zgolj eni od takšnih GE se lahko postavi stolp za potrebe oglaševanja dejavnosti, storitev, proizvodov in blagovnih znamk lastnikov in najemnikov stavb na OU OPPN. Stolp naj ne presega višine 20 m, merjene od določene višinske kote pritličje stavb (tč. 1 13. člena). Gradbeno dovoljenje za takšen stolp naj med drugim opredeljuje tudi merila oblikovanja posameznih promocijskih prostorov – v dimenzijah, materialih in drugih tehničnih elementih. Na GE z javnimi vsebinami je dopustno graditi tudi vse vrste (dejavnosti in objekte) GJI kot so ceste, posamezni vodi in naprave instalacij ipd. Navedeni objekti morajo biti za gradbeno linijo oziroma gradbeno mejo, znotraj območja postavitve objektov in parkirišč. Takšne površine GE naj so javne površine.
(5) V primeru razdelitve GE, ta ne sme biti manjša od 0,1 ha, razen če se razdeli za potrebe postavitve objektov skupne infrastrukture.
21. člen 
(GE tipa C: C.01, 02 – parkovna ureditev, park z otroškim igriščem, park s parkiriščem za avtodome)
Namembnost, dopustne dejavnosti
(1) GE je namenjena le hortikulturni, predvsem parkovni ureditvi, v kateri so tudi ureditve dopolnilnih vsebin – otroško igrišče, druženja, parkiranja avtodomov ipd. Dejavnosti so dopustne kot dopolnitev obstoječih dejavnosti tipa GE A ter dejavnost gospodarskih javnih služb. Samostojno se dejavnost lahko organizira le v GE C.02.
(2) Dopustne dejavnosti na GE C.01
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (61 Telekomunikacijske dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti);
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas);
– D Oskrba z električno energijo, plinom in paro (35.119 Druga proizvodnja električne energije, 35.22 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži).
(3)Dopustne dejavnosti na GE C.02
– I Gostinstvo (55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, 56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač);
– J Informacijske in komunikacijske dejavnosti (61 Telekomunikacijske dejavnosti, 63 Druge informacijske dejavnosti);
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti, 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas);
– D Oskrba z električno energijo, plinom in paro (35.119 Druga proizvodnja električne energije, 35.22 Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži).
Dopustna gradnja objektov
(4) Na GE C.01 se lahko gradijo: 21 Objekti prometne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 2411 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. Poleg enostavnih in nezahtevnih objektov iz 16. člena odloka, so dopustni še naslednji enostavni in nezahtevni objekti skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje: športno igrišče na prostem.
(5) Na GE C.02 se lahko gradijo, poleg dejavnosti v C.01, tudi: 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (parkirišče za avtodome ipd.). Poleg enostavnih in nezahtevnih objektov iz 16. člena odloka, so dopustni še naslednji enostavni in nezahtevni objekti skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje: majhna stavba – kiosk za potrebe turistične dejavnosti, športno igrišče na prostem.
Posebnosti urejanja GE
(6) GE C.01 se zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem v obliki drevoreda, ki učinkuje kot zelena kulisa skozi osrednji del OU v koridorju ob plinovodu, z upoštevanjem potrebnega odmika od plinovoda. Zasaditev se izvede deloma kot enostranski in deloma kot dvostranski drevored skupaj z ureditvijo pešpoti. Zasaditev visokoraslih dreves ni potrebna, če se ta izvede ob koridorju plinovoda na sosednih GE tipa A in B ob meji z GE tipa C.
(7) GE C.02 se v celoti nameni ureditvi postajališča za avtodome. GE mora biti priključena na javno cesto, javna komunalna omrežja (javni vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov), elektroenergetsko omrežje z javno razsvetljavo in EKO. Osnovna infrastruktura postajališča naj zagotavlja utrjeno parkirišče z varnim dostopom in možnostjo obračanje vozila. Postajališče naj omogoči priključitev avtodomov na oskrbni otok s komunalnim in energetskim priključkom (oskrbni z vodo in elektriko), mestom za odpadke, svetlobnim telesom za zunanjo razsvetljavo, mestom za praznjenje posod kemičnih sanitarij. Postajališče naj bo opremljeno s prometno in obvestilno signalizacijo, vstopno rampo, varovalno ograjo ter urbano opremo (nepremične mize in klopi, koši za odpadke, igrala za otroke ipd.). Ureditev urbane opreme in stavb mora biti usklajena z občinskim načrtom oblikovanja urbane opreme za OPPN TSGC Dolenje Kronovo.
1.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, pogoji priključevanja in grajeno javno dobro 
22. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh GE.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih tega akta in upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah, po konceptu tega akta.
23. člen 
(prometno omrežje in prometne površine – listi 2.2.5.2. in 2.2.5.3.)
