Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2015 z dne 18. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2015 z dne 18. 12. 2015

Kazalo

3894. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške za kmetijstvo v programskem obdobju 2015–2020, stran 12411.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14, 32/15), tretjega odstavka 53. člena Zakona o javnih skladih – ZJS-1 (Uradni list RS, št. 77/08) in sklepov občin ustanoviteljic: sklep Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica, št. 414-10/2003, z dne 18. 6. 2009, sklep Občinskega sveta Občine Brda, št. 414-6/2004, z dne 14. 7. 2009, sklep Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči, št. 01302-05/09-20, z dne 4. 6. 2009, sklep Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica, št. 014-0055/2009-3, sklep Občinskega sveta Občine Renče - Vogrsko, št. 00701-20/2009/1, sklep Občinskega sveta Občine Šempeter - Vrtojba, št. 01101-5/2009-22 in 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega sklada malega gospodarstva Goriške (Uradne objave, časopis OKO, št. 14/2003) je NS Javnega sklada malega gospodarstva Goriške dne 10. 12. 2015 sprejel
S P L O Š N E  P O G O J E  P O S L O V A N J A 
Javnega sklada malega gospodarstva Goriške za kmetijstvo v programskem obdobju 2015–2020 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina splošnih pogojev) 
Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške za kmetijstvo v programskem obdobju 2015–2020 (v nadaljevanju; Splošni pogoji poslovanja) opredeljujejo:
– področje delovanja, namen in oblike finančnih spodbud oziroma pomoči Javnega sklada malega gospodarstva Goriške (v nadaljevanju: Sklad),
– upravičence, pogoje za pridobitev finančnih spodbud oziroma pomoči, vrste pomoči ter ukrepe Sklada na področju kmetijstva,
– upravičence, pogoje za pridobitev finančnih spodbud oziroma pomoči, vrste pomoči ter ukrepe Sklada po pravilu »de minimis«,
– posebne pogoje Sklada za dodelitev finančnih spodbud,
– spremljanje državnih pomoči in njihovih učinkov,
– merila in postopek dodeljevanja finančnih spodbud,
– pravice in obveznosti, postopek in pogoje ter kriterije za odlog, odpis ali delni odpis obveznosti,
– hrambo dokumentacije,
– spremljanje namenske porabe in realizacije učinkov,
– sankcije pri ugotovljenih odstopanjih dodeljevanja državnih pomoči,
– končne določbe.
II. PODROČJE DELOVANJA, NAMEN IN OBLIKE POMOČI 
2. člen
(področje delovanja) 
Sklad dodeljuje finančne spodbude oziroma pomoči z namenom trajnejšega doseganja ciljev na področju razvoja kmetijstva in podeželja.
3. člen 
(namen delovanja) 
Namen dodeljevanja finančnih spodbud oziroma pomoči je vzpostavitev učinkovitega okolja za razvoj kmetijstva in ohranjanje ter razvoj podeželja na območju ustanoviteljic Sklada.
4. člen 
(oblike pomoči) 
(1) Sklad dodeljuje finančne spodbude oziroma pomoči v obliki:
– ugodnih neposrednih posojil,
– jamstev,
– dodeljevanja nepovratnih sredstev (dotacij ali subvencioniranih storitev),
– odpisa dolga poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij.
(2) Na podlagi področja delovanja in navedenih oblik pomoči se v skladu s temi Splošnimi pogoji poslovanja v Poslovnem in finančnem načrtu Sklada za določeno leto oziroma obdobje določijo posamezne oblike pomoči.
5. člen 
(splošni pogoji spodbud na področju kmetijstva in pomoči po pravilu »de minimis«)
Finančne spodbude, ki jih izvaja Sklad, se v Splošnih pogojih poslovanja obravnavajo kot:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljevanju: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352, 24. 12. 2013, v nadaljevanju: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
Odpisi oziroma reprogram dolgov poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo, se v Splošnih pogojih poslovanja obravnavajo kot:
– pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/ 2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« v kmetijskem sektorju (UL L št. 352, 24. 12. 2013, v nadaljevanju: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013).
6. člen 
(opredelitev temeljnih pojmov) 
Pojmi uporabljeni v teh Splošnih pogojih poslovanja imajo naslednji pomen:
1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I kmetijske uredbe za skupinske izjeme;
3. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
4. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
5. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
6. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
7. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
8. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega odloka;
9. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena kmetijske uredbe za skupinske izjeme;
10. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
11. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
12. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
13. »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I kmetijske uredbe za skupinske izjeme;
14. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
15. »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
16. »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
17. »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
18. »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
19. »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena kmetijske uredbe za skupinske izjeme;
20. »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
21. »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
22. »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
23. »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti, vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode);
24. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
– podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
– podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
– podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja,
– podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prejšnjih alinej preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako enotno podjetje,
25. »obratna sredstva«: obratna sredstva, ki se vlagajo v tekočo proizvodnjo, npr. gnojila, škropiva, zamaški, etikete ipd.
