Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2016 z dne 18. 3. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2016 z dne 18. 3. 2016

Kazalo

765. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih giroplanov (enomotornih) CS-ULG, stran 2630.

  
Na podlagi pete alineje petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10, ZLet-UPB4) izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije
C E R T I F I K A C I J S K E  S P E C I F I K A C I J E 
za atestiranje ultralahkih giroplanov (enomotornih) CS-ULG
VIRI PREDPISOV ZA GRADNJO ULG
– BUT 2001 & Amendments 12 Februar 2009 & 25 September 2012
– FAR Part 23
– FAR Part 27 – FAR Part 33 – FAR Part 35
– OUV Smernica H004; H008 – JAR – VLA 1990
– Modern Gyroplane Design by Martin Hollmann – Flying the Gyroplane by Martin Hollmann
– Gyroplanes, A Guide to their Construction and Operation by Hugh Bancroft-Wilson
– Understanding the Gyroplane by Paul Bergen Abbott
– BCAR CAP 643 Section T, Issue 1, March 1995 & Amendment 1, August 2001
– NACA-Reports, Technical Memoranden
UPORABLJENE FORMULE in ZNAKI
daN
Dekanewton (101 Newton)
g
zemeljski pospešek
IAS
indicated airspeed (prikazana hitrost)
n
preobremenitev
NN
Normal Null (morska gladina)
MSL
mean sea level (nad NN)
P
največja masa na vsaki smučki pri maksimalni začetni masi
TAS
true airspeed (dejanska hitrost)
VA
načrtovana manevrska hitrost
VD
načrtovana hitrost strmega leta
VDF
hitrost strmega leta dosežena pri preizkusnih poletih
VLO
največja hitrost za izvlečenje podvozja
VNE
največja dovoljena hitrost
W
največja dovoljena vzletna masa
RAZDELEK A – SPLOŠNO 
CS-ULG 1 Namen
Certifikacijske specifikacije za atestiranje giroplanov postavljajo minimalne zahteve za v točki CS-ULG 2 definiran ultralahki giroplan (ULG), ki zagotavljajo, da je uporaba ULG za predviden namen neoporečna in da je zagotovljena varnost zračnega prometa ter javna varnost in mir. Za zrakoplove, ki so pridobili dovoljenje za letenje pred veljavnostjo teh certifikacijskih specifikacij, velja tretji odstavek 23. člena Pravilnika o ultralahkih letalnih napravah (Uradni list RS, št. 107/08).
CS-ULG 2 Uporaba
(a) Ti predpisi gradnje veljajo in se uporabljajo od objave v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer za ultralahke giroplane (ULG):
(1) ki nimajo več kot dveh potnikov,
(2) katerih vzletna masa ne presega 560 kg,
(3) ki se uporabljajo v skladu z vizualnimi (VFR) pogoji letenja,
(4) ki se ne uporabljajo za akrobatsko letenje.
Opomba: akrobatsko letenje ne obsega:
(i) vseh manevrov, ki so potrebni za normalno delovanje,
(ii) strmih ovinkov s prečnim naklonskim kotom 60°,
(iii) vertikalnih strmih letov, ki se ne končajo na tleh,
(iv) letov z bočnim drsenjem (Schiebeflüge).
(b) Najmanjša hitrost letenja VS0 pri maksimalni teži letenja ne sme preseči 65 km/h.
(c) ULG je po definiciji zrakoplov z rotorjem brez trajnega lastnega pogona rotorja in s fiksnim kotom rotorskih lopatic. ULG rotor s pripravo za nastavitev kota lopatic za popravo/nastavitev trackinga je rotor s fiksno nastavitvijo kota lopatic.
(d) Zahteva za samostojno reševalno napravo ni potrebna, ker je v avtorotaciji nenehno vrteč se rotor sam reševalni aparat.
CS-ULG 3 Obrazložitve
(a) V teh predpisih povzete zahteve o gradnji ultralahkih zrakoplovov niso povzetek sodobnega tehničnega znanja o letalstvu; potrebna je interpretacija zahtev na podlagi tega znanja. Ti predpisi o gradnji niso navodila za izgradnjo, temveč se predvsem pričakuje, da ima uporabnik obstoječe strokovno znanje in da uporablja predpise samo za preverjanje.
(b) Razdelki z zavezujočo vsebino obsegajo pojme »naj bi« ali »se sme/lahko«. Ti izrazi se uporabljajo v besedilu za podajanje priporočljivih izjav ali splošnih dovoljenj.
(c) Za zahteve, ki obsegajo kakovostne pojme (npr. »jasno vidno« ali »preizkušeno na ustrezen način«), je ob dvomu potrebno pridobiti odločitev s strani pristojnega organa.
CS-ULG 4 Vsebina in oblika
(a) Predpisi so razdeljeni po področjih s črkami.
(b) V kazalu so našteta področja v razdelkih.
(c) Številčenje poglavij/odstavkov je z naraščajočimi črkami/številkami v analogiji z obstoječimi mednarodnimi standardi.
(d) Če imajo v skladu s to zahtevo pojmi poseben pomen, so na ustreznih mestih podane definicije.
RAZDELEK B – LETENJE 
I. SPLOŠNO 
CS-ULG 21 Izvedba dokazov
(a) Vse zahteve tega poglavja morajo upoštevati vse možne lege masnega središča in mase letala v obsegu obremenitev, za katere je dokazovanje ustreznosti izpeljano, in sicer s preizkusi in najmanj enim vzorčnim letalom.
(b) Dokazi morajo biti izpeljani za vse oblike letenja, v katerih bo ULG letel, če ni drugače določeno.
Opomba:
V tem poglavju niso zajete vse zahteve, ki dokazujejo skladnost dokazov s preizkusnimi poleti.
Razlaga:
(1) Merilna oprema za preizkusne polete:
(a) Za preizkusne polete naj bo ULG opremljen z merilno opremo, ki omogoča enostavno izvedbo meritev in opazovanj.
(b) Pred začetkom preizkusov naj se določi natančnost merilne opreme in njihove korekcijske tabele ali diagrame. Pri tem je potrebno še posebej paziti na napako merilnika, pri čemer se upošteva vpliv posameznega stanja zrakoplova.
(2) Pred izvedbo preizkusnih poletov naj bodo izvedeni naslednji preizkusi na tleh:
(a) preizkus delovanja motorja v skladu z obrazložitvami k razdelku F CS-ULG 903,
(b) dokumentirana meritev maksimalnega odklona krmilnih površin, glave rotorja in elementov za ugotavljanje skladnosti s konstruktivnim predlogom.
(3) Preizkus funkcionalnosti:
Pred začetkom preizkusnih poletov naj bodo na tleh izvedeni vsi funkcionalni preizkusi sistemov in ULG.
CS-ULG 23 Razporeditev masnih bremen
(1) Območje lege masnega središča, pri katerem je letalo varno krmarljivo, določi prosilec.
(2) Področje težišča naj ne bo manjše kot tisto, ki ustreza masi vsakega potnika med minimalno maso 60 kg samo za pilota in določeno največjo maso za pilota in potnika z upoštevanjem neugodne dodatne teže goriva in prtljage. Določena največja masa na osebo ne sme biti manjša od 90 kg. Masa pilota manj kot 60 kg se lahko uravna z balastom.
CS-ULG 25 Omejitve mase – največja masa
Največja masa je določena tako, da:
(1) ni večja od:
(a) največje mase, ki jo je predlagal prosilec,
(b) največje načrtovane mase, pri katerih je dokaz izpeljan za vse možne obremenitve ogrodja in skladen z vsemi zahtevami letenja;
(2) ni manjša od mase, ki je rezultat mase praznega giroplana z maso potnika 100 kg za enosedežni giroplan ali maso potnika 180 kg za dvosedežni giroplan skupaj z zahtevano minimalno opremo in dovolj goriva za vsaj polurni let pri najvišji neprekinjeni zmogljivosti.
CS-ULG 29 Masa praznega ULG in pripadajoča lega masnega središča
(1) Masa praznega ULG in pripadajoča lega masnega središča se določi s tehtanjem ULG:
(a) z/s:
– stalno vgrajenim balastom,
– zahtevano minimalno opremo,
– neuporabnim gorivom, največjo količino olja (če obstaja), hidravličnega olja (če obstaja) in hladilne količine (če obstaja);
(b) brez:
– mase potnikov,
– dodatnega bremena.
(2) Stanje ULG med določanjem prazne mase mora biti natančno definirano in brez težav ponovno vzpostavljivo in lahko ponovljivo.
CS-ULG 31 Odstranljive uteži
V ULG se lahko za pravilno delovanje transportirajo dodatne uteži.
CS-ULG 33 Omejitve vrtljajev rotorja
Za celotno področje hitrosti letenja in mase ULG je za želeno dovoljenje potrebno določiti vrtljaje rotorja. Od proizvajalca dovoljeni manevri ne smejo zahtevati posebne spretnosti za vzdrževanje vrtljajev rotorja v predpisanih mejah.
II. ZMOGLJIVOSTI 
CS-ULG 45 Splošno
Dokazila o izpolnjevanju zahtev iz CS-ULG 51 + CS-ULG 75 je potrebno pridobiti pri brezvetrju in normalni atmosferi.
CS-ULG 51 Vzlet
Veljajo naslednji pogoji:
– Motor s polno (vzletno) močjo, maksimalna začetna masa, najmanj ugodna lega masnega središča.
– Vzlet ne sme zahtevati posebne spretnosti.
– Vsak vzlet je potrebno izpeljati tako, da je možen varen pristanek v primeru odpovedi motorja.
– Varen vzlet mora biti možen do vzletne višine 2140 m nadmorske višine (MSL).
– Vzletna razdalja sme znašati največ 300 m za doseganje višine letenja 15 m.
Opomba:
(a) Najmanj ugodna lega masnega središča izhaja iz ravnotežja med potiskom, uporom rotorja in trupa ter mase bremena in potnikov.
(b) V priročnik se vpiše povprečna vzletna razdalja šestih preizkusnih poletov.
CS-ULG 65 Vzpenjanje
Veljajo naslednji pogoji:
– motor z vzletno močjo,
– največja vzletna masa ULG.
Hitrost vzpenjanja pri višini letenja 2140 (MSL) in temperaturi 30 °C ne sme biti manjša od 1 m/s oziroma ne sme biti manjša od 1,5 m/s na višini morja.
CS-ULG 73 Moč pri najmanjši hitrosti letenja
(a) Varno nenehno hitrost vzpenjanja je potrebno dokazati pri polni (vzletni) moči motorja in maksimalni vzletni masi.
(b) Varno nenehno hitrost spuščanja je potrebno dokazati za motor v prostem teku in maksimalni vzletni masi.
(c) Vertikalna hitrost 9 m/s ne sme biti presežena.
CS-ULG 75 Pristajanje
(a) Varno pristajanje mora biti zagotovljeno pri vseh hitrostih, težiščih in masah ULG, ki jih določi prosilec.
(b) Pristajanje mora biti omogočeno z in brez moči motorja. Ne smejo se zahtevati posebne spretnosti pilota.
CS-ULG 79 Mejne vrednosti višine/hitrosti
Prosilec mora preveriti področje višine in hitrosti letenja, v katerih ni možen varen pristanek zaradi okvare motorja. Mejne vrednosti se prikažejo na diagramu višine/hitrosti.
Opomba:
Če je na podlagi podatkov v priročniku podana omejitev delovanja, ki izključuje nevarnost pri okvari motorja, diagram višine/hitrosti ni potreben.
III. LASTNOSTI LETENJA 
CS-ULG 141 Splošno
(a) Giroplan mora biti varno krmarljiv in odziven:
(i) med vzletanjem pri največji vzletni moči,
(ii) pri vzpenjanju,
(iii) v horizontalnem letu,
(iv) pri spuščanju,
(v) pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja,
(vi) pri nenadni odpovedi motorja,
(vii) pri ponovnem vzletu med prekinjenim pristajanjem,
(viii) pri dinamičnih manevrih, vključno z ostrim zavijanjem, pri vertikalnem spuščanju in navpičnem letu, pa tudi pri vrtenju okoli vzdolžne osi.
(b) Prehod iz enega v drug manever mora biti lahek (vključno z zavijanjem, če konfiguracija to dovoli) pri vseh verjetnih pogojih letenja brez posebnih spretnosti pilotiranja, pozornosti in naprezanja pilota ter brez prekoračitve faktorja preobremenitve pri vseh dopustnih močeh motorja, tudi pri nenadni odpovedi motorja. Majhna odstopanja od priporočenih postopkov ne smejo povzročiti nevarnega načina letenja.