Ceste
(1) Prometna ureditev območja urejanja sloni na primarni notranji povezovalni cesti, ki je v dveh križiščih priključena na obstoječo regionalno cesto 1513 Kronovo–Dolenje Kronovo. Glavno križišče je locirano južneje proti krožišču (v km 0+320) in je namenjeno osebnemu in tovornemu prometu. Sekundarna notranja povezovalna cesta je krajša ulica, ki je vezana predvsem na prometno napajanje storitvenih in turističnih vsebin, torej osebnim vozilom, tudi s kamp prikolicami oziroma avtodomom. Izvede se iz obstoječega križišča na regionalno cesto (v km 0+500) – odcepa proti vasi Dolenje Kronovo. Prečni profil primarne in sekundarne notranje povezovalne ceste za vse vrste prometa znaša 2 x 3,25 m vozišče + 1,5 m pločnik. Glavne ulice 1a, 1b in 2a in 2b naj imajo obojestranski pločnik širine 1,5 m. Prečni profil povezovalne ceste, namenjene zgolj osebnim vozilom in kamp programu pa znaša 2 x 2,75 m + 1,50 m utilitarni pločnik. Notranje ceste se projektirajo za največjo dovoljeno hitrost 40 km/h in poleg prometne signalizacije opremijo tudi z opozorilnimi tablami o vodovarstvenem pasu.
(2) Predvidena je ureditev novega priključka s pasom za leve zavijalce na regionalni cesti. Predviden je tudi pas za desne zavijalce na priključni cesti v OU. Vsi posegi zaradi razširitev za pas za levo zavijanje se izvajajo na levo stran regionalne ceste. Desna stran, kjer je robnik in varnostna ograja, ostaja.
(3) Predvidena je tudi preureditev priključka na obstoječem križišču za Dolenje Kronovo v km 0+500. Obstoječ otok na mestu zaporne ploskve se poruši in na tem mestu označi levi pas v dolžini bivše zaporne ploskve. Bencinski servis v osrednjem delu območja naj bo na regionalno cesto priključen preko južnega priključka. Projektne rešitve novega priključka (južno križišče) in preureditve obstoječega priključka (severno križišče) naj zagotavljajo preglednost vključevanja vozil na regionalno cesto ter ukrepe umirjanja prometa v območju obeh križišč.
Mirujoči promet
(4) Parkiranje naj se zagotovi v vsaki GE posebej.
Površine pešca in kolesarske površine
(5) Promet pešcev in kolesarjev (gre za traso daljinske kolesarske poti) je predviden po trasi projekta Sava-Krka Bike, ki prečka skrajni severni del OU. Pločnik za pešce je predviden tudi vzdolž celotnih notranjih primarne in sekundarne povezovalne ceste. Vzdolž regionalne ceste je v istem nivoju opredeljen tudi pas javnih in pas poljavnih površin pešca. Prečni profil kolesarske poti in pešpoti skupaj je 3,60 m.
(6) Pri gradnji novih cest, križišč ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Predvidene ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje.
(7) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(8) Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov.
(9) Vsi karakteristični prečni prerezi cest ter poti imajo s tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja v primeru optimizacije oziroma izboljšanja prometnega omrežja ter ob upoštevanju veljavnih tehničnih in ostalih predpisov s področja urejanja prometnega omrežja.
(10) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja urejanja prometnega omrežja.
(11) Za izvajanje del v območju državne in lokalne ceste se pridobi soglasje upravljavca.
24. člen 
(vodovodno omrežje in odvajanje voda – karta 2.2.5.1)
Oskrba z vodo
(1) Oskrba z vodo za sanitarne in požarne potrebe se zagotavlja z napajanjem iz vodnega zajetja Novo mesto – Jezero, v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo ter tehničnimi predpisi glede javnega vodovoda. Tehnološko vodo za eventualne potrebe dejavnosti, ki jih v območju ob sprejemu odloka ni mogoče predvideti, bodo lastniki lahko zagotavljali iz podtalnice, vendar v zaprtem sistemu in v skladu s pogoji pristojnih služb s področja upravljanja voda. Za tovrstni odvzem vode je potrebno pridobiti vodno pravico, projektne pogoje in soglasje za PGD in PZI.
(2) Na območju urejanja se zgradi vodovodno omrežje, ki se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje dimenzije DN 10. V ta namen se izvede rekonstrukcija dela obstoječega vodovodnega omrežja naselja Dolenje Kronovo (v delu, kjer je obstoječe JVO, ne zadostuje požarnim kriterijem). JVO s priključnimi vodi se predvidi do predzadnjega objekta na posameznem delu OU. Od priključnega voda do objektov se predvidi zasebno vodovodno omrežje.
(3) Poleg javnega vodovodnega omrežja (prikazano na karti 2.2.5.1), se od priključnih jaškov oziroma odjemnih mest do predvidenih objektov s projektno dokumentacijo opredeli tudi zasebno vodovodno omrežje, ki poteka po zasebnih površinah.
(4) Za potrebe požarnega varstva se zagotavlja hidrantna mreža za pokritje celotnega OU OPPN.
