Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2016 z dne 11. 3. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2016 z dne 11. 3. 2016

Kazalo

667. Pravilnik o merilnih instrumentih, stran 2281.

  
Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 5. člena, prvega odstavka 6. člena, šestega odstavka 7. člena ter za izvrševanje 9., 14. in 16. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
P R A V I L N I K 
o merilnih instrumentih 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (prenovitev) (UL L št. 96 z dne 29. marca 2014, str. 149), zadnjič spremenjeno z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2015/13 z dne 31. oktobra 2014 o spremembi Priloge III k Direktivi 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede območja pretoka vodomerov (UL L št. 3 z dne 7. 1. 2015, str. 42) določa meroslovne, in z njimi povezane tehnične zahteve (v nadaljnjem besedilu: bistvene zahteve), ki jih morajo izpolnjevati merilni instrumenti (v nadaljnjem besedilu: merila), zahteve za dostopnost meril na trgu, in njihovo dajanje v uporabo, obveznosti gospodarskih subjektov, načine ugotavljanja skladnosti, priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti, nadzor trga, nadzor meril, ki vstopajo na trg Evropske unije, zaščitni postopek in označevanje meril.
(2) Ta pravilnik podrobneje določa tudi postopke rednih in izrednih overitev meril iz 3. člena tega pravilnika razen števcev delovne električne energije, taksimetrov in gostinske posode.
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo naslednje:
– »merilo« je katera koli naprava ali merilni sistem iz 3. člena tega pravilnika;
– »podsestav« je strojna naprava, navedena v Prilogi 1, Prilogi 2 in Prilogah 3 do 12, ki so sestavni deli tega pravilnika, pri posameznih merilih, ki deluje samostojno in je sestavni del merila skupaj z drugimi podsestavi, s katerimi je združljiva, ali drugimi meril, s katerimi je združljiva;
– »zakonsko urejeni meroslovni nadzor« je nadzor nad merilnimi nalogami, ki se izvajajo na področju uporabe merila, zaradi javnega interesa, javnega zdravja, javne varnosti, javnega reda, varovanja okolja, zaščite potrošnikov, obračunavanja davkov in dajatev ter poštenega trgovanja;
– »normativni dokument« je dokument, ki vsebuje tehnične specifikacije, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje;
– »omogočiti dostopnost na trgu« pomeni vsako dobavo merila za distribucijo ali uporabo na trgu Evropske unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;
– »dajanje na trg« pomeni prvo omogočanje dostopnosti merila na trgu Evropske unije;
– »dajanje v uporabo« pomeni prvo uporabo merila, namenjenega končnemu uporabniku za namene, za katere je predviden;
– »proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki izdeluje merilo ali ga je zasnovala ali izdelala ter navedeno merilo trži v svojem imenu ali pod svojo blagovno znamko ali ga da v uporabo za svoje lastne namene;
– »pooblaščeni zastopnik« je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki je prejela pisno pooblastilo od proizvajalca za nastopanje v njegovem imenu v zvezi s posebnimi nalogami;
– »uvoznik« je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki da merilo iz tretje države na trg Evropske unije;
– »distributer« je vsaka fizična ali pravna oseba v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost merila na trgu;
– »gospodarski subjekti« so proizvajalci, pooblaščeni zastopniki, uvozniki in distributerji;
– »tehnična specifikacija« je dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati merilo;
– »harmonizirani standard« je harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) 1. točke 2. člena Uredbe 1025/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta, (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12);
– »akreditacija« je akreditacija, kot je opredeljena v 10. točki 2. člena Uredbe 765/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Uredba 765/2008/ES);
– »ugotavljanje skladnosti« pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene bistvene zahteve tega pravilnika glede merila;
– »organ za ugotavljanje skladnosti« je organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z umerjanjem, preskušanjem, certificiranjem in kontrolo;
– »odpoklic« je vsak ukrep za vrnitev merila, ki je že dostopen končnemu uporabniku;
– »umik« je vsak ukrep za preprečitev omogočanja dostopnosti merila iz dobavne verige na trgu;
– »zakonodaja Evropske unije o harmonizaciji« pomeni vsako zakonodajo unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;
– »oznaka CE« je oznaka, s katero proizvajalec izjavlja, da je merilo skladno z veljavnimi zahtevami iz zakonodaje Evropske unije o harmonizaciji, ki zagotavlja njegovo namestitev.