7. člen 
(vrste pomoči in ukrepi) 
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja se finančna sredstva Sklada usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v Uredbah komisije EU navedenih 5. členu teh Splošnih pogojih poslovanja in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči
Ukrepi/podukrepi
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
UKREP 1: pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); 
PODUKREP 1.1.: posodabljanje kmetijskih gospodarstev 
PODUKREP 1.2.: urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
»De minimis« pomoči za kmetijstvo (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 
UKREP 1: odpis glavnice posojila, obresti, zamudnih obresti drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprogram pomoči
»De minimis« pomoči na podlagi Uredbe (EU) št. 1407/2013)
UKREP 1: naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah; 
UKREP 2: pomoč za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskih gospodarstvih; 
UKREP 3: trženje kmetijskih proizvodov in storitev ter nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti; 
UKREP 4: odpis glavnice posojila, obresti, zamudnih obresti drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprogram pomoči
III. UPRAVIČENCI, POGOJI ZA PRIDOBITEV SPODBUD OZIROMA POMOČI, VRSTE POMOČI IN UKREPI SKLADA NA PODROČJU KMETIJSTVA 
8. člen
(splošni pogoji dodeljevanja spodbud na področju kmetijstva) 
(1) Za dodeljevanje spodbud na področju kmetijstva se uporablja Uredba Komisije (EU) št. 702/2014.
(2) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih 11, 12, in 13 teh Splošnih pogojev poslovanja, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v 14. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(5) Državna pomoč, dodeljena na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno podporo »de minimis« v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost ali znesek pomoči, določene v kmetijski uredbi za skupinske izjeme.
(6) Spodbude se ne dodelijo za:
– podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– pomoč podjetja v težavah;
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(7) Spodbude na področju državnih pomoči s področja kmetijstva se uporabljajo le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(8) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca
– lokacijo projekta ali dejavnosti
– seznam upravičenih stroškov
– vrsto (nepovratna sredstva/posojilo) in znesek skladovega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.
(9) Intenzivnost pomoči lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Intenzivnost državne pomoči v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev ne sme preseči 500.000 evrov na podjetje in na naložbeni projekt
(10) Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo samo zneski, od katerih niso bili odbiti nikakršni davki ali druge dajatve. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, npr. posojilo, se znesek pomoči izračuna tako, da se diskontira na vrednost, ki jo ima v času dodelitve. Obrestna mera, ki jo je potrebno uporabiti za diskontiranje in izračun bruto ekvivalenta dotacije, je referenčna obrestna mera, ki velja v času dodelitve.
(11) Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena.
9. člen 
(cilji in namen pomoči) 
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občin ustanoviteljic Sklada;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva;
– podjetja v težavah.
10. člen 
(upravičenci do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014) 
(1) Splošni pogoji za upravičence so določeni v tem členu, podrobneje pa so upravičenci do pomoči določeni pri posameznem ukrepu/podukrepu v okviru tega poglavja. Podrobneje se upravičenci lahko določijo tudi v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
(2) Sklad dodeljuje posojila in/ali nepovratna sredstva – pomoč za projekte kmetijskih gospodarstev, ki se uvrščajo v mikro, majhna in srednja podjetja in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, za primarno kmetijsko proizvodnjo skladno s 14. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ter ob upoštevanju 8. in 9. člena teh Splošnih pogojev poslovanja. Vsi upravičenci morajo imeti sedež in kmetijske površine na območju občin ustanoviteljic Sklada in se mora njihova investicija oziroma dejavnost izvajati na območju občin ustanoviteljic Sklada.
(3) Naložbo lahko izvede eden ali več upravičencev ali pa se naložba nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki ga uporablja eden ali več upravičencev.
(4) V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se lahko določijo dodatni pogoji za morebitne specifične dejavnosti v kmetijstvu (npr. polžjereja, zeliščarstvo ipd.) ter dodatni pogoji, ki se nanašajo na minimum kmetijskih zemljišč v uporabi.
III/1. UKREPI DRŽAVNIH POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014 
11. člen
(ukrepi in podukrepi v okviru državnih pomoči v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 702/2014) 
(1) V okviru državnih pomoči v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 702/2014 Sklad dodeljuje sredstva/posojila v okviru ukrepa:
– pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
(2) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se dodeljuje v okviru:
– podukrep 1.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev
– podukrep 1.2. urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
12. člen 
(podukrep 1.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev) 
(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
– stroški nakupa opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter nakupa opreme z izjemo namakalnih naprav;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ipd.);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
– vzpostavitev in obnova trajnih nasadov.
(3) Upravičenci do pomoči so določeni v 10. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(4) Pogoji za pridobitev pomoči:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo naložbe, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno. Kolikor dovoljenje ni potrebno, se predloži ustrezne načrte oziroma projekte, iz katerih je razvidna izvedba naložbe, popis del oziroma materiala s predračuni ter lokacijsko informacijo;
– predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– predložitev ponudb oziroma predračuna za načrtovano naložbo;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– terminski plan izvedbe naložbe z datumom zaključka;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(6) Sredstva za ta ukrep se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencionirane obrestne mere ali kot povratna sredstva v obliki ugodnih posojil.