Odvajanje odpadnih voda
(5) Odpadne vode naj se odvaja preko predvidenega kanalizacijskega omrežja za naselje Dolenje Kronovo, katere čiščenje je po prečrpavanju predvideno na čistilni napravi Šmarješke Toplice. Priklop na javni fekalni kanal bo možen po dograditvi povezovalnega kanala do čistilne naprave Šmarješke Toplice.
(6) Javni kanalizacijskih vodi naj potekajo pod javnimi površinami cest in pločnikov v koridorjih komunalne infrastrukture, v ločenem sistemu. Skupaj s priključki pa naj bodo izvedeni v skladu z določili Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 10/14), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in veljavnimi tehničnimi pravilniki.
Odvajanje padavinskih voda
(7) Padavinske vode naj prioritetno ponikajo v ponikovalnice neposredno na GE, viške padavinskih vod pa se odvede s kanalizacijo v ločenem sistemu v naravni odvodnik – v reko Krko preko povezovalnega kanala do izliva. Ponikovalnice na območju širšega vodovarstvenega pasu niso dovoljene, na območju vplivnega vodovarstvenega pasu pa naj bodo locirane izven vpliva utrjenih in povoznih površin. V meteorni kanalizaciji naj se zbirajo vse padavinske vode s prometnih površin, stavb in drugih funkcionalnih površin. Z utrjenih povoznih in drugih prometnih površin naj se odvajanje zagotovi preko lovilcev olj in peskolovov. Padavinske vode se lahko zadrži z zadrževalnikom na GE, da se prepreči hipni odtok v kanalizacijo. Raba padavinske vode je dopustna za sanitarne in tehnološke potrebe ter za zalivanje zelenih delov GE. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest naj bo usklajena z aktualnimi predpisi s področja emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in s področja odvajanja odpadnih vod iz komunalnih ČN.
25. člen 
(odpadki) 
(1) Območje je vključeno v javni sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na posamezni GE je predvideno zbirno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov dostopno z javne ceste. Za potrebe celotne občine je predvidena izgradnja zbirnega centra v OU. Odpadke, ki so namenjeni predelavi je potrebno zbirati in skladiščiti ločeno od drugih odpadkov. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno v Centru za ravnanje z odpadki v Leskovcu. V primeru, da pri izvajanju dejavnosti nastajajo posebni odpadki se zanje na GE, na kateri nastajajo, predvidi posebno zbirno mesto, ravnanje z njimi pa lahko opravlja le za to pooblaščena organizacija.
(2) Pri projektiranju površin grajenega javnega dobra je potrebno upoštevati določila Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11) in Odloka o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 10/14).
(3) Odpadke nastale pri gradnji je potrebno zbirati ločeno po vrstah v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in oddati pooblaščeni organizaciji.
26. člen 
(električno omrežje, javna razsvetljava) 
Zasnove elektroenergetskega omrežja
(1) Znotraj območja urejanja ni obstoječih elektroenergetskih vodov. Obstoječi energetski vodi, ki bodo pri urejanju prometnih priključkov in navezav na vode in naprave druge gospodarske javne infrastrukture tangirani, se ustrezno zaščitijo, prestavijo ali nadomestijo.
(2) Priklop OU OPPN je mogoč v primeru izgradnje nove RTP 110/20 kV Dobruška vas. Za priklope posameznih GE se zgradi čisti vod iz RP Kronovo in vzanka v obstoječe 20 kV EE omrežje. V OU OPPN naj se zgradi več TP, z močmi glede na potrebe odjemalcev. Vodi naj bodo v kabelski betonski izvedbi, v velikosti glede na inštalirane moči, z notranjimi posluževanji in z ustreznimi stikalnimi bloki glede na vrste odjemov. Posamezna nova TP naj se približa središču odjemov in se jo vzanka v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode. V primeru večjih odjemov posamezne GE je potrebno zgraditi lastno TP GE.
(3) Zgradi naj se tudi nova EKK, ki naj bo izvedena s PVC cevmi ter jaški standardnih dimenzij. Za 20 kV kablovode naj se predvidi potrebno število za NN razvode. Kablovodi naj bodo v skupnih kanaletah, če pa ne, naj bodo pod povoznimi površinami zaščiteni z obetoniranimi PVC cevmi.
(4) Zgradijo naj se tudi nizkonapetostni razvodi v EKK od novih TP do posameznih odjemnih mest. Nova odjemna mesta naj bodo po posameznih GE, v prostostoječih omaricah, v velikosti glede na število in velikost odjema ter locirane na določenih mestih ob javnem prostoru, z omogočenimi stalnimi dostopi. Možna je tudi vzpostavitev skupinskih omaric za odjemna mesta več GE. Energetsko omrežje se lahko gradi le v kabelski kanalizaciji.
Javna razsvetljava
(5) Z javno razsvetljavo se opremijo vse javne površine območja: javne ceste, parkirišča, pločniki in druge površine pešca. Svetilke javne razsvetljave spadajo med urbano opremo, zato se oblikujejo v skladu z merili oblikovanja javne opreme v OU OPPN. Svetila naj imajo zasenčenje proti nebu in energetsko varčna svetila. Priključno merilna in krmilna mesta naj se umestijo v sklopu objektov transformatorskih postaj. Krmilni sistem naj omogoča uveljavitev s strani občine predpisanega režima obratovanja. V sistemu naj se upošteva Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Osvetlitev zunanjega prostora GE, za katere je predvidena javna raba, naj bo v vseh elementih usklajena z elementi javne razsvetljave v OU OPPN.