3. člen 
(vrsta meril) 
Ta pravilnik velja za merila, ki so določena v Prilogah 3 do 12, ki so sestavni del tega pravilnika, in zadevajo:
– vodomere (MI-001),
– plinomere in korektorje (MI-002),
– števce delovne električne energije (MI-003),
– merilnike toplotne energije (MI-004),
– merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode (MI-005),
– avtomatske tehtnice (MI-006),
– taksimetre (MI-007),
– opredmetene mere (dolžinska merila in gostinska posoda) (MI-008),
– dimenzionalna merila (stroji za merjenje dolžine žice in kabla) (MI-009) in
– merilnike izpušnih plinov (MI-010).
4. člen 
(uporaba za podsestave) 
(1) Če so pri posamezni vrsti meril določenebistvene zahteve za podsestave, se določbe tega pravilnika smiselno uporabljajo tudi za te podsestave.
(2) V postopku ugotavljanja skladnosti se lahko podsestavi in merila ocenjujejo neodvisno in ločeno.
5. člen 
(bistvene zahteve) 
(1) Merila morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge 1 in iz Prilog 3 do 12 tega pravilnika o posameznih merilih iz tega pravilnika.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilna uporaba merila, morajo biti informacije iz 9. točke Priloge 1 tega pravilnika in Prilog 3 do 12 tega pravilnika v jeziku, ki ga končni uporabnik meril zlahka razume.
6. člen 
(omogočanje dostopnosti na trgu in dajanje v uporabo) 
(1) Merila so lahko dostopna na trgu oziroma se lahko dajejo v uporabo, če so skladna s tem pravilnikom.
(2) Na sejmih, razstavah, predstavitvah ali podobnih prireditvah se smejo prikazovati merila, ki niso skladna s tem pravilnikom, če je z vidnim znakom jasno označeno, da ta merila niso skladna in da se ne smejo tržiti in začeti uporabljati, dokler ne izpolnjujejo zahtev tega pravilnika.
II. OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV 
7. člen 
(obveznost proizvajalca) 
(1) Proizvajalec pri dajanju meril na trg in v uporabo zagotovi, da so merila zasnovana in proizvedena v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika.
(2) Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s 15. členom tega pravilnika ter zagotovi, da se izvede ustrezni postopek ugotavljanja skladnosti iz 14. člena tega pravilnika. Kadar je bilo s tem postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da je merilo skladno z veljavnimi zahtevami, proizvajalec sestavi izjavo EU o skladnosti in namesti oznako CE ter dodatno meroslovno oznako.
(3) Proizvajalec hrani tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še deset let po tem, ko je bilo merilo dano na trg.
(4) Proizvajalec zagotovi, da se izvajajo postopki za zagotovitev skladnosti serijske proizvodnje. Upoštevati je potrebno spremembe pri zasnovi merila ali njegovih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov, normativnih dokumentov ali drugih tehničnih specifikacij glede skladnosti merila. Če je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja delovanje merila, proizvajalec vzorčno pregleda na trgu dostopna merila, preverja pritožbe in vodi knjigo pritožb in register neustreznih meril in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju meril obvešča distributerje.
(5) Proizvajalec zagotovi, da je na merilih, ki jih je dal na trg, označen tip, serija ali serijska številka ali drugi identifikacijski element; če velikost ali narava merila tega ne dopušča, pa zagotovi, da so zahtevani podatki navedeni v spremnem dokumentu in na embalaži, če obstaja, v skladu s točko 9.2 Priloge 1 tega pravilnika.
(6) Proizvajalec na merilu navede svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv. Kadar to ni mogoče, podatke navede v dokumentu, ki je priložen merilu, ali na embalaži, če obstaja, v skladu s točko 9.2 Priloge 1 tega pravilnika. V naslovu mora biti navedena kontaktna točka, na kateri je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom merila in organom za nadzor zlahka razumljiv.
(7) Proizvajalec zagotovi, da so merilom, ki so dana na trg, priloženi izvodi izjave EU o skladnosti ter navodila in informacije v skladu s točko 9.3 Priloge 1 tega pravilnika v jeziku, ki je končnim uporabnikom merila zlahka razumljiv. Taka navodila in informacije ter vse označevanje mora biti jasno, razumljivo in čitljivo.
(8) Proizvajalec, ki utemeljeno domneva, da merilo, ki ga je dal na trg, ni skladno s tem pravilnikom, nemudoma izvede potrebne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost merila, ali pa ga po potrebi umakne. Kadar obstaja tveganje, da je merilo neskladno z zahtevami tega pravilnika, proizvajalec o tem takoj obvesti Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) in mu predloži potrebne podatke, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.
(9) Proizvajalec uradu na podlagi njegove obrazložene zahteve, predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti merila s tem pravilnikom, in sicer v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. Na zahtevo urada sodeluje pri vseh ukrepih za preprečitev tveganj, povezanih z merili, ki so jih dali na trg.