(c) Vse nenavadne letalne lastnosti, ki so opazne pri preizkusnih poletih za dokaz skladnosti z zahtevami letenja in vse občutne spremembe letalnih lastnosti zaradi dežja, morajo biti ugotovljene pri vseh dovoljenih nastavitvah moči motorja.
(d) Če pilot težko premaguje sile pri krmarjenju, morajo biti mejne zmožnosti premagovanja sil ovrednotene z meritvami. Največje dovoljene sile za triosno krmilje so navedene v spodnji tabeli. Te omejitve veljajo za vse dovoljene nastavitve moči motorja.
višina [daN]
nagib [daN]
smer [daN]
Kratkotrajno upravljanje
20
10
40
Dolgotrajno upravljanje
2
1,5
10
(e) Odklon glavnih in pomožnih krmilnih površin se zaradi elastičnih deformacij pogona krmil ne sme toliko zmanjšati, da bi giroplan postal težko krmarljiv.
CS-ULG 143 Krmarljivost in okretnost
ULG mora biti varno krmarljiv in dovolj okreten med:
(a) križarjenjem;
(b) pri vseh potrebnih manevrih za varno delovanje ULG-ja:
– pri vzletu,
– pri vzpenjanju
– v horizontalnem letu,
– v zavojih,
– pri spuščanju,
– pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja;
(c) prehodom znotraj leta brez moči motorja in leta z močjo motorja.
Vse zgoraj naštete lastnosti morajo biti prisotne pri:
– vseh težiščih, ki jih določi prosilec,
– masah, ki jih poda prosilec,
– celotnem območju delovanja motorja.
Prav tako morajo biti možni varni vzleti in pristanki pri hitrosti vetra 7 m/s.
CS-ULG 161 Trimer
Če je predvideno trimanje, mora biti izvedeno tako, da so vzdolžne in prečne krmilne sile na palici pri horizontalnem letu in pripadajočih hitrostih enake nič.
Trimanje sme povzročiti le linearni porast krmilne sile na palici.
IV. STABILNOST LETENJA 
CS-ULG 171 Splošno
Pilot ULG-ja mora brez pretirane utrujenosti ali napora pri vsakem normalnem manevru leteti tako dolgo, kot se pričakuje med normalnim delovanjem. Med temi leti mora ULG opraviti najmanj tri pristanke in tri vzlete enega za drugim.
CS-ULG 173 Statična vzdolžna stabilnost
Upravljanje rotorja je nastavljeno tako, da je na celotnem področju letenja, ki ga je določil prosilec, potrebno krmilno palico "povleči", da dosežemo hitrost pod hitrostjo trimanja, da je potrebno krmilno palico "pritisniti", da dosežemo hitrost nad hitrostjo trimanja.
Porast sile krmiljenja zaradi spremembe hitrosti mora biti tako velik in pozitiven, da vsaka bistvena sprememba hitrosti povzroči spremembo sile krmiljena.
CS-ULG 175 Dokazovanje stabilnosti letenja
Statično vzdolžno stabilnost je potrebno dokazati za celotno področje hitrosti, za katero se želi pridobiti certifikat.
Če so za dinamično stabilnost potrebni dodatni testni leti, se je o njihovem poteku in vsebini potrebno dogovoriti s pristojnim organom.
Upoštevati je potrebno naslednje predpogoje:
– kritična masa,
– kritična lega masnega središča,
– vsaka možna moč motorja,
– let naravnost,
– zavoji do 30° nagiba,
– pri nobenem načinu letenja se ne smejo pojaviti nevarna nihanja.
CS-ULG 181 Dinamična stabilnost
Vsako kratkotrajno nihanje z:
(a) nedotaknjenim pogonom krmil ali
(b) ročno učvrščenim pogonom krmil
mora biti za vse nastavitve moči motorja močno dušeno.
Opomba:
Močno zadušeno nihanje se pokaže kot fugoidno nihanje med 10 do 30 s, katerega amplituda se med nihanjem ne podvoji.
V. PREVLEČENI LET 
CS-ULG 201 Prevlečeni let
Pri letu z in brez moči motorja hitrost ne sme pasti pod vrednost minimalne hitrosti letenja, ki jo je določil prosilec; izključeni so manevri, pri katerih je padec hitrosti pod minimalno hitrost namenski in se smatra za normalni manever.
Povečanje hitrosti letenja mora biti možno z rahlim pritiskom na krmilno palico ali s povečanjem moči motorja.
Pri precejšnjem padcu hitrosti pod dovoljeno najmanjšo hitrost se mora varno stanje letenja ponovno vzpostaviti z rahlim pritiskom na krmilno palico. Pri tem je potrebno pričakovati precejšnjo izgubo višine.
Prosilec mora v tem primeru podati izgubo višine, ki je potrebna za doseganje varnega stanja letenja (glej tudi razdelek B, CS-ULG 79).
VI. VOŽNJA PO TLEH IN PO VODI 
CS-ULG 231 Smerna stabilnost in krmarljivost
Pri vseh pričakovanih hitrostih giroplana na tleh ne sme obstajati nobena neobvladljiva težnja k uhajanju iz smeri vožnje. Med premikanjem po tleh mora biti giroplan smerno krmarljiv.
CS-ULG 234 Vzlet in pristanek pri bočnem vetru
Vzletanje in pristajanje ULG pri bočnem vetru mora biti preizkušeno. Na podlagi rezultatov teh preizkusov je potrebno v priročnik dodati navodila za ravnanje v primeru bočnega vetra.
CS-ULG 239 Brizganje vode
Če je zaželeno dovoljenje za uporabo ULG na vodi, brizganje vode ne sme ovirati vidljivosti pilota, poškodovati delov ULG-ja ali vplivati na njihovo delovanje med vožnjo, vzletanjem in pristajanjem na vodi.
CS-ULG 241 Resonančno nihanje na tleh
Pri delujočem motorju na tleh ULG ne sme težiti k nevarnim nihanjem. Navedeno je potrebno dokazati za vse predvidene kombinacije vrtljajev rotorja in hitrosti premikanja ULG-ja po tleh, vključno z uporabo predrotacijskega sistema.
VII. DRUGE ZAHTEVE GLEDE DELOVANJA 
CS-ULG 261 Pristanek v sili
Dolet pri pristanku v sili se mora izvesti v okviru dovoljene hitrosti. Varen pristanek je potrebno dokazati s preizkusom z nevrtečim propelerjem in maksimalno dovoljeno vzletno maso.
RAZDELEK C – TRDNOST 
I. SPLOŠNO 
CS-ULG 301 Obremenitve
(a) Zahteve za trdnost so določene z dopustno obremenitvijo oziroma največjo pričakovano preobremenitvijo v uporabi in skrajno obremenitvijo oziroma dopustno obremenitvijo, pomnoženo s predpisanim varnostnim faktorjem. Če ni drugače določeno, so predpisane obremenitve mejne dopustne obremenitve.
(b) Če ni drugače opredeljeno, so vse sile upore tal, vode in zraka v ravnovesju z vztrajnostnimi silami porazdeljene mase ULG-ja. Razpored sil mora biti modeliran tako, da odraža dejansko stanje ali varnejši približek.
(c) Če upogibi zaradi obremenitve bistveno spremenijo porazdelitev notranjih in zunanjih sil, je potrebno takšno porazdelitev upoštevati.
CS-ULG 303 Varnostni faktor
(a) Varnostni faktor je 1,5, če ni predpisana druga vrednost.
(b) Varnostni faktor je lahko pomnožen z dodatnim varnostnim faktorjem v primerih, če:
(i) trdnost sestavnega dela ni točno določena,
(ii) se trdnost pričakovano zmanjšuje še pred zamenjavo
ali
(iii) ni točnih podatkov o trdnosti zaradi neznanih metod izdelave in kontrole.
Kolikor element v spodnji tabeli ni naveden, je potrebno elementu za vsak tip ULG-ja posebej določiti dodatni varnostni faktor. Zahtevan čas za zamenjavo takšnega dela mora biti naveden v pripadajočem navodilu za uporabo.
Posebej določiti za:
Deli iz litin
2,0
Spoji s sorniki
2,0
Spoji in vezni členi krmilja (razen ležajev)
6,7
Okovja
1,2
Varnostni pas – pritrditev 
1,5 x preobremenitev iz pogojev o pristanku v sili po CS-ULG 561
Pletenice
2,0
Spoji v krmilnih drogovih za izvrtine, obremenjene na bočni tlak
3,3
Spoji v krmilnih pletenicah za izvrtine, obremenjene na bočni tlak
2,0
Sedeži in varnostni pasovi
2,0
CS-ULG 305 Trdnost in deformacije
(a) Struktura ULG-ja mora vzdržati dopustne obremenitve brez poškodb in trajnih deformacij. Obremenitve v dopustnih mejah ne smejo vplivati na varnost delovanja. To velja še posebej za krmilje.
(b) Struktura mora skrajne obremenitve, preden se poruši, vzdržati vsaj 3 sekunde. Časovni pogoj ne velja za dinamične obremenitvene preizkuse, kjer se simulirajo dejanski obremenitveni pogoji.
CS-ULG 307 Ustreznost ogrodja
Dokaz zahtev o trdnosti in deformacijah v skladu s CS-ULG 301, odstavek (c), mora biti izveden za vse kritične obremenitvene pogoje. Analiza trdnosti se lahko uporablja samo v primerih, ko je z izkušnjami potrjena zanesljivost te metode. V nasprotnem primeru morajo biti izvedeni dokazni obremenitveni preizkusi.
Določene dele strukturne trdnosti je potrebno dokazati glede na zahteve v razdelku D.
Opomba:
CS-ULG 301, odstavek (c), ne obsega vseh zahtev v vezi s trdnostjo.
CS-ULG 309 Mejne vrednosti
Poskusi obremenitev v skladu s CS-ULG 307 se praviloma izvedejo pod obremenitvijo do računske natezne trdnosti (Bruchlast). Rezultati, dobljeni na podlagi poskusov, se popravijo glede na odstopanja v izračunih predpostavljenih mehanskih značilnosti in meritev tako, da je katera koli struktura, ki kaže trdnost pod merilno vrednostjo na podlagi odstopanj glede materialov in meritev, malo verjetna.
II. OBREMENITVE MED LETENJEM 
CS-ULG 321 Splošno
Pri ultralahkih giroplanih je faktor preobremenitve letenja faktor preobremenitve rotorja. Dejanski faktor preobremenitve je potrebno ugotoviti z upoštevanjem ravnotežja pri vseh pogojih letenja, ki so določeni v tem predpisu. Dokaz za izpolnitev zahtev pri obremenitvi letenja, ki ga je potrebno priskrbeti pod naslednjimi pogoji:
(a) pri največji vzletni masi,
(b) pri vseh možnih porazdelitvah dodatnih bremen,
(c) pri mejah delovanja, ki so določene v priročniku o letenju.
CS-ULG 337 Varnostni faktorji preobremenitve
ULG se mora izmeriti na preobremenitev v vrednosti +3,0 in na preobremenitev v vrednosti –1,0.
CS-ULG 339 Varne preobremenitve
Predpostavlja se, da se obremenitve, ki izhajajo iz uporabe varne preobremenitve, začenjajo na sredini vsakega rotorskega pesta in se porazdelijo v smeri krakov rotorja in dodatnih površin. Na vsak kritični pogoj prestrezanja obremenitve, vključno z letenjem z in brez moči motorja, vpliva največje izmerjeno razmerje med hitrostjo koncev krakov rotorja in hitrostjo ULG. Razmerje med hitrostjo koncev krakov rotorja in hitrostjo ULG je razmerje med komponento hitrosti letenja v ravnini rotorja in hitrostjo koncev krakov rotorja in je določeno na naslednji način:
v = hitrost ULG (IAS) v m/s
cos alfa = kot med ravnino rotorja in ravnino, katere navpična os je pravokotna na ravnino letenja (kot je pozitiven, če je os ravnine rotorja nagnjena nazaj)
omega = kotna hitrost rotorja v rad/sek
r = polmer rotorja v m
Slika 1
CS-ULG 341 Faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra
ULG mora biti dimenzioniran tako, da pri vsaki kritični hitrosti letenja vzdrži obremenitve udarcev vetra iz smeri od spodaj navzgor z vertikalno hitrostjo 10 m/s.
CS-ULG 361 Navor motorja
(a) Nosilec motorja in njegova pritrditev morata biti dimenzionirana za naslednje vplive:
(i) za navor pri največji vzletni moči motorja in vrtljajih propelerja hkrati s 75 % varnih pozitivnih preobremenitev iz CS-ULG 337 (+3,0 g),
(ii) za navor pri največji stalni moči motorja in vrtljajih propelerja pri istočasnem vplivu varnih pozitivnih preobremenitev iz CS-ULG 337 (+3,0 g).