(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(8) V primeru iz prve alineje 4. točke tega člena se pomoč ne dodeli, če iz veljavnih predpisov izhaja, da takšna gradnja ni dopustna.
13. člen 
(1.2. podukrep 1.2.: urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov) 
(1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3) Upravičenci do pomoči so poleg mikro, malih in srednjih podjetij, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev podrobneje opredeljenih v 10. členu teh Splošnih pogojev poslovanja, tudi posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost ipd.).
(4) Pogoji za pridobitev pomoči:
– predložitev ustreznih dovoljenj oziroma projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predložitev skic s prostorsko umestitvijo investicije oziroma ustrezne načrte ali dokumentacijo iz katere je razvidna izvedba naložbe (če gradbeno dovoljenje ni potrebno) ter popis del in materiala s predračuni;
– predložitev ponudb oziroma predračuna stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– terminski plan izvedbe ureditve z datumom zaključka.
(5) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
(6) Intenzivnost pomoči lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(7) Sredstva za ta ukrep se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencionirane obrestne mere ali kot povratna sredstva v obliki ugodnih posojil.
IV. UPRAVIČENCI, POGOJI ZA PRIDOBITEV FINANČNIH SPODBUD OZIROMA POMOČI, VRSTE POMOČI TER UKREPI SKLADA PO PRAVILU »DE MINIMIS« 
14. člen
(splošni pogoji pomoči pravilu »de minimis«) 
(1) Pomoči dodeljene po pravilu »de minimis« so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči ter hkrati ne presegajo določenega zneska, opredeljenega v Uredbi (EU) št. 1407/2013 in v Uredbi (EU) št. 1408/2013 ter dodeljenega v predpisanem obdobju enotnemu podjetju, kot je opredeljeno v 24. točki 6. člena teh Splošnih pogojev poslovanja.
(2) Pred dodelitvijo sredstev oziroma pred odpisom dolgov poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij v kmetijskem sektorju po pravilu »de minimis« mora Sklad zagotoviti sledeče:
– od prejemnika pomoči pridobiti pisno izjavo o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je enotno podjetje prejelo v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu ter drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
– od prejemnika pomoči pridobiti izjavo v pisni obliki, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja,
– od prejemnika pomoči pridobiti izjavo v pisni obliki s seznamom vseh, z njim povezanih podjetij,
– od prejemnika pomoči pridobiti izjavo v pisni obliki, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja »de minimis« pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih,
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo petega odstavka 18. člena teh Splošnih pogojev poslovanja.
(3) Sklad mora pisno obvestiti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu ”de minimis” v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ter tudi o višini zneska “de minimis” pomoči. Sklad mora v primeru odpisa dolgov poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij v kmetijskem sektorju pisno obvestiti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu ”de minimis” v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.
IV.I UKREP POMOČI »DE MINIMIS« V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1408/2013 
15. člen 
(upravičenci in oblika pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013) 
(1) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež in kmetijske površine ter se mora njihova investicija oziroma dejavnost izvajati na območju občin ustanoviteljic Sklada, v primeru ukrepov za pomoči »de minimis« po Uredbi komisije (EU) št. 1408/2013.
(2) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le enotna podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, skladno s pogoji, določenimi v 40. in 41. členu teh Splošnih pogojev poslovanja, razen za:
– pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov danih na trg,
– dejavnosti povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoč se pogojuje s pogojem, da se daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi.
(3) Enotno podjetje je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz 24. točke 6. člena teh Splošnih pogojev poslovanja.
(4) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči »de minimis«, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(5) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči »de minimis«, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(6) Skupni znesek pomoč »de minimis« v kmetijstvu, dodeljena kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati 15.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.
16. člen 
(kumulacija »de minimis« pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013) 
(1) Pomoči »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost zadevne pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije ali sklepu Komisije.
(2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč »de minimis«, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.
(3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč »de minimis«, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« v sektorju ribištva in akvakulture (Uradni list EU L 190/14 z dne 28. 6. 2014), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči »de minimis«, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
17. člen 
(UKREP 1: odpis glavnice posojila, obresti, zamudnih obresti drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprogram pomoči) 
(1) Cilj ukrepa: pomoč v obliki odpisa glavnice posojila, zamudnih obresti, drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprograma spodbud podjetjem, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so podrobno opredeljeni v drugem, tretjem odstavku 10. člena teh Splošnih pogojev poslovanja, se lahko dodeli na podlagi vloge vlagatelja po pravilu »de minimis« skladno z Uredbo komisije (EU) št. 1408/2013.
(2) Upravičeni stroški: obračunani odpis glavnice in/ali obresti zamudnih obresti oziroma odpis drugih obveznosti dolžnika obresti.