8. člen 
(pooblaščeni zastopnik) 
(1) Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika. Obveznosti iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika niso del pooblastila pooblaščenega zastopnika.
(2) Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo mu omogoča, da opravlja vsaj naslednje naloge:
a) hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter omogoči uradu dostop do nje še deset let po tem, ko je bilo merilo dano na trg;
b) uradu na podlagi njegove obrazložene zahteve zagotovi vse informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti merila;
c) na zahtevo urada z njim sodeluje pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z merili, ki sodijo v okvir njihovih pooblastil.
9. člen 
(obveznosti uvoznika) 
(1) Uvoznik lahko da na trg le s tem pravilnikom skladna merila.
(2) Preden uvoznik da merilo na trg oziroma v uporabo, zagotovi, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz 14. člena tega pravilnika. Uvoznik zagotovi, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima merilo nameščeno oznako CE in dodatno meroslovno oznako, da mu je priložen izvod izjave EU o skladnosti in zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz petega in šestega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(3) Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da merilo ni skladno z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika, da merilo na trg ali v uporabo šele po tem, ko je skladno z zahtevami tega pravilnika. Kadar obstaja tveganje, da je merilo neskladno z zahtevami tega pravilnika, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.
(4) Uvoznik na merilu navede svoje ime oziroma firmo ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv. Kadar to ni mogoče, podatke navede v dokumentu, ki je priložen merilu, ali pa v skladu s točko 9.2 Priloge 1 tega pravilnika na embalaži, če obstaja. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.
(5) Uvoznik zagotovi, da so merilu priloženanavodila in informacije v skladu s točko 9.3 Priloge 1 tega pravilnika v jeziku, ki je končnim uporabnikom merila razumljiv.
(6) Uvoznik zagotovi, da v času njegove odgovornosti za merilo pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih zahtev iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika.
(7) Če je to potrebno glede na delovanje merila, izvede uvoznik vzorčni pregled na trgu dostopnih meril, preveri pritožbe in vodi knjigo pritožb in register neustreznih meril in njihovega odpoklica ter o vseh tovrstnih pregledih obvešča distributerje.
(8) Uvoznik, ki meni ali utemeljeno domneva, da merilo, ki ga je dal na trg, ni skladno s tem pravilnikom, nemudoma izvede potrebne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost merila, ali pa ga po potrebi umakne ali odpokliče. Kadar merilo predstavlja tveganje, da je neskladno, o tem nemudoma obvesti pristojne nacionalne organe držav članic Evropske unije, v katerih je to merilo dostopno na trgu, in jim predloži informacije, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.
(9) Uvoznik mora še deset let po tem, ko je bilo merilo dano na trg, organom za nadzor trga omogočiti dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotoviti, da jim je na njihovo zahtevo na voljo tehnična dokumentacija.
(10) Uvoznik uradu na podlagi obrazložene zahteve posreduje vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti merila v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. Na zahtevo urada sodeluje pri vseh ukrepih za preprečitev tveganj, povezanih z merili, ki jih je dal na trg.
10. člen 
(obveznosti distributerja) 
(1) Ko distributer omogoča dostopnost merila na trgu oziroma pri njegovem dajanju v uporabo, mora delovati s potrebno skrbnostjo, da zagotovi njegovo skladnost z zahtevami tega pravilnika.
(2) Preden distributer omogoči dostopnost merila na trgu oziroma pred njegovim dajanjem v uporabo, preveri, ali ima merilo oznako CE in dodatno meroslovno oznako, ali mu je priložena izjava EU o skladnosti, zahtevana dokumentacija in navodila ter varnostne informacije v skladu s točko 9.3 Priloge 1 tega pravilnika v jeziku, ki je končnim uporabnikom merila razumljiv, ter ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz petega in šestega odstavka 7. člena oziroma četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(3) Kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da merilo ni skladno z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika, omogoči dostopnost merila na trgu ali ga da v uporabo šele po tem, ko je skladen z zahtevami tega pravilnika. Kadar obstaja tveganje, da je merilo neskladno, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
(4) Distributer zagotovi, da v času njegove odgovornosti za merilo, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih zahtev iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika.
(5) Distributer, ki meni ali upravičeno domneva, da merilo, katerega dostopnost na trgu je omogočil ali ga dal v uporabo, ni skladno s tem pravilnikom, zagotovi sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev skladnosti merila, ali pa ga po potrebi umakne ali odpokliče. Kadar obstaja tveganje, da je merilo neskladno, o tem takoj obvesti urad, in mu predloži informacije, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih korektivnih ukrepih.