(b) Mejni navor, ki vključuje zahteve v skladu s CS-ULG 361 (a), se za običajne batne motorje z neposrednim prenosom moči na propeler določi z množenjem srednjega navora z varnostnim faktorjem iz spodnje tabele:
 
Dvotaktni motor
Štiritaktni motor
Število cilindrov
1
2
3
4
5+
1
2
3
4
5+
Faktor
6
3
2,5
1,5
1,33
8
4
3
2
1,33
Opomba:
Pojem »neposredni« prenos moči pomeni prenos na gredi preko zobnikov ali jermena. Za ostale prenosne sisteme (npr. sklopka na centrifugalno silo) in neobičajne motorje je varnostni faktor potrebno določiti s pomočjo pristojnega organa.
CS-ULG 363 Stranske preobremenitve na nosilec motorja
Nosilec motorja in vpetje nosilca morata biti načrtovana za predvideno stransko obremenitev s stranskim varnostnim faktorjem, ki znaša najmanj tretjino dopustnega faktorja preobremenitve v skladu s točko 361.
III. OBREMENITVE KRMILNIH POVRŠIN IN POGONOV KRMIL 
CS-ULG 391 Splošno krmilne naprave
Vsi deli pogona krmilnih naprav in njihovih vpetij morajo biti načrtovani na obremenitve, ki ustrezajo najmanj 125 % obremenitvam krmilnih površin, opisanih v CS-ULG 397. V nobenem primeru ne smejo biti načrtovane obremenitve v katerem koli delu naprave manjše, kot se pokaže pri uporabi 60 % navedenih moči rok in nog v skladu s CS-ULG 397.
CS-ULG 395 Krmilne naprave
Vse krmilne naprave za neposredno upravljanje ULG-ja okoli njegove vzdolžne, prečne ali vertikalne osi (glavna krmilna naprava) in druge krmilne naprave, ki vplivajo na letenje, kot tudi njihova vpetja in omejevalniki gibanja (vključno z njimi) za varno obremenitev, ki izhaja iz moči za vodenje letala v spodnji tabeli.
Za krmilja s prenosom teže in druge neobičajne krmilne sisteme (npr. krmilna palica, pritrjena na strani) lahko pristojni organ dopusti manjše sile za vodenje letala, če se lahko dokaže, da v tabeli navedenih sil pilot ne more povzročiti.
CS-ULG 397 Varne moči za vodenje ULG
Krmilje 
Pilotova sila na pogon 
[daN]
Način prenosa sil 
(enostaven vzvodni sistem)
Višinski pogon krmil 
20
Poteg in potisk na palici
Pogon krmil za nagib
15
Stransko prečno gibanje palice
Smerni pogon krmil 
30
Potisk naprej na pedal 
smernega krmila 
Dodatna krmilja 
15
Povleči in pritisniti ročko
CS-ULG 399 Dvojni pogon krmil
Dvojne krmilne naprave morajo biti dimenzionirane:
– za sočasno krmarjenje v istih smereh in
– za sočasno krmarjenje v nasprotujočih smereh,
pri čemer vsak pilot obremenjuje pogon krmil s 75 % sile, navedene v CS-ULG 397 (v originalu je naveden CS-ULG 43, op.).
CS-ULG 411 Oddaljenost od tal
Treba je zagotoviti, da je pri maksimalnem elastičnem povesu podvozja, koles in varovalnega naslona repa pri najneugodnejšem položaju propeler motorja še najmanj 15 cm oddaljen od tal.
CS-ULG 413 Smerni stabilizatorji in krmilne površine
Vertikalne in horizontalne površine repa morajo biti načrtovane tako, da lahko varno prevzamejo maksimalne pričakovane zračne in masne sile.
CS-ULG 447 Skupne obremenitve na repu
Treba je izhajati iz dejstva, da 75 % prevzete maksimalne obremenitve za vsako krmilno površino deluje sočasno.
Smernice za velikosti repnih površin
Premer rotorja:
DR
Površina rotorja:
FR
Horizontalne repne površine:
FH = 0,033 · FR
Vertikalne repne površine:
FS = 0,033 · FR
Ročica horizontalnih površin:
lH = 0,22 · DR
Ročica vertikalnih površin:
lS = 0,22 · DR
Slika 2
OBREMENITVE ZARADI DOTIKA TAL
(kota lH bi morala vključevati tudi dimenzijo1/4, op.)
CS-ULG 471 Splošno
Mejne vrednosti obremenitev strukture ULG-ja zaradi dotika tal se obravnavajo kot ravnovesje med zunanjimi in vztrajnostnimi silami. V vseh primerih morajo biti zunanje sile za ravnovesje z linearnimi in rotacijskimi vztrajnostnimi silami določene tako, da odražajo dejansko stanje ali varnejši približek.
Kritično masno središče:
– Kritične lege masnega središča znotraj področja, za katerega se zaproša za dovoljenje, je potrebno izbrati tako, da se za vsak sestavni del podvozja upošteva največja načrtovana obremenitev.
CS-ULG 473 Zahteve in predpostavke obremenitev glavnega podvozja
(a) Za določene pogoje pristajanja je potrebno uporabljati maksimalno vzletno maso oziroma načrtovano največjo maso.
(b) Faktor navpične vztrajnostne preobremenitve, pri silah s prijemališčem v masnem središču giroplana, ne sme biti manjši od faktorja preobremenitve, ki nastane ob dotiku pri hitrosti padanja:
Slika 3
pri čemer ni potrebno, da je hitrost padanja večja od 3 m/s, vendar ne sme biti manjša od 1,5 m/s.
(c) Domneva se, da se med celotnim pristajanjem pojavlja vzgon rotorja s prijemališčem v težišču. Ta vzgon ne sme preseči dve tretjini predvidene največje mase. Faktor pristajalne vztrajnostne preobremenitve je lahko faktor navpične vztrajnostne preobremenitve zmanjšan za razmerje med vzgonom in maso ULG-ja.
CS-ULG 479 Pogoji pristajanja
Med pristajanjem se ULG nahaja v normalni poziciji letenja brez potiska.
Glavno podvozje:
Navpična obremenitev na vsakem kolesu glavnega podvozja mora znašati 2 W, in sicer v povezavi z najmanj ugodno kombinacijo obremenitve upora in stranske obremenitve, vsake do 0,5 W. Če so vgrajene zavore, je potrebno obremenitev upora povečati na 0,8 W.
Nosno kolo:
Navpična obremenitev na vsakem nosnem kolesu mora znašati 1,5 W, in sicer v povezavi z najmanj ugodno kombinacijo obremenitve upora in stranske obremenitve, vsake do 0,5 W.
Repno kolo:
Struktura repnega kolesa mora biti šibkejša od strukture ULG, na katero je nameščena.
Drča na repu:
Drča na repu služi samo zaščiti primarne in sekundarne strukture in naj bi vzdržala zahtevane obremenitve med drsenjem.
CS-ULG 505 Pogoji pristajanja s smučmi
Dovoljenje za uporabo smuči pridobi ULG, ki ima načrtovane naslednje obremenitve:
Pogoj za navpično obremenitev: vertikalna obremenitev znaša n · P in horizontalna obremenitev (n/4) · P, obremenitvi delujeta istočasno na dele za pričvrstitev, hkrati deluje vertikalna obremenitev 1,33 · P na pritrdilne ležaje.
Pogoj za stransko obremenitev: stranska obremenitev znaša 0,35 · P in deluje v horizontalni ravnini pravokotno na srednjico giroplana na dele za pričvrstitev.
Opomba:
P je največja možna teža na obeh smučeh pri maksimalni vzletni masi in n varna določena preobremenitev v skladu s CS-ULG 473 in CS-ULG 474.
CS-ULG 521 Zahteve za ULG s plovci
Dovoljenja za delovanje na vodi veljajo za pričvrstitev plovca z obremenitvami po CS-ULG 473 in CS-ULG 474.
Nosilnost plovca je razporejena tako, da lahko vsak plovec nosi maksimalno vzletno maso ULG-ja.
IV. ZAHTEVE ZA GLAVNE SESTAVNE DELE 
CS-ULG 547 Ogrodje glavnega rotorja
Rotor in os se načrtujeta tako, kot je opisano:
(a) Ogrodje rotorja mora varno prevzeti obremenitve, določene v CS-ULG 337 in CS-ULG 341. Pri določanju kritičnih obremenitev se upošteva število vrtljajev rotorja z upoštevanjem vpliva višine letenja.
(b) Ogrodje rotorja prevzame naslednje obremenitve:
1. obremenitve zaradi sunkov, ki jih povzročajo ovire na tleh;
2. vsaka druga kritična obremenitev, ki se pričakuje pri delovanju.
(c) Ogrodje rotorja mora varno prevzeti obremenitve vrtilnega momenta sistema predrotacije.
CS-ULG 549 Ogrodje trupa, krmilne površine, podvozje in nosilca rotorja
(a) Ogrodje trupa, krmilnih površin, podvozja in nosilca rotorja morajo biti načrtovani, kot je opisano v tem členu. Rezultirajoče sile rotorja so lahko prikazane s silo, ki deluje na pritrdilni točki v pestu rotorja.
(b) Vsako ogrodje mora biti načrtovano za prevzemanje:
1. kritičnih obremenitev, ki izhajajo iz CS-ULG 337 in CS-ULG 341;
2. obremenitev, ki izhajajo iz CS-ULG 234, CS-ULG 471 in CS-ULG 505;
3. obremenitev, ki izhajajo iz CS-ULG 547 (b 2) in (c).
(c) Potrebno je upoštevati potisno silo motorja in ravnotežja obremenitve.
(d) Vpetje motorja in ogrodje trupa mora biti načrtovano na obremenitve, ki se pojavljajo pri pospeševanju v letu in pri pogojih pristajanja. Potrebno je upoštevati vrtilni moment motorja (glej tudi CS-ULG 361).
V. ZAHTEVE ZA ZASILNI PRISTANEK 
CS-ULG 561 Splošno
Čeprav je ULG pri zasilnem pristanku lahko poškodovan, mora biti grajen skladno s predpisi tega člena, da zaščiti potnika v spodaj navedenih pogojih.
(a) Struktura okoli kabine mora biti grajena tako, da se vsak potnik z veliko verjetnostjo pri lahkem zasilnem pristanku izogne težkim poškodbam. Pri ugotavljanju obremenitev se upoštevajo vztrajnostne sile pod točko (b). Dovoljena je deformacija strukture.
(b) Struktura mora biti grajena tako, da vsakemu potniku nudi zaščito pred poškodbami zaradi zasilnega pristanka, pri čemer veljajo naslednji pogoji.
Udeleženec je pri zasilnem pristanku izpostavljen naslednjim pojemkom:
– navzgor 4,5 g,
– naprej 9,0 g,
– v stran 3,0 g,
– navzdol 4,5 g.
(c) Posode za gorivo morajo vzdržati zgoraj navedene pojemke, brez puščanja.
(d) Pri motorju, ki je nameščen za posadko, mora pričvrstitev motorja oziroma struktura prevzeti zgoraj navedene preobremenitve. Deformacije so dopustne.
VI. UTRUJENOST MATERIALA 
CS-ULG 571 Utrujenost strukture
Splošno:
Za vse dele ULG, katerih odpoved lahko povzroči katastrofalne posledice, je potrebno preveriti utrujenost materiala.
Uporablja se naslednji postopek:
(1) Postopek, ki služi kot dokaz, mora biti odobren.
(2) Potrebno je ugotoviti, na katerih mestih lahko pride do možne okvare.
(3) Velikost obremenitev in pogostost pojavljanja stopenj obremenitev se izračunata iz pričakovane pogostosti letenja.
(4) Izmerjeni rezultati se uporabijo za (3).
Pri načrtovanju ogrodja – strukture ULG se je v največji možni meri potrebno izogibati pojavu koncentriranih obremenitev in mestom z veliko obremenitvijo, kjer obstaja velika verjetnost, da se bo z normalno uporabo pojavila utrujenostna porušitev. Upošteva se tudi vpliv vibracij. Izogniti se je potrebno materialom, ki so podvrženi nastajanju razpok. Sestavni deli, še posebej v primarni strukturi, morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče pregledovati. Prepovedana je uporaba elastičnih lakov ali zaščitnih plasti.
VII. DRUGE OBREMENITVE 
CS-ULG 597 Obremenitve zaradi posameznih mas
Pritrditve predmetov, ki sodijo k opremi ULG-ja, tudi uteži za korekcijo težišča, morajo biti načrtovane skladno s predpisi za preobremenitve med letenjem, pristajanjem in zasilnim pristankom v skladu s CS-ULG 561.