27. člen 
(oskrba s plinom) 
Obstoječe stanje
(1) Preko območja poteka distribucijski plinovod MRP Krško – MRP Novo mesto (premer 400 mm, tlak 50 bar), pri katerem je potrebno upoštevati omejitve v pripadajočem varovalnem pasu (2 x 65 m).
Zasnova oskrbe s plinom
(2) V primeru, da bo na trasi prenosnega plinovoda na območju Občine Šmarješke Toplice ali v bližini cone na območju Mestne občine Novo mesto zgrajena merilno regulacijska postaja za distribucijo plina ali distribucijsko plinovodno omrežje, se območje urejanja z njim lahko opremi.
28. člen 
(ogrevanje in učinkovita raba energije) 
(1) Glavni vir ogrevanja na območju urejanja naj bo zemeljski ali utekočinjen naftni plin, oziroma se lahko dopolni ali uredi oskrba z energijo tudi z ekološko optimalnejšimi rešitvami kot so: z obnovljivimi viri energije, preko decentraliziranih ali daljinskih sistemov. GE lahko prostore ogreva tudi na električno energijo, vendar le začasno, do trajne rešitve ogrevanja in le prostore v skupni kvadraturi do 50 m2. V primeru proizvodnje toplote in/ali električne energije iz biomase se lahko zgradi tudi toplovod.
(2) Pri stavbah z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, se sistem oskrbe z energijo načrtuje na podlagi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki temelji na pravilniku s tega področja. Študija naj bo sestavina PGD.
29. člen 
(elektronska komunikacijska omrežja (EKO)) 
(1) Ob severnem in zahodnem robu OU OPPN poteka obstoječa trasa EKO, za katerega je potrebno v sklopu priprave nadaljnje dokumentacije predvideti ustrezno zaščito in po potrebi prestavitev. Za oskrbo območja z novimi EK priključki je potrebno dograditi primarno EKO z navezavo na obstoječo kanalizacijo EKO. V območju se za potrebe klasične telefonije in elektronskih komunikacij zgradi kabelska kanalizacija, s potekom v skupnem koridorju z elektroenergetsko kanalizacijo. Koridor elektroenergetske in komunikacijske kanalizacije se umesti v pločnik ali v pasu ob dostopnih cestah. Pri križanjih in odmikih se upoštevajo veljavni tehnični predpisi in standardi. EKO se lahko gradi le v kabelski kanalizaciji.
(2) EKO morajo biti grajena skladno z določili predpisov o elektronskih komunikacijah tako, da omogočajo njihovo skupno uporabo, razen če:
– dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo,
– zaradi omejevanja nepotrebnih posegov, varstva okolja, javnega zdravja in javne varnosti oziroma,
– če tega ne dopuščajo drugi predpisi.
Zato je potrebno pri gradnji stavb, omrežij komunikacijskih omrežij in omrežij druge GJI, pri kateri se vgrajujejo komunikacijski vodi, predvideti dostopovno točko, ki omogoča skupno uporabo dostopovnega dela omrežja.
(3) Investitor v omrežja GJI, pri katerih se vgrajujejo tudi sistemi EKO, mora ravnati skladno z določili predpisov o elektronskih komunikacijah, ki se nanašajo na skupno gradnjo. Tako morajo vsaj 30 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma 60 dni pred začetkom izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno, sporočiti namero o projektiranju oziroma gradnji pristojnemu organu (Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS). K obvestilu o nameri načrtovanja in gradnje je potrebno priložiti poziv investitorjem, da izrazijo interes za vključitev v načrtovanje EKO in pripadajoče infrastrukture z rokom najmanj 20 dni od objave poziva s strani pristojnega organa (Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS).
(4) Enako kot investitorji v komunikacijska omrežja morajo ravnati tudi investitorji v druge vrste GJI (prometna, komunalna, elektroenergetska, plinovodna in druga infrastruktura), kjer sicer ni predvidena gradnja EKO, vendar za to obstajajo tehnične možnosti. Investitor v druge vrste GJI mora svoje omrežje načrtovati tako, da se skladno z izkazanim interesom lahko gradi EKO in pripadajoča infrastruktura.
30. člen 
(obratovanje javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture) 
Izgradnja gospodarske javne infrastrukture
(1) Omrežja, objekti in naprave GJI se izvedejo v okviru komunalnega opremljanja cone. Izgradnjo zagotavlja občina v sodelovanju z upravljavci GJI in investitorji.
Pogoji omogočanja priključevanja na omrežja, objekte in naprave
(2) Občina oziroma upravljavec posamezne GJI zagotavlja znotraj meril tega akta vsem uporabnikom vseh sistemov GJI v OPPN priključevanje pod enakimi pogoji.
