Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2016 z dne 12. 2. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2016 z dne 12. 2. 2016

Kazalo

354. Sklep o uporabi podmodula tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj, stran 1173.

  
Na podlagi 12. točke prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
S K L E P 
o uporabi podmodula tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj 
Poglavje I SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina sklepa) 
Ta sklep določa podrobnejša pravila glede uporabe podmodula tveganja katastrofe pogodb premoženjskega zavarovanja iz točke (b) prvega odstavka 114. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 12 z dne 17. januarja 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).
2. člen 
(opredelitev pojmov) 
(1) V tem sklepu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– EGP: Evropski gospodarski prostor;
– kosmata izguba:
– pri zmanjševanju tveganja, ki se uporablja v podmodulu, ki ni odvisen od drugih podmodulov, pomeni izgubo, ki se izračuna v skladu s formulo v tem podmodulu;
– pri zmanjševanju tveganja, ki se uporablja v podmodulu, ki je odvisen od drugega podmodula ali od drugih podmodulov, pomeni izgubo, ki se izračuna v skladu s formulo v tem podmodulu, pri čemer se, kot vhodni podatki za formulo, uporabljajo rezultati iz vsakega podmodula brez zmanjševanja tveganja, ki se uporablja v podmodulih, od katerih je ta podmodul odvisen;
– kumulativni katastrofalni dogodek: katastrofalni dogodek, ki vpliva na več zavarovalnih pogodb, pri čemer vplivov na posamezne zavarovalne pogodbe ni mogoče enostavno določiti;
– posamezen katastrofalni dogodek: katastrofalni dogodek, ki vpliva na več zavarovalnih pogodb skupaj, pri čemer je vplive na posamezne zavarovalne pogodbe možno enostavno določiti oziroma katastrofalni dogodek, ki vpliva samo na posamezno zavarovalno pogodbo;
– bruto dogodek: opis dogodka z določitvijo pogojev za aktiviranje pozavarovanja – opis »bruto dogodek« se nanaša na znesek škode po razčlenitvi;
– deli podmodula tveganja katastrofe: deli enega od štirih glavnih podmodulov tveganja katastrofe premoženjskega zavarovanja iz 119. člena Delegirane uredbe;
– pozavarovanje ali pozavarovalna zaščita: pozavarovalni program, v okviru katerega zavarovalnica ali pozavarovalnica prenese tveganje na pozavarovalnico;
– premija za ponovno kritje: premija, ki jo je potrebno plačati za ponovno vzpostavitev kritja;
– kritje v primeru akumulirane škode: obveznost pozavarovalnice, ki izhaja iz škodno-presežkovne pozavarovalne pogodbe in se nanaša na dve ali več kritij oziroma na dve ali več zavarovalnih pogodb, ki jih je sklenila zavarovalnica in iz katerih izhaja obveznost, za katero se uporabi to kritje;
– katastrofalni dogodek, ki se zgodi enkrat na 200 let: katastrofalni dogodek, ki ustreza merilu tvegane vrednosti s stopnjo zaupanja 99,5 odstotka, kot je določeno v četrtem odstavku 104. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, z dne 17. 12. 2009, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (Omnibus II) (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1);
– komponenta: samostojna računska enota podmodula tveganja katastrofe iz pogodb premoženjskih zavarovanj, za katero se lahko določi zahtevani solventnostni kapital (lahko je na ravni podmodula ali nižji ravni razčlenjenosti; za nevarnosti naravne katastrofe je to lahko na primer razčlenjenost po regijah, delitev na regije v EGP in regije zunaj EGP).
(2) Pojem zavarovalnica se uporablja za zavarovalnice in za pozavarovalnice iz 8. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15).
Poglavje II OPREDELITEV DOGODKOV 
3. člen 
(raven podrobnosti, potrebna za opredelitev katastrofalnega dogodka) 
Skladno s 119. do 135. členom Delegirane uredbe je opredelitev katastrofalnih dogodkov, ki se zgodijo enkrat na 200 let, tako podrobna, da zavarovalnici omogoča uporabo tehnik za zmanjševanje tveganja.