RAZDELEK D – OBLIKOVANJE IN IZVEDBA GRADNJE 
CS-ULG 601 Splošno
Ustreznost vprašljivih konstrukcijskih zamisli, ki pomembno vplivajo na varnost uporabe, mora biti dokazljiva s preizkusi.
CS-ULG 603 Materiali
Ustreznost in trdnost uporabljenih materialov za vse potrebne dele mora:
(a) temeljiti na izkušnjah ali dokazljivih preizkusih ter ustrezati priznanim specifikacijam;
(b) zagotoviti je potrebno, da materiali ustrezajo trdnosti in imajo vse lastnosti, ki so bile sprejeti pri zasnovi.
CS-ULG 605 Postopki izdelave
Postopki izdelave morajo zagotavljati ponovljivo proizvodnjo in brezhibnost sklopov. Če je za doseganje zahtev potrebno postopke (na primer lepljenje, točkovno varjenje, povezovanje, toplotna obdelava, izdelava okrepljene plastične mase) strogo nadzorovati, morajo biti postopki predpisani in odobreni. Novi postopki morajo temeljiti na preizkusih.
CS-ULG 607 Zavarovanje spojnih elementov
Vsi spojni elementi glavnega ogrodja ULG-ja, pogona krmil in mehanskih sklopov, ki so ključnega pomena za varno uporabo, morajo biti varovani z odobrenimi metodami varovanja, z ustreznimi varovali. Samozaporne matice ne smejo biti uporabljene za varovanje sornikov, ki se med uporabo vrtijo. Uporaba samozapornih matic na sornikih je izjemoma dovoljena z dodatno uporabo drugih varovalnih mehanizmov, ki ne temeljijo na principu samovarovanja.
CS-ULG 609 Zaščita sestavnih delov
Vsak del nosilnega ogrodja letala mora zadostiti naslednjim zahtevam:
1. biti mora ustrezno zaščiten pred škodljivimi vplivi in zmanjševanju trdnosti zaradi kakršnih koli vzrokov, vključno z zaščito pred:
a. preperevanjem,
b. korozijo,
c. obrabo;
2. vsebovati mora zadovoljive rešitve za prezračevanje in odtekanje vode.
CS-ULG 611 Preventivni ukrepi za nadzor
Za kontrolo (vključno s kontrolo glavnih sestavnih delov ogrodja in krmilnih naprav), natančen pregled, popravilo, vzdrževanje in servisiranje je potrebno sprejeti ustrezne preventivne ukrepe.
Za vse odlitke, katerih odpoved bi vplivala na varno nadaljevanje leta, ali bi izključevala pristanek, ali bi lahko pripeljala do resnih poškodb potnikov, velja:
CS-ULG 612 Priprave za sestavljanje in razstavljanje
ULG mora biti grajen tako, da ga ni možno neopazno poškodovati, če ga sestavljajo neusposobljene osebe, oziroma je možnost prikritih poškodb izredno majhna. Napačno sestavljanje je potrebno preprečevati z ustreznimi oblikovnimi rešitvami. Pravilna sestavljenost ULG-ja mora biti na lahek način preverljiva.
CS-ULG 613 Trdnostne lastnosti materialov in vrednosti
(a) Trdnostne lastnosti uporabljenih materialov se dokažejo z zadostnim številom preizkusov. Tako se lahko na statistični podlagi določijo računske vrednosti.
(b) Računske vrednosti se izberejo tako, da je verjetnost vpliva nezadostne trdnosti katerega koli nosilnega dela na ostale dele izredno majhna.
Obrazložitev:
Specifikacije materiala je potrebno pripraviti v okviru postopka preverjanja ali jih prevzeti iz objavljenih standardov. Pri določitvi računskih vrednosti proizvajalec spremeni in/ali razširi prepoznavne vrednosti materiala v obsegu, ki je odvisen od izdelave (npr. od gradnje ali glede na preoblikovanje, mehansko obdelavo ali kasnejšo toplotno obdelavo).
(c) V kolikor ima temperatura, ki nastane v normalnih pogojih delovanja, v nosilnem sestavnem delu ali ogrodju bistven vpliv na trdnost, je potrebno takšen vpliv upoštevati.
Obrazložitev:
Temperature sestavnih delov 54 °C so normalne obratovalne temperature.
CS-ULG 619 Povečani varnostni faktorji za odlitke
(a) Splošno:
Preobremenitve, poskusi in kontrole v skladu z odstavki (b) in (c) te točke se izvedejo dodatno h kontroli kakovosti poskusov in kontrol v livarni. Kontrole morajo ustrezati priznanim verifikacijam. Odstavki (c) in (d) te točke veljajo za vsak nosilni odlitek, z izjemo tistih, ki so del hidravlične naprave ali drugih naprav za tekočine, ki so testirane s tlakom in ne spadajo k nosilnemu ogrodju.
(b) Izvrtine, obremenjene na bočni tlak in površine ležajev. Varnostni faktorji, določeni v (c) in (d) te točke, se upoštevajo za določene odlitke:
1. za izvrtine, obremenjene na bočni tlak, ne glede na način kontrole, ki ne smejo preseči vrednosti 1,25 in
2. za površino ležajev z vrednostjo varnostnega faktorja večjo od uporabljene vrednosti varnostnega faktorja odlitkov se ne uporabijo.
(c) Kritični odlitki:
1. Vsak kritični odlitek mora:
I. imeti varnostni faktor najmanj 1,25 odlitka in
II. prestati stoodstotno vizualno in rentgensko kontrolo, kot tudi kontrolo z magnetnim prahom (feromagnetni materiali) ali pentrantom (neferomagnetni materiali) oziroma enakovredno kontrolo brez porušitve materiala.
2. Za vse kritične odlitke z varnostnim faktorjem manj kot 1,5 je potrebno statično obremeniti tri kose, da se dokaže, da so izpolnjene naslednje zahteve:
I. zahteve trdnosti točke CS-ULG 305 pri prelomni obremenitvi, ki ustreza 1,25-kratni obremenitvi odlitka in
II. zahteve deformacije točke CS-ULG 305 pri 1,15-kratni obremenitvi varne obremenitve.
(d) Za nekritične odlitke in vse ostale, ki niso zajeti v odstavku (c) te točke velja:
1. Razen po (2) in (3) tega odstavka omenjenih primerov morajo preobremenitve odlitkov in pripadajočih kontrol ustrezati naslednjim pogojem:
Varnostni faktor 
odlitkov
Pripadajoča kontrola
2,0 in več
100 odstotna vizualna kontrola 
Manj kot 2,0 ampak več kot 1,5 
100 odstotna vizualna kontrola in magnetni prah (za feromagnetne materiale), penetrant (za neferomagnetne materiale) ali enakovredna kontrola brez porušitve materiala 
1,25 do 1,5 
100 odstotna vizualna kontrola in magnetni prah (za feromagnetne materiale) in rentgen, ali barva (neferomagnetni materiali), ali enakovredna kontrola brez porušitve materiala
2. Delež kontroliranih odlitkov v skladu s 1. točko tega odstavka se lahko zmanjša, če se uporablja kontrolni postopek, ki presega vizualno kontrolo in če je vpeljan postopek kontrole kakovosti.
3. Odlitki, ki so dobavljeni po specifikaciji, ki garantira mehanske lastnosti materiala za odlitke in imajo kot dokazilo teh lastnosti opravljene preizkuse, velja:
I. lahko se uporablja varnostni faktor odlitka 1,0 in
II. odlitki v skladu z določitvami iz 1. točke odstavka (d) z varnostnim faktorjem od 1,25 do 1,50 morajo biti dodatno preverjeni in testirani v skladu z določitvami po 2. točki odstavka (c).
CS-ULG 629 Frfotanje
V celotnem področju hitrosti letenja in pri vseh stopnjah moči motorja, ki bodo dovoljene za ULG, ne sme na nobenem delu prihajati do frfotanja.
I. ROTOR 
CS-ULG 653 Odprtine za izravnavo tlaka in izpusti na krakih rotorja
(a) Vsak krak rotorja mora imeti:
1. naprave, ki izravnajo notranji tlak kraka,
2. predvidene odprtine za odtok vode in
3. takšne obliko, ki preprečujejo zastajanje vode v kraku.
(b) 1. in 2. točka odstavka (a) te točke ne veljata za zračno neprepustno zaprte krake rotorja, ki so zmožni prenesti največjo pričakovano silo razlike tlaka med delovanjem.
CS-ULG 654 Izravnava mase
(a) Rotorji in njihovi kraki morajo imeti, če je potrebno, usklajene mase, da preprečijo:
1. prekomerna nihanja in
2. frfotanje pri vsaki hitrosti do največje hitrosti ULG.
(b) Nedvoumno je potrebno dokazati, da je vgrajena izravnava mase skladna s trdnostjo.
CS-ULG 661 Prosto gibanje krakov rotorja
Med kraki rotorja in drugimi deli ULG-ja mora biti zadostna razdalja, da bi preprečili, da kraki rotorja med delovanjem udarijo v kateri koli del ULG-ja.
CS-ULG 663 Naprava za preprečitev resonance na tleh
(a) Varnost delovanja naprave za preprečitev resonance na tleh je potrebno dokazati z izračuni in preizkusi ali z zanesljivimi delovnimi izkušnjami.
(b) Področje, kjer bo verjetno prišlo do sprememb naprave za preprečitev resonance na tleh, je potrebno določiti in raziskati med zahtevanimi preizkusi v skladu s CS-ULG 241.
II. KRMILNE POVRŠINE 
CS-ULG 655 Vgradnja
(a) Krmilne površine morajo biti razporejene tako, da ne prihaja do medsebojnega oviranja ter da jih ne ovirajo drugi fiksni sestavni deli.
Ta zahteva mora biti izpolnjena za:
1. mejne dopustne obremenitve (pozitivne ali negativne) za vse krmilne površine v celotnem območju odklona,
2. mejne dopustne obremenitve ostalih delov in ogrodja ULG-ja z izjemo krmilnih površin.
(b) Če je predvidena vgradnja gibljivih stabilizatorjev, mora biti njihov hod omejen z nastavljivimi nasloni na način, da je zagotovljena varnost letenja in pristajanja.
CS-ULG 659 Uteži
Ogrodje in vpetje za uteži krmilnih površin mora biti načrtovano za naslednje mejne dopustne obremenitve:
1. 24 g pravokotno na krmilno površino,
2. 12 g naprej in nazaj,
3. 12 g v smeri šarnirne osi.
III. KRMILJE 
CS-ULG 671 Splošno
Vsako krmilje mora biti lahko in tekoče vodljivo ter učinkovito.
CS-ULG 675 Ovire
a) Krmilje mora imeti ovire za omejevanje odklona vsake krmilne površine.
b) Ovire morajo biti nameščene tako, da spremembe hoda krmilne površine zaradi obrabe, zračnosti ali vnovičnih nastavitev nimajo negativnega vpliva na krmarljivost.
c) Vsaka ovira mora prenašati načrtovane obremenitve krmilja.
CS-ULG 677 Sistemi za trimanje
(a) Zagotoviti je potrebno vse, da ne pride do nenamerne, napačne ali nepričakovane uporabe trimerja. Mehanizem za upravljanje trimerja mora biti opremljen z oznakami za ustrezen odziv letala in položajem glede na celotno območje nastavitve. Oznake morajo biti vidne in nedvoumne.
(b) Nedotaknjene pomožne krmilne površine morajo ohranjati svoj ravnotežni položaj in ne smejo povzročati frfotanja. Izvedba in pritrditev nepovratnih sistemov za trimanje mora biti ustrezno toga in zanesljiva.
CS-ULG 679 Zapora krmilja
Če ima ULG vgrajeno zaporo krmilja na tleh, mora krmilje vsebovati:
1. nedvoumno opozorilo pilotu, da je zapiralo vklopljeno,
2. ukrepe proti samodejnemu vklopu med letom.
CS-ULG 683 Funkcionalni preizkusi krmilja
S funkcionalnimi preizkusi mora biti dokazano, da krmilje v CS-ULG 447 deluje brez:
1. zatikanja,
2. velikega trenja,
3. velike deformacije, če se s krmiljem upravlja iz pilotske kabine.
CS-ULG 685 Podrobnosti krmilja
a) Vsi sestavni deli krmilja morajo biti oblikovani in vgrajeni tako, da ne pride do zatikanja, drgnjenja in oviranja delovanja zaradi prtljage, potnikov, nepritrjenih predmetov, potnikov, ali zmrzali.
b) Pilotska kabina mora vsebovati ukrepe za preprečevanje uhajanja tujkov v kotičke, kjer bi se zatikali v krmilje.
c) Vsi sestavni deli krmilja morajo biti oblikovani ali jasno označeni tako, da je možnost napačne montaže, ki bi povzročila napačno delovanje, minimalna.