Urbana oprema
(3) Vse vrste, oblikovne in tehnične lastnosti urbane opreme GJI, javnih površin in GE, kot so klopi, svetila, koši za odpadke, ograje, pokrovi, hidranti ipd., je potrebno dosledno izvajati v skladu s projektom Oblikovanje urbane opreme v OPPN TSGC Dolenje Kronovo Občine Šmarješke Toplice.
(4) V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 
31. člen
(varstvo kulturne dediščine) 
(1) OPPN se nahaja v območju registriranega arheološkega najdišča Dolenje Kronovo – Arheološko najdišče (EŠD – 15537). Pri posegih se varujejo arheološke ostaline ter njihov vsebinski ter prostorski kontekst. Arheološke ostaline se ne smejo poškodovati.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja in posegi v prostor morajo biti izvedene sistematične arheološke raziskave območja, njihovi rezultati pa vključeni v projektno dokumentacijo. Za vsak morebiten poseg na obravnavano območje je potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo in odstranitev dediščine. Dodatne arheološke raziskave morajo biti usklajene s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
1.6 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 
32. člen
(varovanje okolja in zdravja ljudi) 
(1) Pri načrtovanju, izvajanju del ter obratovanju objektov se zagotavlja varovanje okolja pred onesnaževanjem. V skladu s predpisi se zagotavlja varstvo voda, varstvo tal, varstvo zraka, varstvo pred hrupom, varstvo pred elektroenergetskim sevanjem in varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem.
Varstvo voda
(2) Varstvo voda pred onesnaženjem se izvaja z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda na čistilno napravo. Tehnološke vode je potrebno pred izpustom v kanalizacijski sistem predhodno očistiti. Padavinske vode se iz prometnih in manipulativnih površin posameznih GE odvaja v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. Pri gradnji objektov ni dovoljena uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo. Med gradnjo objektov je potrebno zagotoviti varstvene ukrepe in preprečiti izlitje, odtekanje ali izpiranje goriv, olj, maziv in drugih nevarnih snovi v podtalnico. Za vsak poseg v vodni režim podtalnice ali površinske vode je potrebno na podlagi 150. člena Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
(3) Del območja urejanja se nahaja v širšem in del v vplivnem pasu vodozbirnega območja, zato se glede gradnje ter dejavnosti upoštevajo določila veljavnega predpisa o zaščiti vodnih virov.
(4) V širšem varstvenem pasu vodozbirnega območja je prepovedano graditi ponikovalnice za odpadne vode, odlaganje odpadkov, uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev. Promet in skladiščenje nevarnih in škodljivih snovi ne sme presegati lokalnih potreb, skladiščenje se zagotavlja v nadzemnih objektih oziroma delih stavb.
(5) V vplivnem varstvenem pasu vodozbirnega prispevnega območja vodnega vira je prepovedana gradnja proizvodnih dejavnosti in obrti, ki porabijo veliko naftnih derivatov in energetskih obratov na pogon z naftnimi derivati. Dopusten je le lokalni promet z nevarnimi in škodljivimi snovmi oziroma naftnimi derivati. Prepovedano je odlaganje odpadkov ter uporaba sredstev za zaščito rastlin in zatiranje živalskih škodljivcev.
Varstvo tal
(6) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti v coni je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
Varstvo zraka
(7) Pri posegih je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Zaradi varstva zraka se pri poslovnih, industrijskih in drugih objektih za njihovo ogrevanje načrtujejo ogrevalni sistemi z učinkovito rabo energije. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v tehnoloških procesih ne smejo povzročati prekomernega onesnaženja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet se območje cone dolgoročno vključi v sistem javnega potniškega prometa v občini in regiji. Proizvodne dejavnosti se umestijo tako, da so od okoliških stanovanjskih objektov, ki so zunaj območja urejanja, oddaljeni najmanj 150 m. Dejavnosti s predvidenimi napravami za zmanjšanje izpustov in čiščenje zraka se umestijo v od stanovanj bolj oddaljene GE. Naprava z izpustom zraka mora biti od najbližjega stanovanjskega objekta zunaj območja urejanja oddaljena najmanj 300 m.
(8) Na GE, kjer so načrtovane naprave iz katerih je z obratovanjem predviden izpust s prekomernimi vplivi na zrak, je potrebno v tehnološkem procesu zagotoviti najboljše tehnološko napredne in sodobne rešitve zmanjšanja izpustov in čiščenja zraka. Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti najmanj dvakrat letno ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(9) Pri graditvi in obnovi objektov se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Objekti in proizvodni procesi naj z uporabo obnovljivih virov energije (biomasa, termalna energija, solarni energetski sistemi, zemeljski plin) pri ogrevanju in elektriki namesto uporabe fosilnih goriv zagotavljajo učinkovito energetsko izrabo in s tem varstvo zraka.