4. člen 
(opredelitev katastrofe kot kumulativen katastrofalni dogodek ali kot posamezen katastrofalni dogodek) 
(1) Zavarovalnica izgube, upoštevane v podmodulih tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj, opredeli kot posledico »kumulativnega katastrofalnega dogodka« ali kot posledico »posameznega katastrofalnega dogodka«. Zavarovalnica prav tako določi, ali ti dogodki vplivajo na posamezne znane zavarovalne pogodbe ali ne.
(2) Za vsak podmodul tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj zavarovalnica pri opredelitvi vrste dogodka določi, da je:
(a) v podmodulih tveganja potresa, neurja, toče, poplave in pogrezanja tal dogodek opredeljen kot kumulativni katastrofalni dogodek;
(b) v podmodulu tveganja zavarovanja avtomobilske odgovornosti dogodek opredeljen kot posamezen katastrofalni dogodek, ki vpliva na posamezno zavarovalno pogodbo;
(c) v podmodulih tveganja zavarovanja odgovornosti, zavarovanja zrakoplovov, pomorskega zavarovanja in požarnega zavarovanja dogodek opredeljen kot posamezen katastrofalni dogodek, ki vpliva na več zavarovalnih pogodb in je vpliv mogoče povezati s temi zavarovalnimi pogodbami;
(d) v podmodulih tveganja kreditnega in kavcijskega zavarovanja dogodek opredeljen v skladu s 13. in 14. členom tega sklepa;
(e) v podmodulu tveganja neproporcionalnega premoženjskega pozavarovanja dogodek opredeljen v skladu z 11. členom tega sklepa.
5. člen 
(opredelitev števila dogodkov za podmodule naravne katastrofe za regije v EGP) 
Za število dogodkov, v izračunu kosmatih izgub v regiji v EGP, upošteva zavarovalnica enojne ali dvojne dogodke, ki vplivajo na eno ali več regij, in ne predpostavlja, da se v vsaki regiji zgodi več dogodkov.
6. člen 
(opredelitev števila dogodkov za podmodule naravne katastrofe za regije zunaj EGP) 
Če za regije zunaj EGP ni določeno število kumulativnih katastrofalnih dogodkov, ki povzročajo kosmato izgubo, zavarovalnica pri podmodulih tveganja neurja, toče in poplave kosmato izgubo Li,other porazdeli na dva dogodka v enakem razmerju, kot to stori v primeru naravne katastrofe za regije v EGP.
7. člen 
(izbor katastrofalnih dogodkov) 
V primerih, ko lahko zavarovalnica sama določi število katastrofalnih dogodkov, ki se zgodijo enkrat na 200 let in se kosmata izguba izračunana faktorsko, zavarovalnica izmed dogodkov, ki ustrezajo njenemu profilu tveganja, izbere dogodek, ki ima po uporabi tehnik za zmanjševanje tveganja največjo kapitalsko zahtevo za tveganje katastrofe.
8. člen 
(višina izgub pri zavarovanjih odgovornosti) 
(1) Zavarovalnica pri določitvi višine posameznih škodnih zahtevkov pri zavarovanjih odgovornosti, na katerih, v skladu s 133. členom Delegirane uredbe, temelji izračun izgube osnovnih lastnih sredstev, upošteva naslednje postopke:
(a) znotraj vsake skupine tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe opredeli ni tveganj z največjimi limiti (pojem tveganje zajema vse veljavne zavarovalne pogodbe, ki so del programa z istim ali tesno povezanim kritjem in istim zavarovalcem);
(b) limite posameznih tveganj iz točke (a) nato pomnoži z 1,15;
(c) povečane limite posameznih tveganj, izračunane v skladu s točko (b), sešteje in vsoto odšteje od izgube osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice L(liability,i), razliko pa nazaj sorazmerno porazdeli na povečane limite posameznih tveganj iz točke (a);
(d) tako dobljene končne vrednosti limitov posameznih tveganj obravnava kot posamezne škodne zahtevke iz posameznega katastrofalnega dogodka, pri čemer je vsak povezan s tveganjem, iz katerega izhaja.