(3) Upravičenci do pomoči: podjetja, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so podrobno opredeljeni v 15. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi vloge vlagatelja skladno s pogoji določenimi v 40. in 41. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
IV.2 UKREPI POMOČI »DE MINIMIS« V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013 
18. člen 
(upravičenci do pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013) 
(1) Splošni pogoji za upravičence so določeni v tem členu, podrobneje pa so upravičenci do pomoči določeni pri posameznem ukrepu v okviru tega poglavja, upoštevajo se tudi pogoji določeni v 28. členu teh Splošnih pogojev poslovanja. Podrobneje se upravičenci lahko določijo tudi v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
(2) Do pomoči skladno z Uredbo (EU) št. 1407/2013 so upravičene:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči »de minimis« po Uredbi (EU)) št. 1407/2013,
– imajo sedež oziroma stalno prebivališče na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež ter kmetijske površine na območju občin ustanoviteljic Sklada,
– pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa, s sedežem na območju občin ustanoviteljic Sklada.
(3) Do pomoči skladno z Uredbo (EU) št. 1407/2013, niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorju oziroma za:
– ribištva in akvakultura kot ju zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, kolikor je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ali če je pomoč pogojena s tem, da se v celoti ali delno prenese na primarne proizvajalce,
– pomoči za izvoz oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoči, pogojene s prednostjo rabe domačih proizvodov pred uvoženimi,
– pomoč se ne uporablja za nabavo vozil za cestni tovorni promet.
(4) Do pomoči niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15, popravek) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(5) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz tretjega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se ta Uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013 ne prejmejo pomoči »de minimis« na podlagi te Uredbe.
19. člen 
(višina pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013) 
Skupna višina pomoči dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na to, iz katerih javnih virov (občina, država ali mednarodni viri) je dodeljena. Kolikor gre za podjetje, ki deluje v cestno prometnem sektorju, dodeljena pomoč v kateremukoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati 100.000 EUR. Pojem enotno podjetje je skladno s 24. točko 6. člena teh Splošnih pogojev poslovanja.
20. člen 
(upravičeni stroški pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013) 
(1) Med upravičene stroške za pomoči »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013 se štejejo:
– stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta,
– stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja,
– stroški obratnih sredstev, stroški najema poslovnih prostorov in opreme,
– stroški zagona podjetja,
– stroški priprave in izdelave razvojne in investicijske dokumentacije.
(2) Kot upravičena oblika pomoči »de minimis« se šteje tudi sprememba dinamike odplačil pogodbenih obveznosti, reprogram ali odpis, kot je podrobneje opredeljeno v 40. in 41. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(3) Med upravičene stroške ne spadajo:
– stroški za nakupe blaga ali storitev med povezanimi osebami (več kot 50% lastniški delež oziroma glasovalnih pravic ali sorodstveno razmerje) in stroški nakupa pod netržnimi pogoji.
21. člen 
(kumulacija pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013) 
(1) Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3) Pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR).
22. člen 
(obvezni pogoji za pridobitev posojila, subvencije ali jamstva po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013) 
(1) Obvezni pogoji za pridobitev posojila, subvencije ali jamstva Sklada so:
– upravičenec lahko pridobi posojilo za projekt največ v višini 100 odstotkov upravičenih stroškov,
– upravičenec lahko zaprosi za subvencijo največ v višini 100 odstotkov upravičenih stroškov,
– upravičenec lahko zaprosi za jamstvo največ v višini 80% odstotkov vrednosti glavnice bančnega posojila za upravičene stroške,
– upravičenec ni v insolventnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolventnega postopka na predlog njegovih upnikov,
– podjetju se lahko dodeli posojilo največ v višini 1 mio EUR (oziroma 500.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 5 let ali 500.000 EUR (oziroma 250.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 10 let pod pogojem, da je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50% posojila,
– podjetjem, ki se jim dodelijo nižji zneski posojila od zgoraj navedenih in/ali so le-ta dodeljena za manj kot 5 oziroma deset let, se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje 200.000 EUR (oziroma 100.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet),
– podjetju se lahko odobri jamstvo, ki ne presega 80% zadevnega posojila in lahko znaša največ 1,5 mio EUR (oziroma 750.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja za obdobje 5 let ali če znaša jamstvo 750.000 EUR (oziroma 375.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) ter traja 10 let,
– v primeru, da je jamstvo nižje od zneskov iz zgornje alineje in/ali traja manj kot 5 oziroma 10 let, se bruto ekvivalent tega jamstva izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje 200.000 EUR (oziroma 100.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet),
– »de minimis« pomoč v obliki posojil se lahko dodeli le v primeru, ko je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati njen bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. V primeru posojil se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi.
(2) Sredstva v obliki posojil in jamstev se lahko dodelijo le skladno z 29. in 30. členom teh Splošnih pogojev poslovanja.