(6) Distributer uradu na podlagi njegove obrazložene zahteve predloži vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti merila v papirni ali elektronski obliki. Na zahtevo urada sodeluje pri vseh ukrepih za preprečitev tveganj, povezanih z merili, katerih dostopnost na trgu je omogočil.
11. člen 
(primeri, ko se obveznosti proizvajalca uporabljajo za uvoznika in distributerja) 
Uvoznik ali distributer se za namene tega pravilnika šteje za proizvajalca in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz 7. člena tega pravilnika, kadar da merilo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali merilo, ki je že bilo dano na trg, spremeni tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost s tem pravilnikom.
12. člen 
(identifikacija gospodarskih subjektov) 
(1) Gospodarski subjekti na zahtevo urada identificirajo:
– vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil merilo;
– vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili merilo.
(2) Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz prejšnjega odstavka še deset let po tem, ko jim je bilo merilo dobavljeno, oziroma še deset let po tem, ko so merilo dobavili.
III. SKLADNOST MERIL 
13. člen 
(domneva o skladnosti meril) 
(1) Za merila, ki so skladna s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih seznam je objavljen, na način in v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, na spletnih straneh urada, se domneva, da so skladna z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika, ki jih pokrivajo navedeni standardi ali njihovi deli.
(2) Za merila, ki so skladna z deli normativnih dokumentov, katerih seznam je objavljen na spletnih straneh urada, se domneva, da so skladna z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika, ki jih pokrivajo navedeni deli normativnih dokumentov.
(3) Proizvajalec se lahko odloči, da uporabi katero koli tehnično rešitev, ki je skladna z bistvenimi zahtevami iz Priloge 1 tega pravilnika in iz Prilog 3 do 12 tega pravilnika o posameznih merilih. Da bi proizvajalec izkoristil domnevo o skladnosti, mora pravilno uporabiti rešitve iz zadevnih harmoniziranih standardov ali iz normativnih dokumentov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Šteje se, da velja domneva o skladnosti z ustreznimi preskusi iz točke i) tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika, če je ustrezni program preskusov opravljen v skladu z zadevnimi dokumenti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in če rezultati preskusa zagotavljajo skladnost z bistvenimi zahtevami.
14. člen 
(postopki ugotavljanja skladnosti) 
(1) Ugotavljanje skladnosti merila z bistvenimi zahtevami se izvaja z uporabo enega izmed postopkov ugotavljanja skladnosti s seznama v zadevni Prilogi 3 do 12 tega pravilnika, ki ga izbere proizvajalec.
(2) Postopki ugotavljanja skladnosti meril so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika.
(3) Zapisi in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti so v slovenskem jeziku ali v jeziku, ki ga ta organ zlahka razume.
15. člen 
(tehnična dokumentacija) 
(1) Tehnična dokumentacija mora na jasen način predstaviti zasnovo, izdelavo in delovanje merila in omogočati ugotavljanje njegove skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika.
(2) Tehnična dokumentacija mora biti dovolj podrobna za zagotovitev skladnosti meril z naslednjimi zahtevami:
a) opredelitev meroslovnih lastnosti;
b) obnovljivost meroslovnih rezultatov proizvedenih meril, kadar se primerno naravnajo ob uporabi predvidenih sredstev;
c) neoporečnost merila.
(3) V postopkih ugotavljanja skladnosti merila mora tehnična dokumentacija vsebovati:
a) splošni opis merila,
b) razvojno zasnovo ter proizvodne skice in načrte sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov in podobno,
c) proizvodne postopke, ki zagotavljajo skladno proizvodnjo,
d) če je to potrebno, opis elektronskih naprav z risbami, diagrami, diagrami poteka logičnih podatkov in informacij o programski opremi, ki pojasnjujejo njihove lastnosti in delovanje,
e) opise in pojasnila, potrebne za razumevanje zahtev iz b), c) in d) točke tega odstavka, vključno z delovanjem merila,
f) seznam harmoniziranih standardov in normativnih dokumentov iz 13. člena tega pravilnika, ki se delno ali v celoti uporabljajo in katerih sklicevanja so bila objavljena, na način in v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, na spletnih straneh urada,
g) kadar harmonizirani standardi in normativni dokumenti iz 13. člena tega pravilnika niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev, vključno s seznamom drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene,
h) rezultate projektnih izračunov, pregledov in podobno,
i) poročila o preskusih, če je to potrebno, ki naj prikažejo, da je tip ali merilo v skladu z:
– zahtevami tega pravilnika v okviru navedenih naznačenih pogojev delovanja in navedenih motenj iz okolja,
– navedbami glede vzdržljivosti plinomerov, vodomerov, merilnikov toplotne energije in pretočnih meril za tekočine razen vode,
j) EU-certifikate o pregledu tipa ali EU-certifikate o pregledu zasnove merila, ki vsebuje dele, identične tistim v zasnovi.