(10) Med gradnjo mora izvajalec gradbenih del zagotoviti ukrepe s katerimi bo preprečeno prekomerno prašenje z gradbišča in pri transportu gradbenega materiala (prekrivanje materiala, transport, vgrajevanje v nevetrovnem vremenu, brezhibno delovanje gradbene mehanizacije ipd.).
Varstvo pred hrupom
(11) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). Posamezne stopnje varstva pred hrupom so opredeljene za vse vrste PNRP oziroma po tipih GE.
(12) V primeru, da so na posameznih območjih presežene mejne vrednosti kazalcev za hrup mora povzročitelj hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov, s katerimi bo obremenjenost zmanjšana na dovoljeno mejo hrupa. Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa.
(13) Pri umeščanju dejavnosti na območju naj se hrupnejše dejavnosti umesti v skrajni severozahodni del cone in v čim večji oddaljenosti od okoliških stanovanjskih objektov. Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Izvedba morebitnih potrebnih protihrupnih zaščitnih ukrepov vključuje postavitev protihrupnih sten oziroma barier, izgradnjo nasipov, vzpostavitev vegetacije in zelenih površin itd.
(14) Če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po predpisih iz varstva okolja, se naj za posamezne dejavnosti v coni zagotovi izdelava vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa v času obratovanja, pri čemer naj se ugotavlja in rešuje vpliv tudi izven OU OPPN.
(15) Upravljavec AC ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba morebitnih potrebnih ukrepov za zaščito objektov in območja so obveznost investitorjev novih posegov.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(16) Gradnja novega ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja (transformatorske postaje, nad/podzemni vodi za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radarski oddajniki ipd.) ne sme povzročati večjih obremenitev z elektromagnetnim sevanjem v bivalnem okolju, kot jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04). Za gradnjo takih objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. Na OU OPPN in v vplivnem pasu ob njem ni obstoječih oziroma načrtovanih tovrstnih vodov in naprav.
(17) Pri vseh rekonstrukcijah, nadzidavah in dozidavah obstoječih objektov, namenjenih za delo ter za postavitev pomožnih objektov, ki posegajo na območje elektroenergetskih koridorjev obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1).
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(18) Osvetljevanje površin in objektov v območju urejanja naj se načrtuje z upoštevanjem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Ceste in druge javne površine naj se osvetljuje z okolju prijaznimi svetilkami z uporabo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(19) Z razsvetljavo cest in drugih javnih površin ne smejo biti presežene ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin v občini iz 5. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(20) Gradnja objektov lahko poteka v času med 6.00 in 22.00 uro. Izven tega časa se nepokrite površine gradbišč lahko osvetljuje le z okolju prijaznimi svetilkami.
33. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Del OU OPPN spada v ekološko pomembno območje (65100) Krka – reka. Upoštevajo se varstva in usmeritve, kot je podano v 5. členu Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13).
(2) Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem drevju.
34. člen 
(varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov) 
(1) Ornica oziroma humus v debelini 40 cm se bo uporabil za ureditev zelenih površin v OU OPPN in za izboljšanje oziroma pridobitev novih kmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v občini.
(2) Do pravnomočnosti odločb za gradnjo se z gozdom gospodari v skladu z gozdnogospodarskimi načrti (21. člen Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93, 115/06, 110/07, 61/10, 106/10, 63/13, 112/13).
1.7 Rešitve za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarno varstvo 
35. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo. Območje leži na potresno srednje nevarnem območju (stopnja 0,175 G na karti potresne ogroženosti). Za preprečevanje poplavne ogroženosti ob povečanih količinah meteorne vode na posamezni GE, kjer se med projektiranjem izkaže, da je to potrebno, se pred izpustom vode v meteorno kanalizacijo predvidi ureditev zadrževalnikov vode. Ti morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev in onemogočal poplavljanje javnih površine ter sosednjih GE.
(2) Zaklonišča, zaklonilniki ali drugi objekti za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi nevarnostmi na območju urejanja se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
36. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Ureditve javnega prostora in notranje ureditve na GE naj zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi, živali in premičnega premoženja. Varnost stavb pred požarom naj se zagotavlja predvsem z ustreznimi odmiki med stavbami, s požarno ločitvijo ter ureditvijo dovozov ter delovnih površin za intervencijska vozila. V javnem prostoru uredi hidrantno omrežje z dosegom vseh stavb in drugih požarno ogroženih objektov v OU OPPN.
(2) Ureditve naj bodo skladne s predpisi o zagotavljanju požarne varnosti v stavbah. Izpolnjevanje zahtev varnosti pred požarom se za požarno manj zahtevne objekte dokazuje v elaboratih – zasnovah požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
1.8 Dopustna odstopanja in etapnost gradnje 
37. člen
(dopustna odstopanja) 
(1) Odstopanja od določil tega odloka so v GE možna v obsegu in pod pogoji, kot so določeni v tem členu in pri merilih in pogojih za posamezno GE.
(2) Bruto površine in prostornine objektov je dovoljeno spreminjati v okviru urbanističnih parametrov tipa GE. Višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunale infrastrukture in arhitekturnim rešitvam.