CS-ULG 687 Vzmeti
Zanesljivost vseh v krmilju uporabljenih vzmeti mora biti preverjena s preizkusi, s katerimi se posnemajo dejanski pogoji uporabe, razen če odpoved vzmeti ne povzroči frfotanja ali ne ogroža varnosti letenja.
CS-ULG 689 Pletenice
a) Vse pletenice, priključna mesta, napenjalci, škripčevje in spojke morajo ustrezati predpisanim specifikacijam. Pri tem velja:
1. vse pletenice morajo biti napeljane tako, da med obratovalnimi pogoji pri temperaturnih spremembah ne pride do nevarne spremembe napetosti v celotnem območju hoda,
2. vsi uvodniki, škripčevje, končniki in napenjalci morajo biti dostopni za vizualni pregled.
b) Velikost in tip vsakega škripca morata biti pletenici prilagojena. Vsi škripci morajo biti opremljeni z varovali, ki preprečujejo zdrs pletenice iz utora tudi v primeru, ko je vrv razrahljana. Vsak škripec mora biti nameščen v ravnini zanke, da se pletenica ne drgne ob prirobnico škripca.
Obrazložitev
Notranji premer utora škripca ne sme biti manjši od 300-kratnika premera ene žičke v pletenici.
c) Vodila morajo biti vgrajena tako, da ne pride do spremembe smeri pletenice za več kot 3°, razen če je s preizkusi ali izkušnjami dokazano, da je dopusten tudi večji kot. Radij krivine vodila ne sme biti manjši od radija škripca.
Obrazložitev
V vodilih iz politetrafluoretilena (PTFE, npr. TeflonTM) ali iz enakovrednega materiala se lahko smer pletenice spremeni do 10°.
d) Napenjalci morajo na biti na osno gibljive dele pritrjeni tako, da ne prihaja do naslona v celotnem območju hoda.
IV. PODVOZJE 
CS-ULG 721 Splošno
Podvozje ULG-ja mora biti zasnovano tako, da omogoča vzletanje in pristajanje na neravni travnati površini brez nevarnosti za potnike.
V kolikor računski dokaz ni zadovoljiv, se lahko zahtevajo poskusi delovanja podvozja. Poskusi se izvedejo na naslednji način:
(a) Višina padanja je:
1. 0,33 m – izmerjeno med najnižjo točko podvozja in tlemi,
2. katera koli nižja višina, vendar ne manj kot 0,20 m, ko je hitrost trka enaka največji verjetni hitrosti padanja, ki se lahko pojavi ob dotiku tal pri normalnem pristanku brez delovanja motorja.
(b) Če se v CS-ULG 473 upošteva določen vzgon rotorja, ga je potrebno vključiti v poskus z ustreznimi napravami za zagon ali s pomočjo delujoče mase.
(c) Vsaka enota podvozja mora v poskusu podoživeti situacijo, ki posnema pogoje pristajanja, ki je za njeno delovanje najbolj kritična.
(d) Če se pri dokazovanju izpolnitve zahtev odstavka (b) tega člena uporablja učinkovita masa, se lahko namesto bolj natančnih izračunov uporabi naslednja formula:
Slika 4
Ge = efektivna teža, ki se uporabi pri poskusu padanja
Za glavno podvozje:
G = mirujoče breme na dotični enoti pri najbolj kritični poziciji ULG.
Za izračun mirujočega bremena na glavnih kolesih lahko uporabimo natančen postopek, pri čemer je potrebno upoštevati ročico momenta med bremenom na glavnem kolesu in težiščem ULG-ja.
Za enote na nosnem kolesu:
G = vertikalna komponenta mirujočega bremena, ki vpliva na nosno kolo, če je masa ULG-ja združena v težišču in vpliva s silo z navzdol usmerjeno komponento ustrezno pospešku 1,0 g in z naprej usmerjeno komponento ustrezno pospešku 0,25 g.
Za enote na repu:
G = bolj kritična od naslednjih obremenitev:
1. statično breme na repnem kolesu, če stoji ULG na vseh kolesih ali
2. vertikalna komponenta talne reakcije, ki vpliva na repno kolo, če je zamišljeno, da je masa ULG-ja zbrana v težišču in pri maksimalni sprednji poziciji ULG-ja pod pogoji pristajanja pri večjih vpadnih kotih vpliva navzdol s silo 1,0.
h = določena prosta višina padca v m
l = razmerje sprejetega vzgona rotorja za vzletno maso ULG-ja
d = vzmetenje kolesa (pri pravem tlaku polnjenja) pri trku plus vertikalna komponenta prestavitve kolesne osi nasproti teže
n = varna vztrajnostna preobremenitev
nj = v preizkusu padanja pri trku na maso izvedena preobremenitev (tj. pospešek v g/s, ki je izmerjen med poskusom padanja +1,0)
CS-ULG 731 Kolesa
(a) Vrsta koles podvozja mora biti odobrena.
(b) Največja statistična obremenitev za vsako kolo ne sme biti manjša od statične reakcije na tleh pri maksimalni vzletni masi in pri kritični poziciji težišča.
CS-ULG 733 Pnevmatike
Vsa kolesa podvozja morajo imeti pnevmatike, ki ustrezajo uporabljenim kolesom. Vrsta pnevmatik mora biti odobrena.
CS-ULG 735 Zavore
ULG mora biti opremljen z zavorami na kolesih, ki jih upravlja pilot. Zavore morajo zadržati ULG na klančini z naklonom 10°.
CS-ULG 750 Plovci in trup v obliki čolna
Nosilnost glavnih plovcev in trupa v obliki čolna je primerna za sladko vodo (glej CS-ULG 521). Plovci in trup so opremljeni z vodotesnimi pregradami. Potrebno je izbrati takšno razporeditev pregrad, da se pri vdoru vode v komore ULG ne prevrne.
V. PILOTSKA KABINA 
CS-ULG 771 Splošno
Pilotska kabina in njena oprema mora pilotu omogočiti opravljanje nalog brez nepotrebnega naprezanja ali utrujanja.
CS-ULG 773 Vidljivost iz pilotske kabine
Pilotska kabina ne sme bleščati ali odsevati tako, da bi pilotu zastirala razgled. Poleg tega mora biti zasnovana tako, da:
a. je območje razgleda za pilota dovolj veliko, jasno in brez popačenj,
b. ščiti pilota pred drobci; dež in zaledenitev ne smeta pretirano ovirati pogleda vzdolž smeri med letenjem in pristajanjem.
Razlaga b. točke:
Skladnost se lahko zagotovi z možnostjo odpiranja okna na pilotski strani.
CS-ULG 775 Vetrobransko steklo in okna
Vetrobransko steklo in okna morajo biti grajena iz snovi, ki s časom ohranjajo prozornost in katerih drobci v primeru razbitja ne povzročajo resnih poškodb.
CS-ULG 777 Krmilje v pilotski kabini
(a) Vse krmilne naprave v kabini so razporejene tako, da:
1. je zagotovljena prikladnost, ni zavajajoča in onemogoča uporabo po pomoti;
2. ročice krmilja morajo biti priročne tudi, ko je pilot privezan. Krmilje mora biti neovirano opravljivo do polnih odklonov tudi takrat, ko je pilot oblečen v zimska oblačila. Prav tako upravljivosti krmilja ne sme ovirati sama vsebina pilotske kabine.
(b) Pri ULG-ju s podvojenim krmiljem mora biti spodaj našteto sekundarno krmilje upravljivo z obeh sedežev:
1. ročica za nastavitev moči motorja,
2. trimer,
3. naprava za odpiranje in odmetavanje pokrova kabine.
(c) Krmilje mora ohranjati nastavljeno lego, ne sme se premikati zaradi obremenitev in vibracij, tako da pozornost pilota ni potrebna.
Obrazložitev:
Kadar je sila na palici za premagovanje upora višinskega krmila dovolj majhna, kljub najbolj neugodnemu položaju trimerja, se zahtevo po podvojenem krmilju za trimer opusti.
Pri tem je potrebno upoštevati višino pilotov od 1,60 m do 1,85 m.
Upravljanje krmilnih naprav mora biti v skladu z običajnimi standardi.
Krmilje za zasilne naprave mora biti označene rdeče.
CS-ULG 785 Sedeži in pasovje
(a) Vsak sedež in njegovo ogrodje morata biti načrtovana za maso potnika v skladu s CS-ULG 25 (2) in načrtovana na mejne dopustne faktorje preobremenitev med letenjem, pristankom in zasilnim pristankom, opisanim v CS-ULG 561.
(b) Sedeži in blazine se med obremenitvami v skladu z CS-ULG 337 ne smejo deformirati tako, da pilot ne bi imel dosega za varno ali pravilno uporabo krmilja v pilotski kabini.
(c) Trdnost pasovja ne sme biti manjša od tiste, ki vzdrži vse dopustne faktorje preobremenitev med letom, pristankom in zasilnim pristankom v skladu s CS-ULG 561, pri čemer je potrebno upoštevati obliko in namestitev pasovja glede na sedež.
(d) Vsak potnik mora imeti štiridelno pasovje. Vsak pas mora biti pritrjen tako, da potnik pri vseh pospeških ostane naslonjen v prvotnem sedečem položaju.
Opozorilo
Pri giroplanih z dvema sedežema v tandemski razporeditvi pred nosilcem motorja je predpisan štiri-točkovni pas samo za zadnji sedež, potnik spredaj je zaščiten vsaj s pasom čez medenico.
(e) Upoštevajo se višine pilota od 1,60 do 1,85 m.
CS-ULG 786 Zaščita pred poškodbami
Izpostavljeni deli ogrodja letala ali pritrjene opreme morajo biti oblazinjeni zaradi zaščite pred možnimi poškodbami potnikov v primeru manjših letalskih nezgod.
CS-ULG 787 Prostor za prtljago
(a) Vsak prostor za prtljago mora biti zasnovan skladno z označeno največjo nosilnostjo in najbolj neugodno razporeditvijo tovora pri največjih dopustnih faktorjih preobremenitve med letom in pri pristanku, navedenima v teh zahtevah.
(b) Prostor za prtljago mora biti oblikovan tako, da so potniki zaščiteni pred poškodbami zaradi naleta prtljage naprej najmanj za pojemek 9,0 g.
CS-ULG 807 Izhod v sili
(a) Prostor za pilota mora biti oblikovan tako, da lahko posadka v nevarnih slučajih brez ovire hitro izstopi.
(b) Odpirala morajo biti zasnovana za enostavno in lahko odpiranje. Delovati morajo hitro, dosegljiva morajo biti vsakemu pripetemu potniku v kabini in od zunaj.
CS-ULG 831 Prezračevanje
(a) Pilotska kabina mora biti oblikovana tako, da jo je možno pri običajnih pogojih letenja ustrezno prezračevati.
(b) Koncentracija ogljikovega monoksida ne sme preseči razmerja z zrakom, ki je manjši od 1 : 20.000.
(c) Pri odprti ali nezaščiteni pilotski kabini je potrebno zagotoviti, da posadka ne vdihava izpušnih plinov motorja.
VI. PROTIPOŽARNA ZAŠČITA 
CS-ULG 850 Splošno
Materiali v kabini morajo biti iz težko vnetljivih materialov. Vsi strukturni in krmilni deli so prirejeni tako, da v primeru požara na motorju vsaj pet minut opravljajo svojo bistveno funkcijo.
VII. DRUGO 
CS-ULG 871 Merjenje in tehtanje
Ustrezne merilne točke zagotavljajo, da:
(1) lahko preverimo predpisano pozicijo za najpomembnejše sestavne dele,
(2) da pri tehtanju lahko določimo maso ULG-ja in pozicijo težišča.
ULG mora ima ustrezne podporne točke za izvajanje tehtanja in vzdrževanja.
CS-ULG 873 Ukrepi za dodatne uteži
Če je predvidena vgradnja dodatnih uteži, se mora izvesti in izdelati tako, da se dodatne uteži med letenjem ne premikajo in da ne ovirajo potnikov.
RAZDELEK E – VGRADNJA MOTORJEV 
I. SPLOŠNO 
CS-ULG 901 Vgradnja
(a) Pogonski sistem vsebuje vse dele, ki:
1. so nujni za pogon,
2. vplivajo na varnost pogonske enote.
(b) Motor je zgrajen, razporejen in vgrajen tako, da:
1. je zagotovljeno varno delovanje in
2. je dostopen za kontrole in vzdrževanje.
(c) Za preprečitev napetostnih potencialov med deli motorja in drugimi deli ULG-ja, se morajo predvideti električno prevodne povezave, če so ti električno prevodni.