(4) Proizvajalec navede v tehnični dokumentaciji, kje so nameščeni žigi in oznake.
(5) Proizvajalec navede pogoje za skladnost z vmesniki in podsestavi, kadar je to ustrezno.
16. člen 
(izjava EU o skladnosti) 
(1) Z izjavo EU o skladnosti se potrjuje izpolnjevanje bistvenih zahtev iz Priloge 1 tega pravilnika in Prilog 3 do 12 tega pravilnika o posameznih merilih.
(2) Vsebina izjave EU o skladnosti je določena v Prilogi 13, ki je sestavni del tega pravilnika in vsebuje elemente, opredeljene v ustreznih modulih iz Priloge 2 tega pravilnika ter se stalno posodablja.Pri dajanju meril v uporabo ali omogočanju dostopnosti na trgu v Republiki Sloveniji mora biti izjava o skladnosti v slovenskem jeziku.
(3) Če se za merilo uporablja več kot en akt Evropske unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, je treba pripraviti enotno izjavo EU o skladnosti v skladu z vsemi akti Evropske unije. Navedena izjava vsebuje opredelitev aktov Evropske unije, vključno z njihovim sklicevanjem na objave.
(4) S pripravo izjave EU o skladnosti proizvajalec prevzame odgovornost za skladnost merila s tem pravilnikom.
17. člen 
(oznaka skladnosti) 
Skladnost merila z zahtevami tega pravilnika se potrdi z oznako CE in dodatno meroslovno oznako, ki je določena v drugem odstavku 18. člena tega pravilnika.
18. člen 
(splošna načela za oznako CE in dodatno meroslovno oznako) 
(1) Za oznako CE veljajo splošna načela iz 30. člena Uredbe 765/2008/ES.
(2) Dodatno meroslovno oznako sestavlja pravokotnik, v katerem so velika črka »M« in zadnji dve številki leta, ko je bila nameščena. Višina pravokotnika je enaka višini oznake CE.
(3) Splošna načela iz 30. člena Uredbe 765/2008/ES se smiselno uporabljajo za dodatno meroslovno oznako.
19. člen 
(pravila in pogoji za namestitev oznake CE in dodatne meroslovne oznake) 
(1) Oznaka CE in dodatna meroslovna oznaka se vidno, čitljivo in neizbrisno namestita na merilo ali njegovo tablico s podatki. Kadar to zaradi narave merila ni mogoče ali upravičeno, se namestita v spremne dokumente in na embalažo, če obstaja.
(2) Če je merilo sestavljeno iz več naprav, ki niso podsestavi, vendar delujejo skupaj, se oznaka CE in dodatna meroslovna oznaka namestita na glavno napravo tega merila.
(3) Oznaka CE in dodatna meroslovna oznaka morata biti nameščeni, preden je merilo dano na trg.
(4) Oznaka CE in dodatna meroslovna oznaka se lahko namestita na merilo med procesom proizvodnje, če je to upravičeno.
(5) Dodatna meroslovna oznaka se namesti tik za oznako CE. Oznaki CE in dodatni meroslovni oznaki sledi identifikacijska številka priglašenega organa, kadar ta sodeluje v fazi nadzora proizvodnje, kakor je določeno v Prilogi 2 tega pravilnika. Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik. Identifikacijska številka zadevnega priglašenega organa mora biti neizbrisna ali samouničljiva po odstranitvi.
(6) Oznaki CE in dodatni meroslovni oznaki ter po potrebi identifikacijski številki priglašenega organa lahko sledi oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.
IV. ORGANI ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI IN PRIGLASITEV 
20. člen 
(priglasitveni organi) 
Priglasitveni organ, pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti meril ter za spremljanje priglašenih organov je ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: priglasitveni organ).
21. člen 
(priglasitev) 
Priglasitveni organ obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in druge države članice Evropske unije o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti v skladu s tem pravilnikom.
22. člen 
(obveznosti obveščanja za priglasitvene organe) 
Priglasitveni organ obvesti Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za spremljanje priglašenih organov, kot tudi o kakršnih koli spremembah glede tega.