23. člen 
(ukrepi po pravilu »de minimis«) 
V okviru pomoči po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013 Sklad dodeljuje pomoči v okviru naslednjih ukrepov:
1. naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih,
2. naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih,
3. trženje kmetijskih proizvodov in storitev ter nova znanja na področju dopolnilnih dejavnosti,
4. odpis glavnice posojila, obresti, zamudnih obresti drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprogram spodbud.
24. člen 
(ukrep 1: naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) 
(1) Cilji ukrepa je prispevati k ustvarjanju pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter za realizacijo poslovnih idej nosilcev in članov kmetijskih gospodarstev z odpiranjem nove ali širitvijo obstoječe dopolnilne dejavnosti z namenom povečanja konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva ali za zagotovitev dodatnega vira dohodka.
(2) Upravičenci do sredstev so določeni v 18. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(3) Pogoj za pridobitev sredstev je registrirana dopolnilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Upravičeni stroški: priprava projektne dokumentacije, gradbena in obrtniška dela in material, stroški nakupa opreme vključno z računalniško opremo, potrebne za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
25. člen
(ukrep 2: naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) 
(1) Cilj ukrepa je povečati oziroma ustvariti pogoje ter možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev.
(2) Upravičeni stroški: priprava projektne dokumentacije, gradbena in obrtniška dela in material, stroški nakupa opreme povezane z dopolnilno dejavnostjo.
(3) Upravičenci do sredstev so določeni v 18. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev: registrirana nekmetijska dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi.
26. člen 
(ukrep 3: trženje kmetijskih proizvodov in storitev ter nova znanja na področju dopolnilnihdejavnosti)
(1) Cilj ukrepa je izboljšati tržne pogoje kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi, ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje strokovnega znanja in prenosu novih praks na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičenci: za vse upravičene stroške so upravičenci določeni v 18. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev: registrirana dopolnilna dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi.
27. člen 
(ukrep 4: sprememba dinamike odplačil pogodbenih obveznosti, reprogram ali odpis dolgov) 
(1) Cilj ukrepa je pomoč v obliki odpisa glavnice posojila, zamudnih obresti, drugih obveznosti ali stroškov oziroma reprogram spodbud.
(2) Upravičenci: podjetja, ki se ukvarjajo z dopolnilno in/ali nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskih gospodarstvih in so podrobno opredeljeni v 16. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi vloge vlagatelja skladno s pogoji, določenimi v 40. in 41. členu teh Splošnih pogojev poslovanja.
V. POSEBNI POGOJI SKLADA ZA DODELITEV POMOČI 
28. člen
(prijavitelji, ki niso upravičeni do pomoči Sklada) 
Do pomoči Sklada niso upravičena podjetja:
– ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči,
– ki nimajo v celoti izpolnjenih vseh finančnih obveznosti do Sklada,
– ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti do Republike Slovenije,
– ki so v preteklem obdobju že dobili posojila in niso izpolnili finančnih obveznosti do Sklada,
– ki so v več kot 25% javni lasti,
– ki ne plačujejo redno plač/socialnih prispevkov,
– ki nimajo poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.
29. člen 
(posebni pogoji za pridobitev posojil) 
(1) Sklad razpisuje posojila, pod sledečimi pogoji:
– skupna doba vračanja posojila do 10 let z vključenim moratorijem na odplačevanje glavnice posojila,
– moratorij na odplačevanje glavnice posojila do največ 2 leti,
– obrestna mera za posojila se določi s Poslovnim in finančnim načrtom Sklada za posamezno leto oziroma obdobje,
– prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja posojila,
– višina posojila ne more biti nižja od 2.000 EUR in ne višja od 60.000 EUR,
– prosilec mora prispevati najmanj 20% lastnih sredstev,
– investicija podprta z posojilom Sklada se mora ohraniti na območju investiranja najmanj tri leta, šteto od datuma, ko je bila investicija realizirana,
– nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo posojilo, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo. Kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v osnovna sredstva podjetja in morajo vsaj tri leta ostati v podjetju, ki je prejelo posojilo.
(2) Posojila, ki se dodeljujejo iz namenskega premoženja Sklada se obvezno zavarujejo s 5 podpisanimi neizpolnjenimi menicami (bianco podpisana menica) z menično izjavo in z enim ali več od spodaj navedenih zavarovalnih instrumentov:
– nepreklicna garancija na prvi poziv banke, ki je pridobila dovoljenje banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstne Banke države članice EU ali prvovrstne tuje banke. Garancija mora vključevati znesek glavnice kredita, povečan za morebitne pripadajoče obresti in druge stroške po kreditni pogodbi.