CS-ULG 902 Kompatibilnost
Prosilec mora dokazati, da je izbrana kombinacija motorja, izpušnega sistema, propelerja in ULG-ja, za katerega je vložena prošnja za izdajo potrdila o ustreznosti, primerna oziroma dobro deluje in je v predpisanih mejah varna za uporabo.
CS-ULG 903 Motorji
Kot dokaz skladnosti se prizna naslednji preizkus, ki traja najmanj 10 ur. Najprej motor deluje 8 ur s 75 % največje trajne moči. Sledi cikel po naslednjem postopku:
– 10 krat vžig in ugašanje, vžig in 5 minut prostega teka,
– 5 minut obratovanja na polni moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 5 minut obratovanja na polni moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 15 minut obratovanja s 75 % največje trajne moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 15 minut obratovanja na polni moči.
Motor se po opravljenem ciklu ugasne. Ko je motor ohlajen, se cikel ponovi.
Po opravljenem preizkusu ne sme biti na ogrodju pogonskega sistema in strukturi letala nobene poškodbe, ki bi vplivala na varnost letenja.
Ne smejo nastati škodljiva nihanja in bistvene poškodbe.
CS-ULG 917 Sistem predrotacije rotorja
Sistem predrotacije omogoča predrotiranje rotorja pred vzletom ULG-ja. Pridobljeno število vrtljajev rotorja je nekoliko manjše od vrtljajev, ki so potrebni za vzlet, oziroma enako ali večje. Dolžina vzletne razdalje se v tem primeru bistveno skrajša. Če načrtuje prosilec vgradnjo predrotacije, je potrebno zagotoviti:
– varnost delovanja,
– obratovalno varnost,
– varnost v primeru napačnega posluževanja.
CS-ULG 921 Zavora rotorja
Če je predvidena naprava za zaviranje rotorja, morajo biti natančno določene meje uporabe te naprave.
Posluževalni elementi te priprave morajo biti zaščiteni pred nenamerno uporabo.
CS-ULG 925 Varnostne razdalje propelerja
Propelerji brez zaščite morajo imeti pri največji vzletni masi letala, najbolj neugodni legi masnega središča in neugodnem kotu koraka naslednje varnostne razdalje:
a) Varnostna razdalja do tal;
Razdalja med propelerjem in tlemi mora biti najmanj 170 mm. Pri tem mora biti vzmetenje podvozja v mirovni legi, podvozje pa v vzravnanem položaju, položaju za pristajanje ali vožnjo po tleh oziroma tistem položaju, ki je najbolj neugoden. Varnostna razdalja mora biti zagotovljena tudi v vzravnanem položaju pred poletanjem, če je:
1. kritična pnevmatika brez tlaka, pripadajoče vzmetenje podvozja pa v mirovni legi,
2. kritično vzmetenje podvozja do konca skrčeno, pripadajoča pnevmatika pa v mirovnem položaju.
Opomba:
Pri izvedbi podvozja z nosnim kolesom mora biti razdalja med propelerjem in tlemi najmanj 180 mm ali 230 mm pri izvedbi podvozja s kolesom na repu. Za obe izvedbi je potrebno upoštevati pogoje, navedene v točkah (a)(1) in (2).
(b) Razdalja do delov letala:
1. najmanj 25 mm radialne razdalje med konicami propelerja in deli letala z dodatno varnostno razdaljo zaradi nihanja, še posebej pri elastičnem vpetju;
2. najmanj 13 mm aksialne razdalje med kraki propelerja, glavo propelerja in ostalimi deli letala;
3. pri vseh obratovalnih pogojih mora obstajati varnostna razdalja med ostalimi deli propelerja ali spinerja in deli letala.
(c) Oddaljenost od posadke:
Oddaljenost propelerja od posadke mora biti takšna, da nihče privezan ne more doseči propelerja.
CS-ULG 935 Konstrukcijske značilnosti sistema predrotacije
Sistem predrotacije poganja motor ULG-ja.
Prenosni elementi za pogon rotorja morajo biti prilagojeni za predvideno moč.
Sklopka za pogon rotorja je narejena tako, da se ključna povezava med pogonom in rotorjem prekine, če je število vrtljajev rotorja višje od števila vrtljajev pogona. To stanje nastopi med premikanjem v vzletni fazi.
Aktiviranje sistema predrotacije izvede pilot z ročico.
Sklopka mora biti narejena tako, da je omogočeno varno delo do izravnave števila vrtljajev. Varnost delovanja sistema predrotacije se mora dokazati s preizkusi.
Opomba:
Drugi popolnomi mehanski pogoni rotatorja morajo biti dogovorjeni s pooblaščenim organom.
II. GORIVNI SISTEM 
CS-ULG 951 Splošno
(a) Gorivni sistem mora biti izdelan tako, da pod vsemi običajnimi obratovalnimi pogoji zagotavlja ustrezen pretok in tlak goriva za nemoteno delovanje motorja.
(b) Gorivni sistem mora biti snovan tako, da gorivna črpalka vedno črpa gorivo samo iz ene posode. Gorivni sistemi, ki imajo dotok izveden na metodi prostega padca, morajo dovajati gorivo samo iz ene posode, razen če je med posodama narejena povezava, ki zagotavlja enak dotok iz obeh posod.
(c) Cevovod mora biti izdelan tako, da preprečuje nastanek zračnih mehurjev.
CS-ULG 955 Pretok goriva
(a) Dovod na metodi prostega padca:
Pretok mora ustrezati 150 % porabi goriva pri največji vzletni moči motorja.
(b) Dovod s črpalko:
Pretok mora ustrezati 125 % porabi goriva pri največji vzletni moči motorja.
CS-ULG 959 Neuporabno gorivo
Prostornina neuporabnega goriva ne sme biti manjša od tiste, ki pri najbolj neugodnih pogojih dovajanja goriva, kot so poletanje, vzpenjanje, dolet ali pristanek, že povzroča opazne motnje.
Prostornina neuporabnega goriva ne sme biti večja od 5 % prostornine posode.
CS-ULG 963 Posoda za gorivo
SPLOŠNO
(a) Posoda za gorivo mora zdržati obremenitve zaradi vibracij, vztrajnosti, teže goriva, ogrodja letala, ki je izpostavljeno vibracijam, obremenitve zaradi vztrajnosti, obremenitve tekočin in zunanjih sil, ki nastanejo pri uporabi letala.
(b) Če se lahko težišče ULG-ja znatno spremeni zaradi pljuskanja goriva, je treba vgraditi napravo, ki zmanjša pljuskanje na sprejemljivo mero.
CS-ULG 965 Tlačni preizkus posode za gorivo
Vsaka posoda za gorivo mora zdržati nadtlak 1½ psi (0,1 bar) brez okvare ali netesnosti.
CS-ULG 967 Vgradnja posode za gorivo
(a) Posoda za gorivo mora biti nameščena tako, da teža goriva ne povzroča točkastih obremenitev posode.
Poleg tega je potrebno:
(i) stike oblaziniti, da se prepreči drgnjenje posode na podporno ogrodje,
(ii) za podporno ogrodje in oblazinjenje uporabiti snovi, ki goriva ne vpijajo.
(b) Zaradi preprečevanja zbiranja vnetljivih tekočin in plinov mora imeti prostor, v katerega je vgrajena posoda za gorivo, urejeno prezračevanje in drenažo. Sosednji prostori morajo imeti prav tako urejeno lastno drenažo in prezračevanje.
(c) Posoda za gorivo ne sme biti vgrajena na motorski strani požarne pregrade.
(d) Če je posoda za gorivo nameščena v kabini, mora biti zagotovljeno ustrezno prezračevanje in drenaža. Posoda za gorivo ne sme ovirati posadke ali delovanja katerega koli dela ULG-ja. Drenirano gorivo ne sme kapljati na posadko.
(e) Gorivni sistem mora biti zasnovan tako, da v primeru zasilnega pristanka, ki se zgodi v mejah predvidenih preobremenitev ogrodja letala za zasilni pristanek v skladu s CS-ULG 561 ali pri lomu podvozja, ne pride do porušitve posode ali napeljave za gorivo.
CS-ULG 971 Zbiralnik posode za gorivo
(a) Vsaka posoda za gorivo mora imeti zbiralnik z drenažo, ki ima v vodoravnem položaju letala na tleh ali v zraku učinkovito prostornino 0,1 % prostornine gorivnega rezervoarja ali 120 cm3. Upošteva se večjo prostornino. Če posoda za gorivo zbiralnika nima, mora:
1. gorivni sistem vsebovati odvod v dostopen zbiralnik z drenažo prostornine najmanj 25 cm3,
2. biti v vsaki gorivni posodi odvod nameščen tako, da se v vodoravnem položaju letala voda iz vseh delov posode za gorivo odteka v zbiralnik,
3. drenaža mora biti dostopna in preprosta za uporabo.
(b) Drenaža gorivnega sistema mora imeti ročno ali samodejno varovalo za zaklepanje v zaprtem položaju.
CS-ULG 973 Dovod posode za gorivo
Odprtina za dovod goriva ne sme biti nameščena v kabini posadke. Razlito gorivo ne sme odtekati v okolico gorivne posode ali kamor koli drugam v notranjost ULG-ja, razen v sam rezervoar ali v za ta namen predviden izpust.
CS-ULG 975 Oddušniki posode za gorivo
Vsaka posoda za gorivo mora imeti oddušnik čim bližje najvišji točki posode oziroma v zgornjem delu prostora za raztezek. Prav tako mora biti:
(a) oddušnik oblikovan in nameščen tako, da je možnost zamašitve zaradi zaledenitve ali tujkov čim manjša,
(b) oddušnik oblikovan tako, da je med običajnim obratovanjem onemogočeno izsesavanje goriva,
(c) odzračevanje speljano ven.
CS-ULG 977 Filter za gorivo
(a) Gorivni filter mora biti vgrajen med izhodom gorivne posode in vhodom v uplinjač ali motorsko gnane gorivne črpalke.
(b) Sita in filtri morajo biti enostavno dostopni za dreniranje in čiščenje.
CS-ULG 993 Napeljave za gorivo
(a) Napeljava mora biti vgrajena in pritrjena, da je onemogočeno prekomerno nihanje in prenese tlačne obremenitve goriva in pospeške med letenjem.
(b) Napeljava, pritrjena na medsebojno gibljive dele, mora vsebovati elemente, ki omogočajo prožnost oziroma prilagodljivost.
(c) Gibke cevi morajo biti za uporabo odobrene oziroma je potrebno ustreznost za predvideno uporabo utemeljiti in cevi namestiti v skladu s prepisi za polaganje.
(d) Pri puščanju goriva iz napeljave ali veznih elementov gorivo ne sme priti v stik z vročimi površinami in povzročiti požara. Prav tako gorivo ne sme priti v stik s posadko.
CS-ULG 995 Armature naprave za gorivo
(a) Obstajati mora naprava, ki med letom pilotu omogoča hitro prekinitev dovoda goriva do motorja, če se posoda za gorivo nahaja v takšnem položaju, da lahko gorivo zaradi vpliva težnosti samo doteka do motorja.
(b) V primeru, da ima naprava iz (a) zaporni ventil za gorivo, mora biti del napeljave med zapornim ventilom in uplinjačem čim krajši.
(c) V primeru, da ima naprava iz (a) zaporni ventil za gorivo, mora imeti ta fiksne naslone ali učinkovite zaskočke na položajih »odprto« in »zaprto«.
III. OLJNI SISTEM 
CS-ULG 1011 Splošno
(a) Če je motor opremljen z oljnim sistemom, mora biti zmožen dovajati zadostno količino olja s temperaturo, ki ni višja od najvišje dovoljene temperature za varno trajno delovanje.
(b) Oljni sistem mora imeti zadostno koristno prostornino za najdaljši predviden čas poleta.
CS-ULG 1013 Oljni rezervoar
(a) Rezervoarji za mazivo so vgrajeni tako, da:
1. izpolnjujejo zahteve iz CS-ULG 967 (a), (b) in (d)
in
2. zdržijo vse vibracije in obremenitve zaradi vztrajnosti tekočine, ki se pojavijo med obratovanjem.
(b) Preverjane nivoja olja mora biti izvedeno tako, da ni potrebno odstranjevati pokrival in uporabljati orodja. Izjemoma je dovoljen pokrov za dostop do oljnega rezervoarja.
(c) Če je oljni rezervoar vgrajen v prostoru motorja, mora biti rezervoar iz ognjevarne snovi.
CS-ULG 1015 Tlačni preizkus oljnega rezervoarja
Rezervoarji za mazivo se kontrolirajo v skladu s kontrolami, navedenimi v CS-ULG 965 pri tlaku 0,35 bara.