(2 Zavarovalnica za vsak škodni zahtevek identificira pozavarovalno kritje in naravo tveganja.
(3) Zavarovalnica izkaže Agenciji za zavarovalni nadzor, da na njeno ureditev pozavarovanja ne vpliva tveganje, identificirano s tem postopkom.
Poglavje III RAZČLENITEV KOSMATE IZGUBE 
9. člen 
(razčlenitev kosmate izgube po posameznih državah oziroma drugih komponentah) 
Ko ni mogoče določiti vpliva kosmate izgube na posamezno zavarovalno pogodbo, zavarovalnica pri uporabi pozavarovalne zaščite, za razčlenitev kosmate izgube na posamezne komponente, uporabi eno od spodaj opisanih metod:
(a) metoda največjega prispevka: kosmata izguba se dodeli komponenti, ki največ prispeva h kosmati izgubi pred diverzifikacijo;
(b) metoda porazdelitve: kosmata izguba se porazdeli na ustrezne komponente, sorazmerno z njihovim prispevkom h kosmati izgubi pred razčlenitvijo, ali pa se uporabi pristop razčlenitve izgube s korelacijskimi matrikami, ki je podoben razčlenitvi zahtevanega solventnostnega kapitala na vrste poslovanja;
(c) metoda kombiniranja: zavarovalnica med metodo največjega prispevka in metodo porazdelitve izbere tisto, ki ima višje neto kapitalske zahteve.
10. člen 
(razčlenitev kosmate izgube pri podmodulih naravne katastrofe) 
(1) Za razčlenitev kosmate izgube pri podmodulih naravne katastrofe zavarovalnica uporabi eno od metod, določenih v naslednjih odstavkih.
(2) Za potrebe razčlenitve kosmate izgube na regije zavarovalnica v podmodulih tveganja neurja in tveganja poplave uporabi metodo kombiniranja, v podmodulih tveganja potresa in toče pa metodo največjega prispevka.
(3) Za potrebe razčlenitve kosmate izgube na poslovne enote in vrste poslovanja zavarovalnica uporabi metodo porazdelitve.
(4) Če ima zavarovalnica tak profil tveganja, da metoda, določena v drugem oziroma tretjem odstavku tega člena, ni primerna, izbere ustreznejši pristop in ga utemelji Agenciji za zavarovalni nadzor.
11. člen 
(razčlenitev kosmate izgube pri podmodulu tveganja katastrofe neproporcionalnega premoženjskega pozavarovanja) 
(1) Zavarovalnica pri podmodulu neproporcionalnega premoženjskega pozavarovanja za dodelitev kosmate izgube določeni regiji, uporabi metodo največjega prispevka. Nato oceni izpostavljenost največji nevarnosti v tej regiji in število dogodkov, opredeljenih kot v ustreznem kumulativnem katastrofalnem dogodku, ki se nanaša na obravnavane pogodbe. Kadar sta določena dva kumulativna katastrofalna dogodka, pomeni, da se oba dogodka pojavita v isti regiji.
(2) Če ima zavarovalnica tak profil tveganja, da zgoraj določena metoda zanjo ni primerna, izbere ustreznejši pristop in ga utemelji Agenciji za zavarovalni nadzor.