23. člen 
(zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti) 
(1) Organ za ugotavljanje skladnosti mora v postopku ugotavljanja skladnosti kot tretja stranka zagotoviti neodvisnost od organizacije ali merila, ki ga ocenjuje. Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v snovanje, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje merila, katerega skladnost ugotavlja, je organ za ugotavljanje skladnosti, če sta dokazani njegova neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov.
(2) Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo biti snovalci, proizvajalci, dobavitelji monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci meril, ki so predmet ocenjevanja, niti zastopniki katere koli od teh strani. Organ za ugotavljanje skladnosti lahko uporablja ocenjena merila, nujna za njegovo delovanje. Ta merila se lahko uporabljajo v zasebne namene.
(3) Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo neposredno sodelovati pri snovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, namestitvi, uporabi ali vzdrževanju teh meri niti ne smejo zastopati strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne smejo sodelovati pri dejavnostih, ki bi lahko bila v nasprotju z neodvisnostjo njihove presoje in integritete v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.
(4) Prejšnji odstavek tega člena ne velja za izmenjavo tehničnih informacij med proizvajalcem in zadevnim organom zaradi ugotavljanja skladnosti.
(5) Organi za ugotavljanje skladnosti morajo zagotoviti, da dejavnosti njihovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.
(6) Organi za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje morajo izvajati dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo poklicno integriteto in strokovno usposobljenostjo na določenem področju brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti kar zadeva osebe ali skupine oseb, ki so jim v interesu rezultati ugotavljanja skladnosti.
(7) Organ za ugotavljanje skladnosti mora biti sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti iz Priloge 2 tega pravilnika in za katere je bil priglašen, ne glede na to ali navedene naloge izvaja sam ali se izvajajo v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.
(8) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo meril, za katerega je priglašen, na voljo:
a) osebje s strokovnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;
b) opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost ponovitve teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;
c) postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti tehnologije zadevnega merila ter narava proizvodnega procesa, to je množična ali serijska proizvodnja.
(9) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti na razpolago sredstva, potrebna za ustrezno izvajanje strokovnih in administrativnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, in dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.
(10) Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, mora imeti:
a) temeljito strokovno in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;
b) zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za njihovo izvajanje;
c) primerno znanje in razumevanje bistvenih zahtev iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika, uporabljenih harmoniziranih standardov in normativnih dokumentov ter določb predpisov Evropske unije in nacionalne zakonodaje, ki se nanašajo na obseg priglasitve;
d) sposobnost za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno.
(11) Zagotovljena mora biti nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti. Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali rezultatov navedenih ocenjevanj.
(12) Organ za ugotavljanje skladnosti mora imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti.
(13) Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenih pri izvajanju nalog v skladu s Prilogo 2 tega pravilnika razen pred pristojnimi organi države članice Evropske unije, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice vseh udeleženih subjektov v postopku ugotavljanja skladnosti morajo biti zaščitene.
(14) Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, ustanovljene v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo Evropske unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, o teh dejavnostih obveščeno, ter kot splošne smernice uporabljajo administrativne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine.
24. člen 
(domneva o skladnostiorganov za ugotavljanje skladnosti)
Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže izpolnjevanje meril, ki so določena v zadevnih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih seznam je bil objavljen, na način in v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, na spletnih straneh urada, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz prejšnjega člena tega pravilnika, v takšnem obsegu, v kakršnem uporabljeni harmonizirani standardi pokrivajo te zahteve.
25. člen 
(odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov za ugotavljanje skladnosti) 
(1) Kadar organ za ugotavljanje skladnosti za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali zanj te naloge opravi odvisna družba, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz 23. člena tega pravilnika in o tem obvesti priglasitveni organ.
(2) Organ za ugotavljanje skladnosti v celoti prevzame odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.
(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če stranka s tem soglaša.
(4) Organi za ugotavljanje skladnosti hranijo za priglasitvene organe zadevno dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter delom, ki ga ta izvaja v skladu sPrilogo 2 tega pravilnika.
26. člen 
(akreditirani interni organi) 
(1) Akreditirani interni organ izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti za podjetje, katerega del je, z namenom izvršitve postopkov iz modula A2 in modula C2 iz Priloge 2 tega pravilnika. Ta organ mora biti ločen in samostojen del podjetja in ne sme sodelovati pri snovanju, proizvodnji, dobavi, montaži, uporabi ali vzdrževanju meril, ki jih ocenjuje.