CS-ULG 1017 Napeljave za mazivo in armature
(a) Oljna napeljava mora biti skladna s CS-ULG 993. Napeljava in armatura morata biti narejeni iz ognjeodporne snovi.
(b) Napeljave za odzračevanje:
Napeljave za odzračevanje so napeljane tako, da:
1. se na nobenem mestu ne moreta nabirati kondenzna voda ali olje, ki bi z nalaganjem ali zamrzovanjem zamašila napeljavo,
2. oddušnik napeljave za odzračevanje zaradi izločanja spenjenega ali tekočega olja ne sme povzročati nevarnosti požara ali umazati vetrobrana,
3. oddušnik napeljave za odzračevanje v uvodnik ne sme izločati zraka za motor.
IV. HLAJENJE MOTORJA 
CS-ULG 1041 Splošno
Hladilni sistem mora vzdrževati temperaturo pogonskih enot in motorskih tekočin pod vsemi možnimi obratovalnimi pogoji, v temperaturnih mejah, ki jih je določil proizvajalec.
V. UVODNI SISTEM ZA ZRAK 
CS-ULG 1091 Splošno
Uvodni sistem za zrak mora zadostiti potrebam motorja po zahtevanih količinah zraka, pod vsemi možnimi obratovalnimi pogoji. Vnos tujkov je potrebno učinkovito preprečiti s filtriranjem.
Pri uporabi sistema za regulacijo pretoka zraka je potrebno paziti, da ne pride do zmanjšanja moči in pregrevanja motorja. Če je vgrajeno predgretje uplinjača, to ne sme bistveno vplivati na moč motorja.
VI. IZPUŠNI SISTEM 
CS-ULG 1121 Splošno
(a) Izpušni sistem mora zagotoviti varno odvajanje izpušnih plinov brez nevarnosti za nastanek požara ali onesnaženja kabine posadke z ogljikovim monoksidom.
(b) Vsi deli izpušnega sistema z dovolj vročimi površinami, da pri stiku z vnetljivimi tekočinami ali hlapi lahko zanetijo požar, morajo biti nameščeni ali obloženi tako, da uhajanje ali kapljanje vnetljivih snovi iz ostalih sistemov na izpušni sistem ali obloge ne povzroči požara.
(c) Vsi deli izpušnega sistema morajo biti dovolj oddaljeni od vnetljivih delov ULG-ja ali ločeni z ognjevarnimi oblogami.
(d) Izpušni plini ne smejo izstopati v nevarni bližini gorivne ali oljne drenaže.
(e) Vsi deli izpušnega sistema morajo biti ustrezno zračeni, da ne prihaja do mest s pregrevanjem. Dušilnik zvoka ne sme neugodno vplivati na moč in delovanje.
CS-ULG 1125 Izpušni razvod
a) Izpušni razvod mora biti grajen iz ognjevarne snovi, odporne na korozijo in temperaturne raztezke.
b) Izpušni razvod mora biti odporen na vibracije in vztrajnostne obremenitve, ki delujejo nanj pri običajnem obratovanju.
c) Deli izpušnega razvoda, ki so pritrjeni na medsebojno gibljive dele, morajo vsebovati elemente, ki omogočajo prilagodljivost.
VII. KRMILJE POGONSKE SKUPINE 
CS-ULG 1141 Splošno
Podsklopi krmilja pogonske skupine, ki so nameščeni v motorskem prostoru in morajo delovati tudi v primeru požara, morajo biti vsaj iz ognjeodporne snovi.
CS-ULG 1143 Ročica moči
Delovanje ročice moči mora biti neposredno in ne sme biti prožno. Vsaka nastavljena stopnja moči mora ostati trajna in brez posebnih blokad.
CS-ULG 1145 Stikalo za vžig
a) Za izključitev vsakega vžigalnega kroga mora biti stikalo.
b) Vsak tokokrog za vžig mora imeti lastno stikalo in ne sme vsebovati dodatnih operacij, potrebnih za delovanje.
c) Stikala za vžig morajo biti razporejena ali oblikovana tako, da ne pride do nenamerne uporabe.
d) Stikalo za vžig se ne sme uporabljati kot glavno stikalo za ostale tokokroge.
CS-ULG 1149 Število vrtljajev propelerja
Obrati in kot koraka propelerja morata biti omejena na vrednosti, ki pod normalnimi pogoji zagotavljajo varno delovanje.
(a) Med vzletom in vzpenjanjem pri hitrosti največjega vzpenjanja mora propeler pri polnem plinu omejevati obrate motorja na vrednost, ki ni večja od največjih dovoljenih obratov za vzlet.
(b) Med letenjem z maksimalno dovoljeno hitrostjo v prostem teku ali z ugasnjenim motorjem, kadar to nima škodljivih učinkov na motor, propeler ne sme povzročiti višjih obratov motorja kot 110 % najvišjih dovoljenih obratov trajnega delovanja.
VIII. PROTIPOŽARNA ZAŠČITA 
CS-ULG 1191 Požarno ognjevarne obloge
a) V primeru, da z drugimi ustreznimi ukrepi ni mogoče doseči enakovrednega nivoja varnosti, je potrebno motor ločiti od drugih delov giroplana s požarno varnimi oblogami, prevleko ali z drugimi enakovrednimi pripravami.
b) Požarno ognjevarne obloge in prevleka so narejeni tako, da tekočine, plini ali plameni v nevarnem obsegu ne dosežejo drugih delov giroplana.
c) Požarno ognjevarne obloge in prevleka morajo biti ognjevarni in zaščiteni pred korozijo.
CS-ULG 1193 Pokrov in motorska gondola
Za obložene vgrajene dele motorja velja naslednje:
a) Pokrovi morajo biti grajeni in pritrjeni tako, da so odporni na vibracije, vztrajnost in aerodinamične sile, ki se lahko pojavijo pri obratovanju.
b) Zagotovljeni morajo biti načini za hitro in popolno drenažo vseh delov pokrova, če je letalo v vodoravnem položaju na tleh ali v zraku. Odvod drenaže ne sme biti na mestih, ki so nevarni za nastanek požara.
c) Vsak del pokrova, ki je zaradi bližine posameznih delov izpušnega sistema ali izpušnih plinov izpostavljen visokim temperaturam, mora biti ognjevaren.
RAZDELEK F – OPREMA 
CS-ULG 1301 Delovanje in vgradnja
(a) Vsak del zahtevane opreme mora:
1. po vrsti in izvedbi ustrezati namenu uporabe,
2. biti vgrajen skladno z navodili za to opremo,
3. vgrajen delovati brezhibno,
4. vremenski dejavniki, kot so zmrzal, močno deževje in visoka vlažnost, ne smejo vplivati na brezhibnost,
5. prepričati se je potrebno, da vgrajene opreme za nadzor v zračnem prostoru ne moti ostala oprema, ki je vgrajena v letalo.
(b) Naprave in ostala oprema ne smejo sami po sebi ali z učinkovanjem na ULG ogrožati varnega obratovanja.
CS-ULG 1303 Pilotski in navigacijski merilniki
Vgrajeni morajo biti naslednji pilotski in navigacijski instrumenti:
1. merilnik hitrosti,
2. višinomer,
3. magnetni kompas.
CS-ULG 1305 Merilniki za motor
Vgrajeni morajo biti naslednji instrumenti pogonske skupine:
1. merilnik tlaka olja, temperature in obratov, ki jih zahteva proizvajalec motorja ali tisti, ki so potrebni za delovanje motorja v predpisanih mejah,
2. merilnik količine goriva za vsako gorivno posodo, viden pilotu, ko je na sedežu privezan,
3. merilnik količine olja, npr. palica za merjenje nivoja olja.
CS-ULG 1307 Druga oprema
Za vsakega potnika mora biti vgrajeno štiridelno pasovje, ki zadrži potnika v sedečem položaju pri zasilnem pristanku po CS-ULG 561. Prav tako je potrebno upoštevati CS-ULG 785.
Obrazložitve:
Priporočena vgradnja ramenskih pasov
Slika 5
Opombe:
1. Priporočljiva je vgradnja pasovja z dodatnim mednožnim pasom. Pri negativnih pospeških ramenski pasovi dvigujejo spodnje pasove do višine trebuha, zaradi česar lahko oseba iz ustreznega položaja zdrsi pod pasovjem.
2. Če je med prijemališči ramenskih pasov in zgornjim robom naslonjala več kot 152 mm pasu, morajo biti vgrajena ustrezna vodila, ki preprečujejo gibanje vstran in odrgnine vratu.
3. Če je naslonjalo za hrbet dovolj trdno in visoko, tako da je potek pasovja glede na položaj ramen skladen s sliko zgoraj (višina 650 mm), se pasovje za ramena lahko pritrdi na naslonjalo sedeža ali preko ustreznih vodil na tla.
4. Če je naslonjalo za hrbet dovolj trdno, se z ustrezno trdnimi vodili lahko omeji stransko gibanje pasovja pri pojemkih zasilnega pristanka v CS-ULG 561.
I. VGRADNJA NAPRAV 
CS-ULG 1321 Razporeditev in vidnost
Pilotski, navigacijski in motorski instrumenti morajo biti razporejeni nedvoumno in pilotu jasno vidni.
CS-ULG 1323 Merilnik hitrosti in statični tlak
(a) Merilniki, ki imajo priključke za odjem statičnega tlaka, morajo biti priključeni tako, da hitrost letala, odpiranje ali zapiranje oken, vlaga in tujki bistveno ne vplivajo točnost meritve.
(b) Zasnova in namestitev sistema za odjem statičnega tlaka in skupnega tlaka mora zadoščati naslednjim zahtevam:
a. zanesljivo odvajati kondenz,
b. preprečevati drgnjenje cevi, prevelik upogib in zožitev na upogibih,
c. uporabljeni materiali imajo ustrezno trajnost, so primerni za uporabo in zaščiteni pred korozijo.
CS-ULG 1327 Magnetni kompas
(a) Magnetni kompas mora biti vgrajen tako, da tresljaji ali magnetna polja ne vplivajo bistveno na natančnost prikazovanja.
(b) Po kompenzaciji odstopanje v vodoravnem letu na nobeni smeri ne sme preseči 10°.
CS-ULG 1337 Naprave za nadzor motorjev
(a) Merilniki in njihove napeljave
1. Napeljava merilnikov pogonske skupine, v katerih je vnetljiva tekočina, mora izpolnjevati zahteve v CS-ULG 993.
2. Napeljave, v katerih je vnetljiva tekočina pod tlakom, morajo imeti na tlačni strani omejitve ali druge varnostne naprave, ki preprečujejo razlivanje, ko se napeljava poškoduje.
(b) Izpostavljen cevni kazalnik gladine, ki služi kot merilnik količine goriva, mora biti zaščiten pred poškodbami.
II. ELEKTRIČNI SISTEMI IN OPREMA 
CS-ULG 1353 Predpisi za vgradnjo akumulatorjev
Akumulatorji morajo biti zasnovani in vgrajeni skladno z določitvami.
(a) Eksplozivni ali strupeni plini, ki iz akumulatorja uhajajo med normalnim obratovanjem ali pri morebitnih okvarah polnilca ali akumulatorja, se v ULG-ju ne smejo kopičiti v nevarnih količinah.
(b) Korozivne tekočine ali hlapi, ki bi lahko uhajali iz akumulatorja, ne smejo poškodovati ogrodja ali ključne opreme, ki je nameščena v okolici.
(c) Če je možno, se uporabljajo zaprti akumulatorji.
CS-ULG 1365 Električne napeljave in oprema
a) Električni vodniki morajo biti ustreznih debelin, pravilno speljani, pritrjeni in priključeni, da je možnost kratkega sika in požara čim manjša.
b) Zaščita pred preobremenitvijo mora biti izvedena za vsako napravo. Varovalka ne sme varovati več kot en tokokrog ključnega pomena za varnost letenja.
III. OPOZORILNA LUČ (anti collision lights) (ACL) 
CS-ULG 1401 Splošno
Če se ULG opremlja z ACL, mora ta naprava izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) Tip ACL je odobren.
(b) ACL je nameščen tako, da ne vpliva na posadko pri vodenju ULG-ja.
IV. OPREMA ZA RADIO IN RADIO NAVIGACIJO 
CS-ULG 1431 Splošno
Vsi vgrajeni aparati morajo biti odobreni. Izpolnjeni so naslednji pogoji:
(a) Oprema in pripadajoče antene z namestitvijo in načinom delovanja ter s svojim vplivom na ULG in ostalo opremo ne smejo predstavljati nevarnosti.
(b) Oprema, nadzorne plošče in kazalniki morajo biti razporejeni tako, da je upravljanje z njimi enostavno. Vgradnja mora biti izvedena tako, da se z ustreznim prezračevanjem preprečuje pregrevanje.
(c) Vsak radijski aparat mora odobriti ustrezni organ.
RAZDELEK G – OMEJITVE DELOVANJA IN INFORMACIJE 
CS-ULG 1501 Splošno
(a) Potrebno je opredeliti vse navedene omejitve delovanja ter druge omejitve in informacije, ki so potrebne za varno obratovanje.
(b) Omejitve obratovanja in ostale informacije, ki so pomembne za varnost, morajo biti pilotu na voljo, kot je predpisano v razdelku H.
Priročnik za letenje mora vsebovati ustrezne določitve za varno delovanje ULG-ja, ki se posredujejo posadki z namenskimi napisi ali se dopolnijo.
CS-ULG 1505 Hitrosti letenja
(a) Vse hitrosti letenja morajo biti določene in izražene v odčitanih hitrostih merilnika hitrosti (IAS).
(b) Največja dovoljena hitrost VNE ne sme biti večja od 0,90-kratnika hitrosti strmega leta, doseženega pri preizkusnih poletih (VDF).
(c) Hitrost strmega leta, dosežena pri preizkusnih poletih VDF ne sme presegati največje načrtovane hitrosti strmega leta VD.
Obrazložitev:
Hitrosti EAS, določene pri posameznih obremenitvah ogrodja, je potrebno pretvoriti v hitrosti IAS.
CS-ULG 1507 Hitrost manevriranja
Hitrost manevriranja ne sme presegati načrtovane manevrske hitrosti VA v skladu s CS-ULG 1505 (a).
CS-ULG 1519 Mase in lege masnega središča
(a) V CS-ULG 25 določena maksimalna vzletna masa mora biti določena kot meja delovanja.
(b) V CS-ULG 23 definirane skrajne lege masnega središča morajo biti določene kot omejitve obratovanja.
(c) Masa praznega letala in pripadajoče lege masnega središča morajo biti določene skladno s CS-ULG 29.
CS-ULG 1521 Omejitve pogonske skupine
Omejitve pogonske skupine morajo biti določene tako, da se skladajo z ustreznimi omejitvami, ki sta jih določila proizvajalec motorja in proizvajalec propelerja. Izjemne prekoračitve omejitev pogonske skupine so dovoljene le, če je prosilec zadovoljivo dokazal varno uporabo pogonske skupine skupaj z ULG-jem.
CS-ULG 1529 Priročnik za uporabo in vzdrževanje
V priročniku za vzdrževanje morajo biti navedeni splošni napotki za vzdrževanje in montažo.
Pri vsaki kontroli in preverjanju je potrebno podati delovne korake in če je potrebno, te dopolniti s skicami, slikami ali grafikami.
Nujno potreben je načrt mazanja. Priporočljivo je navesti napotke za obrabo, obnovo, življenjsko dobo in izmenljive dele, če niso že predpisani.
Priporočljivo je dodati sheme vezja in drugega potrebnega slikovnega materiala, npr. skice za sestavljanje, kot tudi liste sestavnih delov za zagotavljanje varnega delovanja.
Potrebno je izdelati priročnik, ki vsebuje navedene podatke, za katere prosilec misli, da so bistveni za pravilno vzdrževanje.
Priročnik za uporabo se lahko razdeli na priročnik za uporabo in priročnik za vzdrževanje, pri čemer se priročnik za uporabo vedno nahaja v ULG-ju. Prosilec mora pri postavitvi najbolj bistvenih podatkov upoštevati vsaj naslednje:
(a) Opis naprav.
(b) Načrti mazanja z navedbo pogostosti mazanja, maziva in tekočine za mazanje, ki se uporabljajo v različnih napravah.
(c) Tlaki in električne obremenitve, ki so uporabni za različne naprave.
(d) Tolerance in nastavitve, ki so potrebne za pravilno delovanje, odkloni krmil.
(e) Postopki za ravnanje, dvigovanje in vlečenje na tleh.
(f) Podatki o glavnem in pomožnem ogrodju ULG-ja.
(g) Pogostost in obseg kontrol, ki so potrebne za redno vzdrževanje ULG-ja.
(h) Posebni postopki za vzdrževanje ULG-ja.
(i) Posebni kontrolni postopki.
(j) Seznam specialnih orodij.
(k) Navedbe za tehtanje in ugotavljanje težišča, ki so potrebne za delovanje ULG-ja brez napak.
(l) Določitev časovne omejitve veljavnosti in življenjske dobe (menjava ali popravilo) delov, delov opreme in dodatnih naprav, ki so podvržene tej omejitvi.
(m) Materiali, ki so potrebni za mala popravila.
(n) Priporočila za čiščenje in vzdrževanje.
(o) Navodila za sestavljanje in razstavljanje.
(p) Navedba točk in ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti v izogib poškodbam med transportom na tleh.
(q) Seznam napisov in označb za namestitev.
I. OZNAKE IN NAPISI 
CS-ULG 1541 Splošno
(a) ULG mora imeti:
1. v CS-ULG 1529 določene oznake in napise;
2. vse dodatne informacije, oznake na kazalnikih in napise, potrebne za varno uporabo neobičajnih izvedb ali načinov rokovanja.
(b) Vse v odstavku (a) te točke določene oznake in napisi:
1. morajo biti pritrjeni na opaznem mestu in
2. ne smejo se zlahka izbrisati, ponarediti ali zakriti.
(c) Merske enote hitrosti na napisih morajo biti enake kot na kazalniku hitrosti.
CS-ULG 1547 Magnetni kompas
Če kompas nima manjše deviacije od 5° v vseh smereh, mora imeti za vse odčitke magnetnih smeri s korakom 30° ali manj ob kazalniku priloženo korekcijsko tabelo.
CS-ULG 1549 Merilniki pogonske skupine
Merilnik vsakega agregata pogonske skupine mora biti primeren tipu merilnika in opremljen z:
(a) Vse največje dopustne in – če je smiselno – najmanjše dopustne vrednosti varnega obratovanja, označene z rdečo radialno črto.
(b) Vsako normalno območje delovanja se označi z zelenim lokom, ki ne sme presegati največje ali najmanjše vrednosti.
(c) Start in opozorila se označijo z rumenim lokom.
CS-ULG 1553 Merilnik količine goriva
Merilnik količine goriva mora biti umerjen tako, da v vodoravnem letu kaže "nič". Ko je v posodi za gorivo ostalo neuporabno gorivo, opisano v skladu s CS-ULG 959, ustreza ugotovljeni količini. V nasprotnem primeru mora biti na prikazovalniku nameščen rdeč lok, ki sega od nič do najmanjše vrednosti, ki se pokaže pri vodoravni poziciji letenja.
CS-ULG 1555 Označevanje krmilja
(a) Ročice krmilja v pilotski kabini, razen glavnega krmilja za krmarjenje letala, morajo biti jasno označene glede na njihovo vlogo in način uporabe.
(b) Barvno označevanje krmilja v pilotski kabini mora biti skladno s CS-ULG 1529; naprave v sili – rdeče, trimanje – zeleno.
(c) Krmilje za upravljanje z gorivnim sistemom:
1. Preklopnik napajanja goriva mora biti označen tako, da je iz njegovega položaja razvidno, iz katere posode se dovaja gorivo.
2. Če je iz varnostnih razlogov predpisano zaporedje uporabe posod za gorivo, mora biti to označeno na preklopniku ali poleg njega.
II. PRIROČNIK 
CS-ULG 1581 Splošno
(a) Za vsak ULG je potrebno izdelati in predložiti priročnik. Vsebovati mora vsaj v CS-ULG 1529 določene navedbe.
(b) Vse v točkah CS-ULG 1529 in v sledečih ne določenih navedbah, ki so potrebne za varno delovanje na podlagi nenavadnega oblikovanja, načina delovanja ali lastnosti obratovanja, morajo biti na razpolago.
(c) Navedba enakih merskih enot, kot so uporabljene pri kazalnikih v priročniku za letenje.
CS-ULG 1583 Obratovalne omejitve
(a) Hitrostne omejitve
Naslednje mejne vrednosti je potrebno navesti:
1. omejitve hitrosti VNE in če je smiselno VLO ter pomen teh mej,
2. omejitve za dovoljene vetrovne razmere,
3. omejitve vrednosti motorja.
(b) Mase
Naslednje mejne vrednosti je potrebno navesti:
1. največja masa,
2. masa praznega ULG-ja in lega masnega središča praznega ULG-ja,
3. razpored tovora.
(c) Obremenitev
Naslednje mejne vrednosti je potrebno navesti:
1. v CS-ULG 25 in CS-ULG 29 zahtevane meje mase in težišča skupaj z deli, ki jih vsebuje prazno letalo v skladu s CS-ULG 31,
2. podatki, ki pilotu pomagajo pri ugotavljanju lege masnega središča in pravilnosti razporeda tovora in potnikov,
3 podatki za pravilno namestitev uteži za vsak možen razpored, kjer je to potrebno.
(d) Dovoljeni manevri, za katere je v skladu s CS-ULG 23 priskrbljeno dokazilo, s svojimi dovoljenimi področji.
(e) Faktorji preobremenitve.
Vpisani morajo biti naslednji faktorji preobremenitve obremenitvene ovojnice:
1. za VA,
2. za VNE.
CS-ULG 1585 Obratovalni podatki in postopki
(a) Priročnik mora poleg določb tega člena vsebovati vse postopke v sili in ostale informacije, ki so potrebne za varno delovanje.
(b) Priročnik mora vsebovati:
– napotke za varno vzletanje in pristajanje ter varno vzletno in pristajalno razdaljo,
– največjo dovoljeno bočno komponento vetra in vse ostale informacije v zvezi z uporabo letala pri bočnem vetru,
– postopek varnega pristanka brez moči motorja.
Te se eventualno ponazorijo s skico postopka, vendar v vsakem primeru z diagramom za varen avtorotacijski pristanek.
(c) Naslednje vrednosti je potrebno navesti:
1. hitrost največjega vzpenjanja, skladno s CS-ULG 79,
2. izguba višine v povezavi s preleteno razdaljo pri ugasnjenem motorju in brezvetrju,
3. hitrost prevlečenega leta v različnih oblikah za letenje,
4. izguba višine od začetka prevlečenega leta do ponovne vzpostavitve vodoravnega leta in največji kot vzdolžnega naklona po CS-ULG 201.
(d) Napotki za ponoven zagon motorja med letom, posebej če so potrebni posebni postopki.
(e) Navedeni morajo biti postopki za sestavljanje letala, postopki priprave ULG-ja za letenje, postopki pred poletom in po pristanku ter postopek za razstavljanje ULG-ja.
RAZDELEK H – MOTORJI 
CS-ULG 1801 Splošno
Ustreznost motorja mora biti dokazana v okviru dokazovanja ustreznosti ultralahkega letala ali z lastnim postopkom dokazovanja ustreznosti. Uporaba že registriranih motorjev za UL letala je možna. Motorji za ULG so lahko vzorčni z upoštevanjem JAR – E, JAR 22, razdelek H ali FAR del 33.
CS-ULG 1849 Ustreznost motorja
Če se ustreznost motorja dokazuje v okviru dokazovanja ustreznosti določenega tipa letala, je trajnostni preizkus motorja lahko izpeljan v okviru 50 urnega preizkusa v letu tega tipa letala.
Preizkusni poleti vsebujejo najmanj:
– 100 vzletov,
– 10 poletov, ki trajajo najmanj eno uro,
– 30 vzponov na vsaj 500 m višinske razlike, pri čemer mora največja vzletna moč brez prekinitve trajati vsaj 5 minut,
– 30 vzponov pri temperaturah zraka vsaj 20 °C pri tleh.
RAZDELEK I – PROPELER 
CS-ULG 1917 Materiali
Primernost in trajnost uporabljenih materialov za propeler mora:
a) biti dokazljiva z izkušnjami in preizkusi,
b) ustrezati izbranim specifikacijam, pri čemer je potrebno zadosti zahtevani trdnosti in ostalim gradbenim zahtevam.
CS-ULG 1919 Trajnost
Z ustrezno zasnovo in gradnjo propelerja je potrebno čim bolj minimalizirati verjetnost nastanka nevarnih poškodb, ki nastanejo v času njegove življenjske dobe (čas med dvema obnovama propelerja).
CS-ULG 1923 Nastavljivi kot koraka
Za vgradnjo propelerja z nastavljivim kotom koraka se je potrebno posvetovati z ustrezno ustanovo.
Ljubljana, dne 15. marca 2016
Direktor 
Rok Marolt l.r.