12. člen 
(opredelitev kosmate izgube pri podmodulih tveganja katastrofe zaradi človeškega ravnanja) 
(1) Zavarovalnica identificira zavarovalne pogodbe, na katere vpliva bruto dogodek tveganja zavarovanja odgovornosti, z uporabo 34. do 39. člena tega sklepa. Za scenarije tveganja pomorskega zavarovanja, zavarovanja zrakoplovov in požarnega zavarovanja opredeli tveganja in določi, s katerim pozavarovanjem, vključujoč škodno-presežkovne pozavarovalne pogodbe, so kriti škodni zahtevki iz opredeljenih tveganj.
(2) Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica predpostavi, da tveganje katastrofalnega dogodka, opredeljenega v Delegirani uredbi, izvira iz enega škodnega dogodka. Nato predpostavi, da se izguba pojavi v regiji in/ali poslovni enoti, ki največ prispeva h kosmati izgubi pred diverzifikacijo.
(3) Pri uporabi zaščit za posamezna tveganja mora biti zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor sposobna zagotoviti, da na ureditev pozavarovalnega programa ni bistveno vplivalo dejstvo, ali je tveganje opredeljeno kot bruto dogodek ali prispeva k temu bruto dogodku.
13. člen 
(razčlenitev kosmate izgube za scenarij tveganja kreditnega in kavcijskega zavarovanja – tveganje neizpolnitve pomembne kreditne obveznosti)
Pri določanju največjih izpostavljenosti iz naslova kreditnega in kavcijskega zavarovanja zavarovalnica upošteva skupno izpostavljenost upravičencev iz zavarovalnih pogodb do oseb iz iste skupine.
14. člen 
(razčlenitev kosmate izgube za scenarij tveganja kreditnega in kavcijskega zavarovanja – tveganje recesije)
Ko zavarovalnica kosmato izgubo, ki je posledica recesije, razčleni na primer na različna ozemlja, različne industrije, različne vrste izdelkov, pozavarovalne ureditve, porazdeli kosmato izgubo sorazmerno glede na kosmato premijo.
Poglavje IV UPORABA POZAVAROVANJA 
15. člen 
(uporaba pozavarovanja) 
(1) Zavarovalnica vsako pozavarovalno zaščito uporabi za eno od spodaj opredeljenih ravni:
– različna območja v regiji znotraj enote podmodula;
– različne regije znotraj enote podmodula;
– delitev na države EGP in države, ki niso del EGP, znotraj podmodula; različne enote podmodulov katastrofe znotraj podmodula katastrofe ali
– različni podmoduli katastrofe, na primer v primeru pozavarovanja letnega presežka škod in agregatnega kritja za različne podmodule tveganja katastrofe zaradi človeškega ravnanja in za različne podmodule tveganja naravne katastrofe.
(2) Če se prevzeta tveganja in pozavarovalna zaščita prepletajo preko več ravni, navedenih v prejšnjem odstavku, lahko zavarovalnica izbere prilagojen pristop, ki ga mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor pojasniti in upravičiti.
(3) Zavarovalnica lahko uporabi tudi specifična kritja za posamezne vrste poslovanja in za posamezne poslovne enote.
(4) Ko pozavarovalna zaščita krije tveganja, ki niso zajeta v podmodulu tveganja katastrofe (na primer pozavarovanje letnega presežka škod za posamezno vrsto poslovanja), zavarovalnica ta druga tveganja upošteva pri izračunu ugodnosti zaščite v okviru modula tveganja katastrofe.
(5) Zavarovalnica uporablja pozavarovalno zaščito v skladu z 209. do 214. členom Delegirane uredbe. Nadalje zavarovalnica, v skladu s točko (e) prvega odstavka 209. člena Delegirane uredbe, zagotovi, da ni dvojnega štetja pozavarovalnega kritja. Zagotovi tudi, da skupni znesek kritja na podlagi metod za zmanjševanje tveganj, ki se upošteva v izračunu čistih izgub, ne presega najvišjega skupnega zneska, ki je določen v pogojih njenega programa za prenos tveganj.