(3) Izjemoma so dopustne spremembe tras cest, cestnih priključkov in drugih prometnih površin, tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalne izrabe prostora, izboljšanja varnosti ali če so posledica združevanja ali delitve GE, vendar le pod pogojem, da z njimi soglašajo njihovi upravljavci in bistveno ne vplivajo na temeljno urbanistično zasnovo območja.
(4) Dopustna je tudi sprememba izbire načrtovanih profilov na posameznem odseku notranjih cest, kadar je to utemeljeno zaradi načrtovanja GJI ali oblikovanja GE.
(5) Pri izvedbi parcelacije se lahko spremenijo elementi zakoličbe meja med javnim prostorom in posameznimi GE, kadar je njihova sprememba posledica uskladitve s projektno dokumentacijo javnih površin. Sprememba parcelnih meja med posameznimi GE je dopustna tudi v primeru združevanja ali razdelitve GE (povečanje ali zmanjšanje GE).
(6) Dopustno je tudi:
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene celotne parcelacije OU v primerih, da je izvedena parcelacija dotične GE in javnega prostora do nje (načrtovana povezava z RC), da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel.
(7) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določeno v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke (npr. alternativen način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike), okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(8) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
38. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Izvajanje del naj poteka v smiselnih celotah glede na tehnologijo in pričakovane učinke. Opredelitve faz so okvirne in jih lahko skozi posebna soglasja h gradnji občina spreminja.
(2) Tudi gradnja notranje mreže GJI lahko poteka v fazah. Ob tem pa se vsa načrtovana komunalna, energetska in prometna infrastruktura gradi sočasno. Sočasno se gradi, upoštevajoč potrebe nadaljnje gradnje ne glede na to, ali je potrebna za eno ali več GE.
(3) Podrobnejša opredelitev faznosti gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
1.9 Drugi pogoji posegov v prostor in parcelacija 
39. člen
(druge obveznosti investitorja in izvajalcev) 
(1) Investitorji in izvajalci gradenj morajo v najkrajšem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, nastale zaradi gradnje, po odredbi pristojnih služb. Izven zemljišč po 5. členu tega odloka med gradnjo ne sme biti motena uporaba ali povzročena škoda (npr. onesnaževanje ipd.) na okoliških kmetijskih in gozdnih zemljiščih – s prevozom materiala, neprimernega odvodnjavanja ipd. Območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času gradnje.
(2) Gradnja na neopremljenem zemljišču ni dovoljena. Če komunalna oprema na posamezni GE ni zgrajena, se na njej lahko gradijo objekti le ob sočasni gradnji predvidene gospodarske javne infrastrukture s katero se zagotavlja komunalna opremljenost za to GE, ki je hkrati del opremljanja območja istega tipa GE. V sklopu gradnje komunalne opreme GE se lahko izvedejo tudi zemeljska dela izravnave platoja GE.
(3) Investitorji so pred gradnjo dolžni poravnati obveznosti komunalnega prispevka oziroma z občino skleniti pogodbo o opremljanju območja z javno gospodarsko infrastrukturo, če ta še ni zgrajena.
40. člen 
(monitoring) 
(1) Vsi vplivi ureditev in izvajanja dejavnosti v okolju se spremljajo v vplivnih območjih določenih s tem aktom in na podlagi predpisov s področja varovanj.
Varstvo tal in voda
(2) V OU OPPN se nahaja območje varovanja pitne vode, zato se upoštevajo predmetna določila zakonodaje.
(3) Med gradnjo se izvaja spremljanje kazalcev okolja in sicer s spremljanjem nepredvidenih dogodkov na gradbišču (morebitni pojavi razlitja snovi, erozije, izpiranja nevarnih snovi, okvare strojev ipd.) in s poročili o ukrepih. Potrebno je zagotavljati nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja rezervoarjev), voditi evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi ter reden mesečni pregled vseh lovilcev olj ter po potrebi njihovo čiščenje v skladu z Uredbo o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12).
(4) Monitoring se izvaja v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12). Le-ta predpisuje prve meritve, ki se izvedejo po prvem izpustu ali po večji spremembi v odvajanju ter vse nadaljnje meritve, ki so potrebne.
(5) V primeru, da bodo nastajale tehnološke vode, je skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01) za letno količino tehnoloških odpadnih vod, ki je manjša od 4000 m3 na leto, določena ena meritev letno s časom vzorčenja reprezentativnega vzorca 6 ur.
(6) Meritev ni potrebno izvesti pri objektih, kjer nastajajo le sanitarne odpadne vode. Neposreden monitoring talne vode ni potreben, saj na območju ni evidentiranih vodovarstvenih območij. Ureditev območja ne predvideva ponikanja odpadne vode oziroma nekontroliranega odtoka padavinske in komunalne odpadne vode. Odtok meteorne vode bo opremljen z lovilci olj.
Varstvo zraka
(7) V času obratovanja se izvaja monitoring v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03). Merilno mesto pri malih kurilnih napravah se določi v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
Varstvo pred hrupom
(8) V času gradnje in med obratovanjem TSGC se s strani organizacije, pristojne za nadzor ravni hrupa izvaja reden nadzor glede upoštevanja predpisov. Prve meritve hrupa se izvedejo skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02, 50/05, 49/06). Območje proizvodnih dejavnosti in območje prometnih površin je uvrščeno v IV. SVPH, območje centralnih dejavnosti in zelenih površin je uvrščeno v III. SVPH. Vsi protihrupni ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju.
Varstvo narave
(9) Na OU OPPN ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave. V njem se nahajata le območje daljinskega vpliva posebnega območja varstva (POV) Krakovski gozd – Šentjernejsko polje (SI5000012), posebnega ohranitvenega območja (POO) Krka s pritoki (SI3000338) in ekološko pomembnega območja Krka s pritoki (65100). Pri posegih na omenjena območja se upošteva veljavna zakonodaja.
Ravnanje z odpadki
(10) Po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov oziroma 150 t nenevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki. Povzročitelj pri katerem v enem (preteklem) letu nastane najmanj 5 kg nevarnih odpadkov ali 10 t nenevarnih odpadkov mora pristojnemu ministrstvu najkasneje do 31. marca tekočega leta dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo leto. Ob vsaki predaji odpadkov (razen komunalnih) pooblaščeni organizaciji naj se skladno z navedeno uredbo pridobi evidenčni list in arhivira za dobo petih let.
Elektromagnetno sevanje
(11) Pri posegih v zvezi z napravo, ki je vir sevanja, je potrebno zagotoviti prve meritve tistih veličin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira, za katere so določene mejne vrednosti.
Svetlobno onesnaževanje
(12) Obratovalni monitoring javne razsvetljave zagotavlja občina (tudi preko upravljalca) skladno z predpisom s tega področja in v obsegu ter na način, ki ureja monitoring svetlobnega onesnaževanja.
Varovanje kulturne dediščine
(13) Ob gradnji objektov na območju OPPN je potrebno izvesti arheološki nadzor na celotni lokaciji posega. V primeru odkritja morebitnih novih arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko izkopavanje po predhodni časovni in stroškovni opredelitvi obsega morebitnih zaščitnih izkopavanj.
41. člen 
(viški materiala) 
Viški materiala se bodo uporabili znotraj območja OPPN za oblikovanje zelenih ureditev in izravnave – izdelavo platform prostorskih enot. Ostali se bodo odpeljali na stalno deponijo.
42. člen 
(načrt parcelacije) 
Načrt parcelacije določa javni prostor znotraj območja urejanja (ceste, pločnike ipd.) in prostor GE za gradnjo stavb ter zunanje ureditve oziroma parkovne ureditve.
1.10 Prehodne in končne določbe 
43. člen
(komunalno opremljanje) 
(1) Za komunalno opremljanje območja urejanja s tem OPPN se pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Vključuje naj izgradnjo vseh predvidenih omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in površin grajenega javnega dobra. Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(2) Gradnjo komunalne opreme območja lahko izvaja občina ali investitor – slednji na podlagi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišča, ki jo sklene z občino in v kateri so določene obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev v javno korist in so skladne s programom opremljanja. Zgrajeno komunalno infrastrukturo bo v takem primeru investitor predal v last Občini Šmarješke Toplice in v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
44. člen 
(sprememba podrobne namenske rabe prostora) 
S sprejemom tega akta se podrobneje določi podrobna namenska raba prostora brez predhodne spremembe OPN na delu površin z namensko rabo območje proizvodnih dejavnosti – gospodarska cona (IG) v območje centralnih dejavnosti (CD) in iz območja centralnih dejavnosti (CD) v območje zelenih površin – parkov (ZP). Na območju prometnih površin se določi namenska raba površine cest (PC).
45. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev za območje urejanja po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) 
OPPN se lahko razveljavi po tem, ko je v celoti zgrajena komunalna oprema predvidena po tem odloku in so realizirane načrtovane prostorske ureditve na vsaj 90 % površin GE in ko je hkrati v celoti vzpostavljena parcelacija po tem odloku. Pri tem je potrebno izvedeno GJI evidentirati v zemljiškem katastru. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN Občine Šmarješke Toplice.
46. člen 
(uporaba predpisov) 
Predpisi oziroma zakonodaja navedena v tem odloku se uporablja z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo tudi po sprejemu odloka. Prav tako se uporabljajo predpisi, ki razveljavljajo oziroma nadomeščajo predpise navedene v tem odloku.
47. člen 
(nadzor nad izvajanjem) 
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svojih pristojnosti Občina Šmarješke Toplice.
48. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN s prilogami in spisom postopka je v uradnih urah na vpogled na Občini Šmarješke Toplice, sam akt pa tudi na Upravni enoti Novo mesto.
49. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0008/2012-35
Šmarjeta, dne 30. marca 2016
Županja 
Občine Šmarješke Toplice 
mag. Bernardka Krnc l.r.

AAA Zlata odličnost