(2) Akreditirani interni organ mora izpolnjevati naslednje zahteve:
a) mora biti akreditiran v skladu z Uredbo 765/2008/ES;
b) njegovo osebje mora biti organizacijsko razpoznavno in mora znotraj matične organizacije uporabljati metode sporočanja, ki zagotavljajo njihovo nepristranskost, ki jo dokazujejo Slovenski akreditaciji;
c) njegovo osebje ne sme biti povezano z odgovornostjo za snovanje, proizvodnjo, dobavo, namestitev, delovanje ali vzdrževanje meril, ki jih ocenjuje, ter ne sme sodelovati pri kakršnih koli dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in integriteti v zvezi z njihovimi dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;
d) svoje storitve lahko nudi izključno podjetju, katerega del je.
(3) Na zahtevo priglasitvenega organa mu mora podjetje, katerega del je akreditirani interni organ, ali Slovenska akreditacija posredovati informacije o akreditaciji akreditiranega internega organa.
27. člen 
(zahteva za priglasitev) 
(1) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu.
(2) Zahtevku iz prvega odstavka se priloži opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, navedbo modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in merila ali meril, za katere navedeni organ zagotavlja svojo usposobljenost, akreditacijsko listino, če obstaja, ki jo je izdala Slovenska akreditacija in potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz 23. člena tega pravilnika.
(3) Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti akreditacijske listine, priglasitvenemu organu predloži vsa dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegovega izpolnjevanja zahtev iz 23. člena tega pravilnika.
28. člen 
(priglasitveni postopek) 
(1) Priglasitveni organ lahko priglasi samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz 23. člena tega pravilnika.
(2) Priglasitveni organ o priglasitvi obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije po elektronskem orodju za priglasitev, ki ga upravlja Komisija.
(3) Priglasitev vsebuje podatek o vrstah meril, za katere je bil posamezni organ za ugotavljanje skladnosti priglašen, in kadar je to primerno podatek, o razredih točnosti meril, merilnem območju, merilni tehnologiji ter o vseh lastnostih meril, ki omejujejo obseg priglasitve. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modul ali module za ugotavljanje skladnosti in zadevno merilo ali merila ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.
(4) Če priglasitev ne temelji na akreditacijski listini iz drugega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika, priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam Evropske unije predloži listinska dokazila, ki potrjujejo usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti in sprejete ukrepe, s katerimi se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo stalno izpolnjeval zahteve iz 23. člena tega pravilnika.
(5) Organ za ugotavljanje skladnosti lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice Evropske unije ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve, kadar je uporabljena akreditacijska listina iz drugega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika ali v dveh mesecih od priglasitve, kadar akreditacijska listina ni uporabljena.
29. člen
(identifikacijska koda) 
Priglasitveni organ obvesti priglašeni organ, ki ga je pooblastil za ugotavljanje skladnosti, o dodelitvi identifikacijske kode.
30. člen 
(spremembe priglasitev) 
V primeru omejitve, začasnega ali trajnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha z dejavnostjo, priglasitveni organ izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadeve tega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so, na zahtevo, na voljo priglasitvenemu organu in uradu.
31. člen 
(izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov) 
Priglasitveni organ predloži Komisiji, na njeno zahtevo, vse informacije, povezane s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti priglašenega organa.
32. člen 
(obveznosti priglašenih organov v zvezi z njihovim delom) 
(1) Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge 2 tega pravilnika.
(2) Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organ za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih dejavnosti upošteva velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije obravnavanega merila ter množično ali serijsko naravo proizvodnega procesa. Pri tem spoštuje stopnjo natančnosti in raven zaščite, ki se zahtevata za skladnost merila s tem pravilnikom.
(3) Če priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz Priloge 1 in Prilog 3 do 12 tega pravilnika ali zahtev iz ustreznih harmoniziranih standardov, normativnih dokumentov alidrugih tehničnih specifikacij, ne izda certifikata o skladnosti ter od proizvajalca zahteva, da sprejme korektivne ukrepe.
(4) Kadar priglašeni organ med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata o skladnosti ugotovi, da merilo ni več skladno, od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno ali trajno prekliče certifikat o skladnosti.
(5) Če proizvajalec ne izvede vseh ukrepov iz prejšnjega odstavka ali izvedeni ukrepi nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji ali začasno ali trajno prekliče certifikat o skladnosti.
33. člen 
(pritožba zoper odločitve priglašenih organov) 
Priglašeni organ mora zagotoviti, da je zoper njegove odločitve iz tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena na voljo pritožbeni postopek.
34. člen 
(obveznosti obveščanja za priglašene organe) 
(1) Priglašeni organi obvestijo priglasitveni organ o:
a) vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem ali trajnem preklicu certifikata o skladnosti;
b) vseh okoliščinah, ki vplivajo na obsegali zahteve za priglasitev;
c) vsakem zaprosilu za informacije o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, ki so ga prejeli od organov za nadzor trga;
d) na zahtevo o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.
(2) Priglašeni organi zagotavljajo ostalim organom, ki so priglašeni na podlagi tega pravilnika za enako vrsto meril in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti, informacije v zvezi z negativnimi, na zahtevo pa tudi pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.
35. člen 
(usklajevanje priglašenih organov) 
Priglašeni organi neposredno ali preko pooblaščenih zastopnikov sodelujejo pri delu sektorske skupine ali skupin, ki delujejo v okviru Komisije.
V. NADZOR TRGA, NADZOR MERIL, KI VSTOPAJO NA TRG EVROPSKE UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPEK 
36. člen 
(nadzor trga in nadzor meril, ki vstopajo na trg Evropske unije) 
Za nadzor trga in nadzor meril, ki vstopajo na trg Evropske unije, se uporablja tretji odstavek 15. člena in 16. do 29. člen Uredbe 765/2008/ES.
37. člen 
(postopek za ravnanje z merili, ki predstavljajo tveganje na nacionalni ravni) 
Kadar urad meni, da neskladnost meril ni omejena na območje Republike Slovenije, o tem obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije v skladu s predpisom, ki ureja način mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi.
38. člen 
(zaščitni postopek) 
Kadar Komisija ugotovi, da je ukrep v postopku za ravnanje z merili, ki predstavljajo tveganje na nacionalni ravni upravičen, urad sprejme ukrepe, potrebne za umik neskladnega merila s trga v skladu s predpisom, ki ureja način mednarodne izmenjave informacij o ukrepih in dejanjih, ki omejujejo trgovanje s proizvodi. Če se ugotovi, da je ukrep urada neupravičen, urad ukrep umakne.
39. člen 
(formalna neskladnost) 
(1) Urad lahko od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da ugotovljeno neskladnost odpravi, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev:
a) oznaka CE ali dodatna meroslovna oznaka ni nameščena v skladu z 30. členom Uredbe 765/2008/ES ali 19. členom tega pravilnika;
b) oznaka CE ali dodatna meroslovna oznaka ni nameščena;
c) identifikacijska številka priglašenega organa, kadar je bil udeležen v fazi nadzora proizvodnje, ni bila nameščena ali pa je bila nameščena tako, da je kršen 19. člen tega pravilnika;
d) izjava EU o skladnosti ni priložena merilu;
e) izjava EU o skladnosti ni pravilno sestavljena;
f) tehnična dokumentacija bodisi ni na voljo ali ni popolna;
g) informacije iz šestega odstavka 7. člena ali četrtega odstavka 10. člena tega pravilnika manjkajo, so napačne ali nepopolne;
h) niso izpolnjene druge zahteve iz 7. ali 9. člena tega pravilnika.
(2) Kadar se neskladnost nadaljuje, urad sprejme vse ustrezne ukrepe za omejevanje ali prepoved dostopnosti merila na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.
VI. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI 
40. člen 
(prva overitev) 
Merila, ki so imela ob uveljavitvi Pravilnika o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13) veljavno odobritev tipa ali EGS-odobritev tipa in izpolnjujejo zahteve predpisov, veljavnih pred 30. oktobrom 2006, se smejo dati na trg in uporabo ter prvo overitev v skladu s temi predpisi do izteka veljavnosti odobritve tipa ali EGS-odobritve tipa oziroma najdlje do 30. oktobra 2016, če odobritev tipa oziroma EGS- odobritev tipa nima omejene veljavnosti.
41. člen 
(redna overitev) 
(1) Merila, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi ali pa so bila dana v uporabo po uveljavitvi tega pravilnika v skladu s prejšnjim členom in imajo veljavno prvo overitev ali EGS-prvo overitev oziroma redno overitev na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo Pravilnika o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13), se smejo še naprej dajati v redno ali izredno overitev v skladu s tem pravilnikom.
(2) Za merila v uporabi, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno overitev, se rok overitve izteče z iztekom veljavnosti dane overitve.
42. člen 
(prehodno obdobje) 
(1) Merila, ki so skladna s Pravilnikom o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13) in so bila dana na trg ali v uporabo pred 20. aprilom 2016, so lahko dostopna na trgu ali dana v uporabo tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Certifikati, izdani v postopkih ugotavljanja skladnosti v skladu s Pravilnikom o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13), ostanejo v veljavi.
43. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06, 97/10 in 16/13).
44. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-61/2015
Ljubljana, dne 29. februarja 2016
EVA 2015-2130-0037
Zdravko Počivalšek l.r.
Minister 
za gospodarski razvoj 
in tehnologijo