16. člen 
(premije za ponovno kritje) 
(1) Zavarovalnica lahko upošteva premije za ponovno kritje, če Agenciji za zavarovalni nadzor dokaže, da so premije za ponovno kritje posledica bruto dogodka, opredeljenega v podmodulu katastrofe.
(2) Zavarovalnica pri svojih izračunih kosmate izgube upošteva dodatne izpostavljenosti morebitnim drugim ali poznejšim dogodkom, ki izhajajo iz ponovnega kritja.
17. člen 
(drugi vplivi na osnovna lastna sredstva zaradi uveljavljanja pogodbe o pozavarovanju) 
Zavarovalnica mora upoštevati premije za ponovno kritje ali druge dodatne denarne tokove, ki lahko izhajajo iz uveljavljanja pozavarovalne zaščite.
18. člen 
(vrstni red uporabe pozavarovalnih zaščit) 
Zavarovalnica uporablja pozavarovalne zaščite v vrstnem redu, ki je za obravnavano tveganje določen v njenih pogodbah o pozavarovanju.
19. člen 
(proporcionalno pozavarovanje) 
(1) Za kvotno, vsotno-presežkovno in proporcionalno fakultativno pozavarovanje zavarovalnica izvede sorazmerno razdelitev bruto dogodka na te pozavarovalne pogodbe.
(2) Ko za proporcionalno pozavarovalno pogodbo velja limit po dogodku ali podobno, kosmata izguba, ki izhaja iz navedene pogodbe, ne sme preseči tega limita. Vsak presežek mora biti dodan neto zadržanemu deležu izgube.
20. člen 
(neproporcionalno pozavarovanje za posamezno tveganje) 
Zavarovalnica lahko v okviru standardne formule za posamezno tveganje uporabi neproporcionalno pozavarovanje (npr. škodno presežkovno), če bruto dogodek omogoča določitev zavarovalnih pogodb, ki so izpostavljene posameznemu dogodku. Podmoduli, v katerih je to mogoče, so določeni v drugem odstavku 4. členu tega sklepa.
21. člen 
(neproporcionalno pozavarovanje za posamezen dogodek) 
(1) Zavarovalnica lahko za bruto dogodke uporabi neproporcionalno pozavarovanje samo, če se izguba lahko ustrezno porazdeli.
(2) Zavarovalnica v izračunih upošteva vse elemente pozavarovalne pogodbe (kot na primer franšize, delna kritja ali sozavarovanja).
22. člen 
(pogodbe brez odškodnine in osnovno tveganje) 
Zavarovalnica v standardni formuli ne sme upoštevati pogodb za prenos tveganj, kjer znesek povračila zavarovalnici ni neposredno vezan na škode, ki jih mora zavarovalnica plačati svojim zavarovancem, razen če lahko dokaže, da stopnja osnovnega tveganja (tj. tveganja, ki ga standardna formula ne zajema) na podlagi opredelitve iz scenarija ni pomembna.
23. člen 
(uporaba agregatnih pogodb in kritja v primeru akumulirane škode) 
(1) Zavarovalnica se odloči, na kateri stopnji izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala podmodula katastrofe premoženjskega zavarovanja bo uporabila agregatne pozavarovalne pogodbe. Odločitev temelji na vsebini tehnik za zmanjševanje tveganj in pričakovanem prejemku iz pozavarovanja v primeru pojava bruto dogodka.
(2) Ko zavarovalnica ocenjuje prejemke iz pozavarovanja v primeru akumulirane škode, mora Agenciji za zavarovalni nadzor dokazati, da se ob katastrofalnih dogodkih, opredeljenih v standardni formuli, pozavarovalne pogodbe aktivirajo.
(3) Zavarovalnica zagotovi, da ne pride do dvojnega štetja prejemkov iz pozavarovanja.
24. člen 
(obravnava deljenih pozavarovalnih kritij) 
Če obstaja deljeno pozavarovalno kritje, zavarovalnica upošteva načela iz 32. člena tega sklepa.
25. člen 
(obravnava rezultatov z nižjih ravni združevanja) 
Pri združevanju zahtevanih solventnostnih kapitalov različnih podmodulov katastrofe premoženjskih zavarovanj, zavarovalnica razlikuje med stroški ponovnega kritja in prejemki iz pozavarovanja. Če se pozavarovanje na določeni ravni ne uporablja za ta kombinirani znesek, stroške primerno porazdeli z uporabo metode porazdelitve.
26. člen 
(obravnava drugih pogodb, ki tukaj niso opredeljene) 
Zavarovalnica uporablja načela iz predhodnih členov tega sklepa tudi za druge pozavarovalne pogodbe ali njihove lastnosti, ki v tem sklepu niso izrecno navedene.
Poglavje V PONOVNO ZDRUŽEVANJE ČISTIH IZGUB 
27. člen 
(ponovno združevanje čistih izgub za izračun kapitalskih zahtev podmodula tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj) 
(1) Ko zavarovalnica za namen ocenitve prejemkov iz pozavarovanja razdeli kosmato izgubo na bolj razčlenjeno raven, to je na raven bruto dogodka, za izračun kapitalskih zahtev združuje neto komponente.
(2) Ko zavarovalnica določi kapitalske zahteve na nižjih stopnjah izračuna, za določitev kapitalskih zahtev podmodula tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj, združuje neto komponente.
(3) Uporaba tega člena sklepa je določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega sklepa.
Poglavje VI DOKUMENTIRANJE IN VALIDACIJA 
28. člen 
(dokumentacija in validacija izbranih katastrofalnih dogodkov) 
(1) V skladu s točko (a) petega odstavka 309. člena Delegirane uredbe zavarovalnica v rednem poročilu Agenciji za zavarovalni nadzor pojasni izbrane katastrofalne dogodke iz podmodula za druga tveganja katastrofe premoženjskih zavarovanj iz točke (d) 119. člena Delegirane uredbe; pojasnilo vsebuje podrobnosti o ključnih točkah odločitve, pojasnila o drugih možnostih, ki bi lahko bila izbrana za ključne točke odločitve in razlog za končni izbor.
(2) Zavarovalnica pojasnilu doda tudi podrobnosti o vseh izzivih, s katerimi se je soočala interno, ko je za svojo dokumentacijo oblikovala ustrezne katastrofalne dogodke.
29. člen 
(dokumentiranje metodologije razčlenitve) 
Zavarovalnica dokumentira uporabljeni mehanizem razčlenitve za namene uporabe programa pozavarovanja po podmodulih. Dokumentacija vključuje razlog za izbrani pristop, razpravo o drugih možnostih, ko je na voljo več primernih metod, in izračune, opravljene za razčlenitev.
30. člen 
(dokumentiranje postopka razdruževanja in ponovnega združevanja) 
(1) Zavarovalnica dokumentira postopek, uporabljen za razdruževanje na neto vrednosti bruto dogodka. To vključuje opis:
a) programa pozavarovanja;
b) izračunov neto vrednosti bruto dogodka;
c) podrobnosti o razporeditvi prejemkov iz pozavarovanja na relevantne podmodule in
d) podrobnosti o tem, kako je bilo izvedeno ponovno združevanje za določitev komponente SCRnlCAT.
(2) Zavarovalnica v svoji dokumentaciji prikaže tudi, da ne prihaja do dvojnega štetja prejemkov iz pozavarovanja.
(3) Ko zavarovalnica predpostavlja lastnosti v zvezi s prilagodljivo premijo, na primer aktivne in pasivne premije za ponovno kritje, dokumentacija vsebuje utemeljitev, s katero upraviči metodologijo in predpostavke, uporabljene za njihovo določitev.
Poglavje VII POSEBNE UGOTOVITVE ZA ZAVAROVALNICE, KI SO DEL SKUPINE 
31. člen 
(obravnava pozavarovanja znotraj skupine) 
Zavarovalnica obravnava pozavarovalne pogodbe, ki so sklenjene s pozavarovalnicami v skupini, na enak način kot pozavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, ki niso del skupine.
32. člen 
(ocena prejemkov iz pozavarovanja zavarovalnice na podlagi skupne pozavarovalne pogodbe za kumulativne katastrofalne dogodke) 
(1) Pri oceni prejemkov iz pozavarovanja posamezne zavarovalnice, na podlagi skupne pozavarovalne pogodbe zavarovalne skupine za kumulativne katastrofalne dogodke (na primer pogodba, ki ščiti pred akumuliranimi agregatnimi izgubami več zavarovalnic iz skupine), vsaka zavarovalnica ločeno upošteva naslednje korake:
1. določitev kosmate izgube zavarovalnice zaradi katastrofalnega dogodka, ki se zgodi enkrat na 200 let;
2. določitev kosmate izgube skupine zaradi katastrofalnega dogodka, ki se zgodi enkrat na 200 let;
3. ocena prejemkov iz pozavarovanja na podlagi skupne pozavarovalne pogodbe in
4. dodelitev prejemkov iz pozavarovanja zavarovalnici v skladu s pogodbenimi sporazumi.
(2) Če sporazumi ne obstajajo, zavarovalnica oceni prejemke iz pozavarovanja kot količnik kosmatih izgub, ocenjenih v 1. in 2. točki predhodnega odstavka, pomnožen z zneskom, ocenjenim v 3. točki predhodnega odstavka:
(znesek iz 1. točke)
(znesek iz 3. točke)
(znesek iz 2. točke)
 
33. člen 
(ocena prejemkov iz pozavarovanja zavarovalnice na podlagi skupne pozavarovalne pogodbe za posamezni katastrofalni dogodek) 
Pri oceni prejemkov iz pozavarovanja posamezne zavarovalnice na podlagi skupne pozavarovalne pogodbe za posamezni katastrofalni dogodek (na primer ena pogodba, ki zavaruje pred specifičnimi tveganji), vsaka zavarovalnica ločeno upošteva naslednje korake:
1. določitev, ali so specifična tveganja zavarovalnice, ki povzročijo izgubo, ki se zgodi enkrat na 200 let, enaka tem tveganjem, na ravni skupine in
2. v primeru prekrivanja oceni svoje prejemke iz pozavarovanja na podlagi pozavarovalne pogodbe skupine.
Poglavje VIII DODELITEV ZAVAROVALNIH POGODB V SKUPINO ODGOVORNOSTNIH TVEGANJ KATASTROFE ZARADI ČLOVEŠKEGA RAVNANJA 
34. člen 
(prva skupina tveganj zavarovanj odgovornosti) 
V prvo skupino tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe zavarovalnica vključi vsaj obveznosti naslednjih zavarovalnih pogodb:
(a) zavarovanje zdravniške odgovornosti, ki zajema odgovornost za zdravniške napake zdravnikov specialistov ali splošnih zdravnikov, bolnišnic in drugih izvajalcev zdravstvenih storitev;
(b) zavarovanje za napake in opustitve ali druga zavarovanja za malomarnost, kadar obstajajo tretje osebe, katerim zavarovanec dolguje skrbno ravnanje;
(c) zavarovanje za neizpolnjevanje obveznosti in s tem povezano finančno izgubo, ki izhaja iz storitev, ki jih zagotavlja zavarovalnica;
(d) zavarovanje za kršitev garancijskih odgovornosti ali pravic intelektualne lastnine in
(e) zavarovanje odgovornosti za telesne poškodbe ali premoženjsko škodo (materialno ali finančno) in s tem povezano škodo ter pravnimi stroški obrambe, ki nastanejo zaradi napak ali malomarnosti poklicnega strokovnjaka med opravljanjem njegove dejavnosti.
35. člen 
(druga skupina tveganj zavarovanj odgovornosti) 
V drugo skupino tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe zavarovalnica vključi vsaj obveznosti naslednjih zavarovalnih pogodb:
(a) zagotavljanje preventivnega ali kurativnega zdravljenja ali nege, povezane z nezgodo ali poškodbo pri delu oziroma poklicnimi boleznimi;
(b) finančno nadomestilo za postopke iz točke (a) in
(c) finančno nadomestilo za nezgodo ali poškodbo pri delu oziroma za poklicne bolezni.
36. člen 
(tretja skupina tveganj zavarovanj odgovornosti) 
V tretjo skupino tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe zavarovalnica vključi vsaj obveznosti iz zavarovalnih pogodb zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja in nadzora gospodarskih družb, ki članom organov vodenja in nadzora gospodarskih družb ali organizacijam samim zagotavljajo kritje stroškov odgovornosti in obrambe, če utrpijo izgubo, ki je posledica tožbe zaradi domnevnih nezakonitih dejanj v času njihovega delovanja kot članov organov vodenja in nadzora gospodarskih družb, vključno s kritjem stroškov obrambe, ki nastanejo zaradi kriminalističnih in regulativnih preiskav in/ali sojenj.
37. člen 
(četrta skupina tveganj zavarovanj odgovornosti) 
V četrto skupino tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe zavarovalnica vključi obveznosti zavarovalnih pogodb, ki krijejo vse odgovornosti, nastale zaradi dejanj iz malomarnosti in/ali opustitev dejanj, ki imajo za posledico telesno poškodbo in/ali premoženjsko škodo tretjih oseb, razen zavarovalnih pogodb, ki krijejo:
(a) odgovornosti, zajete v zavarovanje avtomobilske odgovornosti in pomorsko zavarovanje, zavarovanje zrakoplovov ter transportno zavarovanje;
(b) odgovornosti, zajete v prvi, drugi, tretji in peti skupini tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe;
(c) odgovornost do tretjih, zagotovljeno posameznim lastnikom hiš, posameznikom, ki nastopajo zasebno (tudi med lovom), in samozaposlenim obrtnikom ali umetnikom ter
(d) odgovornost do tretjih, zagotovljeno v zvezi s škodo ali poškodbo, ki jo povzročijo domače hišne živali.
38. člen 
(peta skupina tveganj zavarovanj odgovornosti) 
V peto skupino tveganj zavarovanj odgovornosti iz Priloge XI Delegirane uredbe zavarovalnica vključi obveznosti zavarovalnih pogodb neproporcionalnega pozavarovanja v zvezi z zavarovalnimi obveznostmi, vključenimi v vrsto poslovanja iz 8. točke Priloge I Delegirane uredbe.
39. člen 
(dodelitev in razčlenjevanje) 
(1) Ko se zavarovanje odgovornosti ali proporcionalno pozavarovanje odgovornosti tržita na podlagi paketa, skupaj s kritji, ki spadajo v več kot eno od zgornjih skupin tveganj, zavarovalnica premijo razčleni na skupine tveganj iz 34. do 38. člena tega sklepa. Zavarovalnica pri razčlenjevanju uporablja načelo sorazmernosti.
(2) Zavarovalnica mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor razložiti in predložiti dokaze za razčlenitev iz prejšnjega odstavka.
Poglavje IX POSEBNOSTI IZRAČUNA NA RAVNI SKUPINE 
40. člen 
(upoštevanje pozavarovanja) 
Ko pozavarovanje znotraj skupine vpliva na koristi, ki jih ima zavarovalnica od zunanjega pozavarovanja, pri izračunu vplivov zunanjega pozavarovanja upošteva pozavarovanje znotraj skupine.
41. člen 
(uveljavitev) 
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-7/2015-7
Ljubljana, dne 1. februarja 2016
EVA 2015-1611-0126
Predsednik strokovnega sveta 
Agencije za zavarovalni nadzor 
Sergej Simoniti l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti