Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/2015 z dne 27. 11. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/2015 z dne 27. 11. 2015

Kazalo

3538. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora – uradno prečiščeno besedilo (UPB1), stran 10158.

  
Na podlagi 90. člena Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 8. redni seji dne 11. 11. 2015 sprejel uradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora, ki vsebuje:
– Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UVG št. 47/1996),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora (UVG št. 33/2003),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UVG št. 35/2005),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 73/15).
Št. 007-8/2015-1
Kranjska Gora, dne 11. novembra 2015
Župan 
Občine Kranjska Gora 
Janez Hrovat l.r.
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora – uradno prečiščeno besedilo (UPB1) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Kranjska Gora plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnem besedilu: nadomestilo), merila za določanje višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila nadomestila.
2. člen 
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem členu, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem členu štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.
Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.
Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.
Glede na to, da objekt v času gradnje še ni vpisan v Kataster stavb, obveznost plačila za zazidano stavbno zemljišče pa je že nastopilo, se podatki o neto tlorisni površini objekta vzamejo iz projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
II. OBMOČJA ZAJEMANJA NADOMESTILA 
3. člen 
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo so:
območje A: območja naselja Kranjska Gora z rekreacijskimi in športnimi površinami, Log in Jasna z rekreacijskimi in športnimi površinami ter mejni prehodi,
območje B: območja naselij Podkoren, Planica, Rateče, Gozd-Martuljek,
območje C: območja naselij Dovje, Mojstrana,
območje D: območja naselij Belca, Zgornja Radovna, Srednji Vrh,
območje E: ostala območja, ki so opremljena z vodovodom, električnim in cestnim omrežjem.
4. člen 
Območja na katerih se plačuje nadomestilo so označena na grafičnih kartah v merilu 1:5000, ki so sestavni del odloka in so na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora in DURS izpostavi Jesenice.
Grafične karte zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč so izdelane v digitalni obliki na katastrski podlagi DKN. Karte vzdržuje Oddelek za okolje in prostor Občine Kranjska Gora.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
5. člen 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
a) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe le-teh,
b) lega, namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča,
c) izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
d) večje motnje pri uporabi zemljišč.
6. člen 
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami v območjih kjer se plačuje nadomestilo se ovrednoti z naslednjim številom točk:
Opremljenost
Število točk
– vodovod
15
– kanalizacija
30
– elektrika
15
– PTT storitve
20
– plinovod
20
– vročevod
30
– urejene zelene in rekreacijske površine
10
– mestni promet
20
– urejena parkirišča
20
– makadamska cesta
15
– asfaltna cesta 
20
– sodobno opremljena cesta z robniki, hodnikom za pešce, javno razsvetljavo itd.
30
7. člen 
Po namembnosti se stavbna zemljišča na območjih iz 3. člena tega odloka razvrstijo v skupine za:
a1) Stalno stanovanje (bivanje): 
stanovanja v blokih, družinske hiše, samski domovi, dijaški domovi, domovi za starejše občane, družinske in kmečke hiše z apartmaji in tujskimi sobami za katere ni potrebna sprememba namembnosti stavbe.
Razvrstitev posameznega stanovanja ali stanovanjske stavbe v to skupino je možna pod pogojem, da zavezanec za odmero NUSZ predmetno nepremičnino uporablja za stalno prebivanje, kar se dokaže s potrdilom o prijavi stalnega prebivališča ali z vpogledom v Centralni register prebivalstva.
a2) Počitniški namen: 
počitniške hiše, počitniška stanovanja in počitniški apartmaji, stanovanjske hiše in stanovanja za začasno prebivanje, stanovanja, stanovanjski in večstanovanjski objekti pravnih oseb, opuščeni objekti, novogradnje ter ostala stanovanja in stanovanjski objekti, ki jih zavezanci ne uporabljajo za stalno prebivanje, kar se ugotavlja z vpogledom v Centralni register prebivalstva. V večstanovanjskih objektih lahko isti zavezanec, kot fizična oseba, uporablja samo eno stanovanje za stalno prebivanje (kar dokazuje s potrdilom o prijavi stalnega bivališča), ostala stanovanja pa se razvrščajo v skupino A2).
b1) Družbene dejavnosti: 
javna uprava, javne ustanove s področja zdravstva, izobraževanja, kulture, umetnosti in druge socialne storitve, javna varnost, civilna zaščita, politične organizacije, kulturna, folklorna, športna in druga društva, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, amaterska gledališča, osnovno izobraževanje, kulturne dejavnosti itd.
b2) Javne službe in storitve: 
javni potniški promet, cestni, zračni, pomorski in rečni promet, komunalna energetika, PTT storitve, telekomunikacije, komunalna dejavnost, osebne storitve in storitve v gospodinjstvih itd.
b3) Šport in rekreacijo: 
obratovanje športnih objektov, dejavnosti smučarskih centrov (tek na smučeh, drsanje itd.); rekreacijski centri, trim steze, fitnes klubi in druge športne in rekreacijske dejavnosti, s katerim se opravljajo pridobitne dejavnosti, ter zemljišča, ki jih športna društva uporabljajo za pridobitne dejavnosti.
b4) Gospodarske dejavnosti: 
industrija in rudarstvo, kmetijska proizvodnja, ribištvo, gradbeništvo, transportna in skladiščna dejavnost, proizvodna obrt, prevozništvo, urejanje naselij in prostora, elektrogospodarstvo, prekladalne storitve, geološka raziskovalna dejavnost itd.
b5) Storitve in trgovino: 
prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil, trgovina na drobno z motornimi gorivi, posredništvo in trgovina na debelo, trgovina na drobno, storitve potovalnih in turističnih organizacij, projektiranje in tehnične storitve, obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijske storitve, vrtnarstvo, drevesnice itd.
b6) Gostinstvo: 
dejavnost hotelov, motelov, penzionov, počitniških domov in druge nastanitvene zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti), planinski in drugi domovi, storitve prehrane, točenje pijač in napitkov, menz, priprava in dostava hrane in ostale gostinske dejavnosti.
b7) Poslovne dejavnosti: 
finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, zunanja trgovina, agencije, zavarovalnice, poslovne storitve, igralnice, prirejanje iger na srečo, bančništvo, menjalnice, poslovna združenja, zasebne zdravstvene ustanove itd.
8. člen 
Glede na lego in namembnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
Namembnost
Številko točk za namembnost
A
B
C
D
E
A – STANOVANJSKI NAMEN:
a1 – za stalno stanovanje (bivanje)
70
60
50
35
15
a2 – za počitniški namen
1800
1620
1260
900
360
B – POSLOVNI NAMEN:
b1 – Družbene dejavnosti
120
100
70
50
20
b2- Javne službe in storitve
160
140
105
75
30
b3 – Šport in rekreacija
200
175
160
100
40
b4 – Proizvodne dejavnosti
400
350
275
200
80
b5 – Storitve in trgovina
450
400
300
225
90
b6 – Gostinstvo
475
425
325
240
100
b7 – Poslovne dejavnosti
600
540
420
300
120
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča je določena z izvedbenim prostorskim načrtom oziroma s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem.
9. člen 
Nepokrita skladišča, proizvodni obrati in delavnice na prostem, površine za stalne deponije materialov, kamnolomi, peskokopi, interna parkirišča, javna parkirišča za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah za katere se plačuje najemnina, teniška igrišča, golf igrišča in drugi športni objekti in površine, kampi, hipodromi, odprti bazeni in kopališča, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po stopnjah glede na lego oziroma namembnost zemljišča v tabeli iz 8. člena tega odloka.
10. člen 
Za poslovne površine iz 9. člena, ki presegajo 2.000 m2 na zahtevo zavezanca, lahko občinski svet, na podlagi predhodnega mnenja pristojnega občinskega organa za urejanje prostora, delno zniža število točk.
11. člen 
Smotrna uporaba zemljišča se meri s faktorjem izkoriščenosti zemljišč, ki predstavlja razmerje med bruto zazidano površino obstoječih objektov in površino s prostorskim dokumentom zaokroženega območja ter se točkuje po naslednji tabeli:
Faktor izkoriščenosti zemljišča
Število točk za namembnost
A
B
C
D
E
do 0,2
120
100
80
40
10
do 0,4
60
40
20
10
5
do 0,6
30
20
10
5
0
do 0,8 
15
10
5
0
0
nad 0,8
0
0
0
0
0
12. člen 
Za poslovne dejavnosti, gostinstvo, trgovino in storitve ter komercijalne športne dejavnosti (dejavnosti namenjene pridobitveni dejavnosti) se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora glede na možnost ustvarjanja dohodka. Kot izjemno ugodne lokacije se štejejo: pridobitne športne in rekreacijske površine z 200 m obrobnim pasom, območja A in B ter mejni prehodi.
Namembnost, dejavnost
Število točk za namembnost
A
B
C
Finančno posredovanje, menjalnice, igralnice, poslovne storitve, komercialne športne površine in objekti (žičnice, vlečnice) trgovina na drobno z motornimi gorivi, specializirane prodajalne z alkoholnimi in brezalkolnimi pijačami in druge specializirane prodajalne (npr. duty free shop) itd.
360
320
250
Točenje pijač in napitkov, storitve prehrane in druge gostinske storitve, oddajanje sob (penzioni, apartmajski objekti) hotelske storitve, turistično posredovanje itd.
260
230
180
Obrtne pridobitvene storitve, saloni za osebno nego, zasebne zdravstvene ustanove, trgovina na drobno z živili, pijačami in tobakom.
230
200
150
Meje izjemno ugodnih lokacij so razvidne iz grafičnih kart v merilu 1:5000 (podatki so geokodirani), ki so sestavni del odloka in so na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora in organu pristojnem za odmero nadomestila.
13. člen 
Nadomestilo se obračuna tudi za uporabo javnih površin za namene določene v tabeli, ki so znotraj mej območij A, B in C.
Dejavnost, namen uporabe
Število točk
A
B
C
Stojnice in kioski na tržnici in na za to določenih prostorih, sejmih, zabavnih ali športno rekreativnih prireditvah, točilnice na prostem
600
540
420
Obrtne storitve, poslovna dejavnost, sejmišča
400
350
200
Začasni gostinski in turistični objekti, objekti za reklamo, gostinski vrtovi in druge površine, ki se uporabljajo za strežbo na prostem
350
300
170
K javni površini, ki se uporablja za namene navedene v tabeli se šteje tudi površina, ki je potrebna za redno opravljanje dejavnosti in, ki jo določi lastnik oziroma upravljalec javne površine ob oddaji zemljišča v začasno uporabo.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA 
14. člen 
Mesečna višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se odmerja od stanovanjske ali poslovne površine zavezančevega objekta oziroma nepremičnine, oziroma se vrši izterjava po predpisih o davčnem postopku.
Višina nadomestila se določi tako, da se stanovanjska ali poslovna površina (odmerena v kvadratnih metrih – m2) pomnoži s skupnim številom točk ugotovljenih po merilih iz 6., 8., 11., 12. in 13. člena tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Temu izračunu se doda višina nadomestila za zazidano stavbno zemljišče – gradbeno parcelo v skladu z ZGO-1. Površino v m2 se pomnoži s številom točk iz spodnje tabele in z vrednostjo točke.
Tabela »A«
Štev. točk
Območje A
70
Območje B
60
Območje C
50
Območje D
35
Območje E
15
15. člen 
Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se odmerja od kvadratnega metra površine, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, se izračuna tako, da se površina v m2 pomnoži s številom točk iz tabele »A«, ter z vrednostjo točke.
16. člen 
Za uporabo javnih površin, se določi višina nadomestila tako, da se številu točk iz 14. člena prištejejo točke za komunalno opremljenost iz 6. člena tega odloka. Ta vsota se pomnoži s številom dni uporabe zemljišč, s m2 uporabljene površine in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
17. člen 
Vrednost točke za izračun nadomestila za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, na predlog župana, določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinski svet Občine Kranjska Gora. Vrednost točke je lahko različna za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče oziroma za posamezne namembnosti. Vrednost točke se polletno valorizira na podlagi indeksa rasti cen na drobno po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije. Višino tako določene valorizacije vrednosti točke določi z odredbo župan.
18. člen 
Nadomestilo se plačuje mesečno ali trimesečno. Izpostava republiškega organa, pristojnega za javne prihodke izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila oziroma določi mesečne ali trimesečne akontacije nadomestila za tekoče leto na podlagi določene vrednosti točke, meril za izračun nadomestila ter drugih podatkov, ki so jim jih zavezanci dolžni sporočiti ali ki jih ta izpostava izbere po uradni dolžnosti.
Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
19. člen 
Zavezanec do plačila nadomestila po tem odloku je neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe in drugega objekta (imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
20. člen 
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če podatki iz prejšnjega odstavka niso dostopni je zavezanec dolžan na poziv pristojenga občinskega organa, v roku trideset dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila. Če zavezanec teh podatkov ne posreduje v predpisanem roku, izda občinski svet sklep, s katerim določi višino akontacije za nadomestilo, ki jo zavezanec plačuje mesečno. Akontacija za nadomestilo se plačuje do izdaje odločbe o plačilu nadomestila, izdane na podlagi verodostojnih podatkov. Zavezanci so dolžni sporočiti občini spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne oziroma stanovanjske površine, pa tudi vse ostale podatke in obvestila, ki vplivajo na odmero nadomestila.
IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 
21. člen 
Poleg primerov navedenih v prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih so zavezanci lahko oproščeni plačevanja nadomestila v naslednjih primerih:
– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,
– zaradi elementarnih in drugih nezgod.
Zavezanci so, na lastno zahtevo lahko oproščeni plačila nadomestila, delno ali v celoti.
22. člen 
O oprostitvi plačila nadomestila, na podlagi zahteve zavezanca, v primerih iz prejšnjega člena tega odloka, na podlagi predhodnega mnenja pristojnega občinskega organa za urejanje prostora, odloča Občinski svet Občine Kranjska Gora.
23. člen 
Za motenost pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske, počitniške, gostinske, športne in rekreacijske namene se določijo negativne točke glede na stalen prekomeren hrup in onesnaženost zraka (čez predpisane standarde) ter estetsko-vizualne omejitve.
Motenost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
območje A:
120
območje B: 
90
območje C: 
60
ostala območja:
30
Negativne točke za motenost se določijo tako, da se upošteva stvarna površina zemljišča, ki je neposredno izpostavljena prekomernem hrupu, onesnaženosti zraka ali estetsko-vizualnimi motnjami (omejitvami). O določanju negativnih točk za motenost pri uporabi stavbnega zemljišča, na zahtevo zavezanca, odloča občinski svet občine.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
24. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2016 dalje.

AAA Zlata odličnost