– zastava nepremičnin; ocenjena vrednost nepremičnine mora znašati najmanj 1 : 2 odobrenega posojila. V primeru že predhodnih vpisanih zastavnih pravic na v zastavo danih nepremičninah posojilojemalca lahko javni sklad dopusti vknjižbo na druga mesta, če višina vrednosti nepremičnin ustreza najmanj 2 kratniku vseh obremenitev. Za dokazovanje vrednosti nepremičnin se upoštevajo cenitve izdelane v skladu z trenutno veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja (MSOV) ali Slovenskimi poslovno finančnimi standardi 2 (SPS 2), ki jih opravi sodni cenilec ali pooblaščeni ocenjevalec pri slovenski instituciji za revidiranje. V cenitvi morajo biti navedeni Id znaki ocenjenih nepremičnin. V primeru zavarovanja posojila z nepremičnino, ki je predmet zastave in predmet nakupa, cenitev ni potrebna, upošteva se vrednost nepremičnine iz kupoprodajne pogodbe. Zastavna pravica se vpiše na vse lastnike zastavljenega ZK vložka (solastnike). Hipotekarno zavarovanje se sklepa pri notarju v obliki notarskega zapisa. V notarskem zapisu se stranke odpovedo pravici do pritožbe, saj je le na ta način sklep takoj pravnomočen. V notarsko listino mora biti vložen en izvod posojilne pogodbe ter ZK izpiski za zastavljene nepremičnine.
– zavarovanje pri zavarovalnici: praviloma za posojilo do 20.000,00 EUR.
– poroštvo (le kot dodatna oblika zavarovanja): porok je sopodpisnik posojilne pogodbe (solidarni porok in plačnik). Pogodba je v notarski obliki, če je porok pravna oseba, za zavarovanje predloži tudi 4 bianco podpisane menice z menično izjavo.
(3) Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj dva meseca po zapadlosti zadnjega obroka.
(4) Podrobneje so pogoji zavarovanja posojila opredeljeni v veljavnem Pravilniku za ocenjevanje, spremljanje in obvladovanje kreditnega tveganja Sklada.
30. člen 
(posebni pogoji za pridobitev jamstev) 
Sklad razpisuje jamstva pod sledečimi pogoji:
– posamezno jamstvo se lahko izda največ v višini do 80% vrednosti glavnice bančnega posojila,
– jamstvo se pozavaruje na način, ki je skladen s stopnjo tveganosti naložbe,
– najvišji znesek jamstva je 50.000 EUR,
– jamstvo se daje za dobo največ 10 let,
– za vključitev v Regionalni garancijski sklad lahko Sklad zaračuna članom tudi pristopnino ter provizijo za odobritev in vodenje jamstva.
31. člen 
(merila za izbiro projektov) 
(1) Merila za izbiro projektov sprejme direktor s posebnim sklepom, ob soglasju nadzornega sveta.
(2) Merila so sestavni del razpisne dokumentacije/javnega razpisa in se določijo za vsak javni razpis posebej.
(3) Pri ocenjevanju kreditne sposobnosti upravičencev do posojil se smiselno uporabljajo predpisi Banke Slovenije, ki veljajo za banke.
(4) Vse vloge z negativnim denarnim tokom ter vloge brez realnih možnosti za zavarovanje posojila se kot neutemeljene zavrnejo.
32. člen 
(razpisna komisija) 
Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje uprava Sklada. Razpisna komisija deluje v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja.
33. člen 
(javni razpis) 
(1) Javni razpis predstavlja vabilo za zbiranje vlog tistih interesentov, ki menijo, da ustrezajo pogojem razpisa. Sklad v skladu s sprejetim Poslovnim in finančnim načrtom objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja.
(2) Vsebino razpisa določi direktor skladno s Poslovnim in finančnim načrtom za posamezno proračunsko leto oziroma obdobje ter upoštevajoč Splošne pogoje poslovanja. Višina sredstev za posamezno obliko finančnih spodbud se določi s Poslovnim in finančnim načrtom sklada za posamezno proračunsko leto oziroma obdobje. Sredstva so lahko razpisana v vseh oblikah in za vse namene ali samo v eni izmed oblik ter za en namen. Možna je tudi kombinacija več oblik in namenov.
34. člen 
(obvezna vsebina javnega razpisa) 
(1) V razpisu morajo biti opredeljene sledeče točke razpisa:
– določba Splošnih pogojev poslovanja, na podlagi katere se razpis objavi,
– oblike za katere se dodeljujejo sredstva,
– pogoji glede na obliko sredstev, ki se razpisujejo,
– nameni oziroma upravičeni stroški za katere se dodeljujejo sredstva,
– navedba dokumentacije, ki jo mora prosilec predložiti vlogi,
– merila za izbor prejemnikov oziroma navedba, da so merila sestavni del razpisne dokumentacije,
– višina razpisanih sredstev,
– rok in način prijave,
– naslov na katerega se vložijo prijave,
– rok za odločanje o vloženih prijavah,
– način obveščanja prosilcev.
(2) Sklad lahko v razpisu določi tudi omejitve pri kandidiranju za tiste prejemnike sredstev Sklada, ki v preteklosti niso pravočasno izpolnjevali obveznosti do Sklada.
(3) Sklad lahko od prosilca zahteva tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektu.
35. člen 
(priprava predloga za dodelitev in zavrnitev vlog) 
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog. Popolne vloge so ocenjene na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Strokovna komisija lahko k svojemu delu pritegne tudi strokovnjake iz delovnih področij glede na naravo razpisa. Prednost pri izbiri imajo vloge z večjim povprečnim številom točk po ocenjevanju
36. člen 
(odločanje o predlogu komisije in obveščanje o izboru) 
(1) Direktor Sklada izda odločbo po predlogu komisije. V obrazložitvi odločbe mora utemeljiti svojo odločitev. Sklad v odločbi določi tudi pogoje za dodelitev sredstev. Sklad v odločbi upravičence tudi obvesti o številki sheme državnih pomoči. Višina državne pomoči se izračuna na dan, ko je izdana odločba. Sklad o višini državne pomoči obvesti upravičenca.
(2) Sklad je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti tudi vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve finančne spodbude. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev.
(3) Sklad mora upravičencu posredovati odločbo o dodelitvi sredstev in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe.
(4) »De minimis« pomoč je dodeljena z dnem izdaje odločbe o dodelitvi sredstev oziroma odločbe o odpisu dolga oziroma reprogramu spodbud poslujočih podjetij iz kreditnih razmerij. V odločbi bo občina, v primeru ukrepa 1 17. člen, upravičenca obvestila, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013, str. 9–17), oziroma v primeru ukrepov 1, 2, 3 in 4 od 21. do 25. člena, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013).
(4) Če se prejemnik v roku, ki je naveden v odločbi, nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev finančne spodbude.
37. člen 
(merila za določitev namenske rabe) 
(1) Pri direktnih posojilih spremlja namensko porabo dodeljenih sredstev Sklad. Prejemniki sredstev so dolžni Skladu dostaviti dokazila o namenski porabi sredstev ter omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola porabe sredstev ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
(2) Zaradi ugotovitve namenske porabe lahko Sklad opravi tudi ogled investicije na terenu. Za ta namen lahko uprava imenuje posebno komisijo.
(3) Če se ugotovi, da se sredstva niso namensko porabila ali so se kakorkoli odtujila, ima Sklad pravico razdreti pogodbo in takoj zahtevati vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
38. člen 
(pritožbeni postopek) 
(1) Vlagatelj vloge lahko vloži na Sklad pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Pristojni organ (NS Sklada) mora o pritožbi odločiti v roku 60 dni z odločbo.
(2) Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog kot tudi ne kreditna ocena vlagatelja. Odločitev pristojnega organa je dokončna.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI, POSTOPEK IN POGOJI TER KRITERIJI ZA ODLOG, ODPIS ALI DELNI ODPIS OBVEZNOSTI 
39. člen
(pravice in obveznosti prejemnikov sredstev) 
Za dodelitev finančne spodbude se sklene posojilna pogodba med Skladom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
– naziv in naslov Sklada in upravičenca spodbud,
– namen za katerega je spodbuda dodeljena,
– v primeru posojila višina dodeljenih sredstev s posojilnimi pogoji,
– rok porabe sredstev,
– način nadzora nad namensko porabo sredstev,
– način zavarovanja,
– drugo, kar sledi iz določil javnega razpisa.
40. člen 
(postopek in pogoji ter način in kriteriji za odpis, delni odpis obveznosti, odlog in/ali spremembo dinamike plačil) 
(1) Vloge oziroma prošnje za odpis, delni odpis obveznosti, odlog in/ali spremembo dinamike plačila dolga iz sklenjenih pogodb se z dokumentirano utemeljitvijo vložijo na Sklad.
(2) Sklad odloča o vlogah za odpis, delni odpis obveznosti, odlog in/ali spremembo dinamike plačil, ki se nanašajo na:
– odpis glavnice, obresti, zamudnih obresti, kolikor gre za odplačilo obveznosti iz zadnjega obroka in znesek ne presega 100 EUR,
– odpis zamudnih obresti do 100 EUR,
– spremembo dobe odplačila posojila (odlog in/ali spremembo dinamike plačili), za katero je v skladu z veljavnimi akti Sklada pristojen odločati direktor (veljavni Pravilnik o izterjavi dospelih neplačanih terjatvah),
– začasen odlog izvršbe.
41. člen 
(odpis, delni odpis obveznosti, odlog in/ali sprememba dinamike plačil s soglasjem NS Sklada) 
(1) Sklad pripravi predlog s pismeno utemeljitvijo in vso potrebno dokumentacijo za odločanje na Nadzornem svetu Sklada o naslednjih zadevah:
– odpis glavnice,
– odpis rednih obresti,
– odpis zamudnih obresti nad 100 EUR,
– sprememba višine obrestne mere,
– sprememba dobe odplačila posojila (odlog in/ali sprememba dinamike plačil) za katero v skladu z veljavnimi akti Sklada ni pristojen odločati direktor (veljavni pravilnik o izterjavi zapadli neplačanih terjatvah),
– konverzija terjatev iz naslova danega posojila oziroma jamstva v druge oblike premoženja primerne za Sklad.
42. člen 
(ostale spremembe določil posojilne oziroma pogodbe o izdanem jamstvu) 
Direktor Sklada odloča o spremembi pogodb v primerih, ko:
– banka upnica unovči garancijo izdano s strani Sklada, pogodbeni stranki pa s spremembo pogodbe dosežeta obojestransko sprejemljivo poravnavo obveznosti,
– prejemnik pomoči prenese v soglasju s Skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi,
– ko prejemnik spremeni sedež dejavnosti podjetja, kolikor gre za spremembo sedeža dejavnosti podjetja izven območja občin ustanoviteljic Sklada,
– v drugih primerih, kolikor ne gre za odtujitev premoženja Sklada.
VII. HRAMBA DOKUMENTACIJE 
43. člen
(hramba dokumentacije) 
(1) Sklad mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po teh splošnih pogojih, deset let od datuma prejema pomoči.
(2) Sklad mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po teh splošnih pogojih
VIII. SPREMLJANJE NAMENSKE PORABE IN REALIZACIJE UČINKOV 
44. člen
(spremljanje namenske rabe in realizacije učinkov) 
(1) Sklad spremlja uresničevanje namenske rabe in realizacijo učinkov odobrene pomoči na podlagi sklenjenih pogodb.
(2) Preizkus izvajanja pogodbe obsega:
– kontrolo namenske porabe sredstev s tehnično-tehnološkega in finančnega vidika,
– kontrolo doseganja predvidenih učinkov,
– spremljavo finančnega poslovanja upravičenca.
(3) Sklad spremlja in kontrolira izvajanje pogodbe na podlagi pridobljene dokumentacije, ki jo je dolžan zagotoviti upravičenec ter z ogledi investicij na lokaciji MSP, ki jih določi na osnovi lastne presoje.
IX. SANKCIJE PRI UGOTOVLJENIH ODSTOPANJIH DODELJEVANJA DRŽAVNIH POMOČI 
45. člen
(odstop od pogodbe, odpoved ali odložitev črpanja sredstev) 
(1) Sklad lahko odstopi od pogodbe in odpove ali odloži črpanje državnih pomoči, če:
– prejemnik ne upošteva določil javnega razpisa,
– prejemnik ne poravna pogodbenih obveznosti,
– so ugotovljena odstopanja od sprejetih pogodbenih obveznosti oziroma pride do kršitev le-teh,
– prejemnik preneha z rednim poslovanjem ali postane po mnenju Sklada insolveten, oziroma če se je njegovo premoženje po mnenju Sklada bistveno zmanjšalo,
– je nad prejemnikom oziroma njegovim premoženjem uveden stečajni likvidacijski, izvršilni oziroma drug postopek, ki bi po mnenju Sklada lahko bistveno vplival na sposobnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbi,
– prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– prejemnik ne plačuje redno plač/socialnih prispevkov,
– je prejemnik davčni dolžnik,
– so ugotovljene druge nepravilnosti pri porabi dodeljenih sredstev.
(2) Sklad zahteva takojšnje povračilo celotne državne pomoči, če:
– prejemnik dodeljena sredstva delno ali v celoti porabi nenamensko,
– so podatki, ki jih je dal prejemnik ob vlogi za pridobitev sredstev oziroma ob sklenitvi pogodbe neresnični ali nepravilni ali je prejemnik zamolčal take podatke, ki bi kakorkoli vplivali na oceno vloge.
(3) Kadar Sklad takoj odpove pogodbo, je upravičenec dolžan plačati Skladu v roku petnajstih dni od prejema njegove zahteve znesek celotne državne pomoči, skupaj z zamudnimi obrestmi.
(4) Če prejemnik ne realizira določila iz predhodnega odstavka, Sklad izrabi instrumente zavarovanja o prisilni izterjavi ali vloži tožbo na sodišče oziroma uporabi druge ukrepe.
46. člen 
(manjša odstopanja od pogodbe) 
Na podlagi ugotovljenih manjših odstopanj od pogodbe, lahko Sklad na novo uredi pogoje z ustrezno prenovo oziroma dopolnitvijo pogodbe.
X. KONČNE ODLOČBE 
47. člen
(veljavnost) 
(1) Te Splošne pogoje poslovanja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
(2) Določbe teh Splošnih pogojev poslovanja se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU (kmetijska uredba za skupinske izjeme), začnejo uporabljati po objavi obvestila Javnega sklada malega gospodarstva Goriške v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
(3) Z dnem uveljavitve Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške na področju kmetijstva za obdobje 2015–2020 prenehajo veljati Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada malega gospodarstva Goriške za področje kmetijstva z dne 28. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07). Vsi postopki začeti pred sprejemom teh Splošnih pogojev poslovanja, se končajo po tedaj veljavnih Splošnih pogojih poslovanja.
Št. 014-7/2015-1
Nevenka Gorjup l.r.
predsednica NS 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti