Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2015 z dne 12. 11. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2015 z dne 12. 11. 2015

Kazalo

3384. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik, stran 9390.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 21. 10. 2015 sprejel
O D L O K 
o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(Uvod) 
(1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
(2) Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine.
(3) Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja.
2. člen 
(Vsebina in sestavine odloka) 
(1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Končne določbe
V. Priloge:
– Priloga 1 – Dopustni nezahtevni in enostavni objekti.
– Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote oziroma podenotah urejanja.
– Priloga 3 – Seznam enot oziroma podenot urejanja prostora.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
2.1.1
Zasnova prostorskega razvoja
1:50.000
2.1.2.1
Zasnova prometnega omrežja
1:50.000
2.1.2.2
Zasnova gospodarskejavne infrastrukture
1:50.000
2.1.2.3
Zasnova energetske infrastrukture
1:50.000
2.1.3
Zasnova okvirnih območij naselij, območij razpršene poselitve in razpršene gradnje
1:50.000
2.1.4.1
Usmeritve za razvoj poselitve
1:50.000
2.1.4.2
Usmeritve za razvoj v krajini
1:50.000
2.1.4.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev
1:50.000
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka
Karta
Merilo
1
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
1:70.000
2
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
1:50.000
3
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
1:5.000
4
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture
1:5.000
3. člen 
(Uporabljeni izrazi) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim (najmanj z dveh strani) ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.
3. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se objekt doziduje oziroma nadziduje.
5. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
6. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, enakih ali podobnih gabaritov, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
7. Družinska hiša je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba s skupnim vhodom.
8. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
9. Etaža je del stavbe med dvema horizontalnima omejitvama prostora, ki ima višino obodnega zidu stavbe v najnižjem delu višjo od 1,2 m.
10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).
11. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI), se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
12. Odprte javne površine (v nadaljevanju OJP) so zelene oziroma druge odprte površine (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov.
13. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) je razmerje med površino zelenih (nezazidanih in netlakovanih) površin raščenega terena na parceli objekta in celotno površino parcele objekta.
15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena.
18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
20. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
21. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
22. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 50 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
23. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta.
24. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
25. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
26. Majhna stavba je pritlična enoetažna stavba kjer je strop hkrati streha stavbe, višine do 3,5 m.
27. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino obodnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za etažo.
28. Nadstropja (v nadaljevanju N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
29. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
30. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
31. Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
32. Objektje s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
33. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
34. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
35. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim ali gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
36. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
39. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
40. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
41. Pretežno pomeni najmanj 70%.
42. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
43. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
44. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,0 m nad njo.
45. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
46. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalne zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
47. Razpršena poselitev predstavljaobmočja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
48. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra,
– gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti,
– gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
49. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.
50. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
51. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
52. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
53. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
54. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je najmanj 60% bruto tlorisne površin namenjenih bivanju.
55. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
56. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
57. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
58. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 60% bruto tlorisne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je na najmanj 1,5 m.
59. Trg je odprt javni prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
60. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
61. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
62. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
63. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
64. Vila blok je večstanovanjski objekt z do 6 stanovanjskimi enotami višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
65. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme, oziroma zgornjirob venca pri ravnih strehah).
66. Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
67. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih ali podobnih gabaritov.
68. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
69. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
70. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
71. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
72. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
73. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
74. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
75. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica
Pomen kratice
BTP
bruto tlorisna površina
ČN
čistilna naprava
DLN
državni lokacijski načrt
DPN
državni prostorski načrt
EUP
enota urejanja prostora
FI
faktor izrabe parcele
OJP
odprte javne površine
FZ
faktor zazidanosti parcele
FZP
faktor zelenih površin
GL
gradbena linija
GM
gradbena meja
GMn
gradbena meja v nadstropju
K
klet
KS
krajevna skupnost
M
mansarda
MRP
merilno regulacijska postaja
N
nadstropje
OPN
občinski prostorski načrt
OPPN
občinski podrobni prostorski načrt
P
pritličje
PM
parkirno mesto
PPIP
posebni prostorski izvedbeni pogoji
RL
regulacijska linija
RTP
razdelilna transformatorska postaja
TP
transformatorska postaja
T
terasa
VS
vaška skupnost
II. STRATEŠKI DEL 
1. Splošne določbe
4. člen 
(Vsebina strateškega dela) 
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
– Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
– Zasnova prostorskega razvoja občine
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
– Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
– Okvirna območja razpršene poselitve
– Usmeritve za razvoj poselitve
– Usmeritve za razvoj mesta Kamnik
– Usmeritve za razvoj ostalih naselij
– Usmeritve za razvoj v krajini
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
– Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
Izhodišča prostorskega razvoja občine 
5. člen 
(Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) 
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), sektorskih nacionalnih programov oziroma njihovih operativnih programov, regionalni razvojni programi Ljubljanske urbane regije in drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik 
6. člen 
(Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik) 
Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik so opredeljeni v strokovni podlagi analize stanja in teženj ter po vsebinskih področjih povzeti v Prikazu stanja prostora.
Možnosti prostorskega razvoja 
7. člen 
(Možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo v bodoče odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih funkcij, infrastrukture ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest.
(2) Zaradi teženj po poselitvi v širši okolici Ljubljane, sorazmerno dobri prometni dostopnosti predvsem zahodnega dela občine in dobri oskrbi ter zaradi izjemnih naravnih kvalitet in pogojev bivanja je urbani del občine pod stalnim investicijskim pritiskom, predvsem za stanovanjsko gradnjo. Občina ima na ta način z načrtnim priseljevanjem še vedno možnost povečevati število prebivalstva.
(3) Glede na izjemne naravne kakovosti in obsežno kulturno in zgodovinsko dediščino ima občina velike neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti. Izjemne znamenitosti kot so Stari in Mali grad, staro mestno jedro in Velika planina so danes, glede na svoj status, veliko premalo izkoriščene.
(4) Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe (v nadaljevanju: načrtovani regijski park) v postopku ustanavljanja predstavlja veliko razvojno priložnost ter hkrati usmeritev v trajnostni razvoj severnega dela občine, posledično s tem pa tudi mesta Kamnik.
(5) Glede na visoko stopnjo urbaniziranosti jugozahodnega dela, mora občina posebno pozornost posvetiti prestrukturiranju in revitalizaciji degradiranih mestnih površin. Degradirana industrijska območja predstavljajo velik prostorski potencial in s tem možnost novega gospodarskega razvoja občine.
(6) Pri prestrukturiranju, revitalizaciji in nadaljnjem razvoju mesta je treba posebno pozornost posvetiti sistemu in urejenosti javnih površin, ki jih je treba zagotoviti tako v obsegu notranje strukture posameznih naselij, kakor tudi navezave le-teh na širši odprti prostor.
(7) Občina mora, z zagotavljanjem pogojev za gradnjo stanovanj ter oskrbnih, družbenih in poslovnih dejavnosti, izkoristiti možnosti za razvoj podeželja ter zaustaviti začete težnje praznjenja podeželja, predvsem v Tuhinjski dolini.
Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji 
8. člen 
(Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) Občina Kamnik se pretežno povezuje v smeri proti Ljubljanski kotlini. Občina ima s sosednjimi občinami sorazmerno dobre povezave, z izjemo občin Preddvor, Jezersko in Solčava, s katerimi zaradi reliefnih pregrad sploh nima neposrednih prometnih povezav. Iz podobnega razloga so slabše prometne povezave tudi z občinami Luče, Gornji Grad in Nazarje. Povezanost v teh smereh bo v bodočnosti izboljšana s programi načrtovanega regijskega parka.
(2) S sosednjimi občinami ima Občina Kamnik skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. Ima tudi nekaj skupnih programov in projektov z občinami osrednje Slovenije ter skupni načrtovani regijski park. Občina se tudi povezuje z občinami severno od Ljubljane v Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki je prepoznavno in se predstavlja pod skupno oznako »Srce Slovenije«.
(3) Z državnim središčem je Občina Kamnik povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem itd. Ljubljana predstavlja zaposlitveno središče za kar četrtino prebivalcev Občine Kamnik. Kamnik z okolico vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, vendar pa bo občina tudi nadalje težila k prepoznavnosti in samostojnosti v širšem regijskem prostoru.
(4) Občini Kamnik in Domžale si zaradi primerljive velikosti in lege v prostoru konkurirata pri razvoju nekaterih regionalno in občinsko pomembnih dejavnosti (poslovne dejavnosti, srednje šolstvo), vendar pa ima povezovanje z Občino Domžale na različnih področjih lahko predvsem izrazite razvojne učinke.
Cilji prostorskega razvoja občine 
9. člen 
(Vizija prostorskega razvoja) 
(1) Občina Kamnik bo ohranila vlogo zgodovinskega in kulturnega središča severno-ljubljanske regije ter s trajnostno naravnanim prestrukturiranjem, ob ohranjanju izjemnih naravnih kvalitet, krajinskih vrednot in stavbne dediščine, vzpostavila podobo sodobne predalpske občine v slovenskem in srednjeevropskem prostoru.
(2) V mestu Kamnik bomo, z ohranjanjem in uveljavljanjem zgodovine, kulturne dediščine, izjemnih naravnih danosti in lege v prostoru, vzpostavili identiteto modernega predalpskega mesta, v katerem bodo tradicionalne vrednote in kvaliteta bivanja usklajene z razvojnimi težnjami.
10. člen 
(Cilji prostorskega razvoja) 
(1) Vloga občine v regiji
– V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije bomo somestje Kamnik – Domžale prednostno razvijali kot središče regionalnega pomena.
– Prevzeli bomo vodilno vlogo pri razvoju turizma v širšem regijskem območju ter vzpostavili prepoznavno identiteto predalpskega turističnega središča.
– S skupno razvojno politiko in aktivnim medobčinskim sodelovanjem z občinami severno-ljubljanske regije, ki se bo odražalo v dogovoru o razvoju in delitvi ključnih regionalnih funkcij, bomo jasno opredelili svojo regionalno vlogo inprevzeli pobudo za uravnotežen razvoj občine in regije.
(2) Poselitev
– Težili bomo k uravnoteženemu razvoju celotne občine, kar se bo odražalo z zagotavljanjem razvoja in krepitve mesta Kamnik v širšem medobčinskem prostoru, kakor tudi omogočanja razvoja nosilnih naselij na podeželju v skladnem policentrično zasnovanem omrežju naselij.
– Preko ustreznega omrežja centralnih naselij, ki so nosilci razvoja v gravitacijskem območju naselja, bomo zagotovili boljšo dostopnost do delovnih mest, družbene infrastrukture ter oskrbnih in servisnih dejavnosti.
– Še naprej bomo omogočali gradnjo stanovanj, tako v mestu Kamnik kot na podeželju. Nova stanovanjska gradnja bo usklajena z razvojem spremljajočih družbenih in oskrbnih dejavnosti.
– Prestrukturiranje mesta Kamnik bomo zagotovili z ustrezno novo razmestitvijo namenske rabe prostora za namene stanovanjske gradnje, gospodarskih in poslovnih con, območij za razvoj centralnih dejavnosti, razvoj športa in rekreacije, razvoj turizma in izobraževalnih ter kulturnih ustanov. Severni del mesta bo zaradi neposredne bližine načrtovanega regijskega parka namenjen športno-rekreacijskim in drugim centralnim dejavnostim, ki bodo na območju proti kulturnemu domu postopoma prehajale v območje intenzivnejših centralnih dejavnosti. Obstoječe proizvodne dejavnosti (Iskra mehanizmi, Schlenk) se do celovitega prestrukturiranja in prenove območja ohranjajo. Na južnem območju smodnišnice ob Domu kulture Kamnik je predviden potniški terminal in večje parkirišče za sistem parkiranja »parkiraj-pelji«. Južno od starega dela mesta so ob Ljubljanski cesti predvidene centralne dejavnosti z večjimi poslovno-trgovskimi objekti. Skrajni južni del mesta ob Korenovi cesti je namenjen obstoječi proizvodno industrijski coni in novemu železniškemu terminalu.
– Stanovanjsko gradnjo v naseljih bomo usmerjali predvsem na obstoječa nezazidana stavbna zemljišča, z zgoščevanjem in prenovo stavbnega fonda ter s prestrukturiranjem in revitalizacijo degradiranih urbanih površin.
– V največji možni meri bomo sanirali obstoječo razpršeno gradnjo, predvsem s priključevanjem le te v območja naselij.
– Zagotovili bomo prostorske in druge možnosti za izboljšanje kvalitete bivanja v naseljih. Z opredelitvijo ustreznih namenskih rab prostora bomo zagotovili ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor na način, da ne bodo povzročale medsebojnih konfliktov, predvsem konfliktov med bivalnim okoljem in drugimi dejavnostmi, ter na način, da bo zagotovljena ustrezna opremljenost naselij z zelenimi površinami, družbeno javno infrastrukturo ter prometno in komunalno infrastrukturo. Javne zelene in športne površine, družbeno javno infrastrukturo ter prometno in komunalno infrastrukturo bomo načrtovali z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
– Z namenom izboljšanja kvalitete bivanja v naseljih, bomo na območjih stanovanj in na območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, težili k vzpostavitvi s hrupom manj obremenjenih območij.
– Še vnaprej bomo vključevali kulturno in stavbno dediščino kot enega ključnih elementov urejanja in prenove naselij ter ohranjanja arhitekturnih kvalitet in podobe občine.
(3) Gospodarstvo
– Z omogočanjem prostorskih možnosti za gospodarski razvoj in zagotavljanje novih kvalitetnih delovnih mest bomo skladno s trajnostno razvojno naravnanostjo občine bistveno izboljšali gospodarsko moč občine.
– Še naprej bomo razvijali poslovne dejavnosti in izboljšali ponudbo delovnih mest v dejavnostih, ki so okoljsko sprejemljive. Ponudbo delovnih mest bomo izboljšali na celotnem območju občine, pri čemer bomo na celotnem območju občine zagotavljali pogoje za razvoj dejavnosti v turizmu, kot ključni gospodarski panogi občine. Delovna mesta v proizvodnih in obrtnih dejavnostih bomo usmerjali v gospodarske cone. V podeželskem delu občine bomo zagotovili pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti delovnih mest v tradicionalnih obrtnih dejavnostih ter delovna mesta v potrebnih dodatnih oskrbnih dejavnostih. Ponudba površin za razvoj delovnih mest bo ustrezno prostorsko razmeščena v neposredno bližino centralnih naselij na način, da se v večji meri zmanjšajo dnevne delovne migracije.
– Zagotovili bomo prostorske možnosti za razvoj gospodarskih con za preselitev in prestrukturiranje iz sedaj neustreznih lokacij v mestu Kamnik ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj delovnih mest v turizmu, kmetijskih, obrtnih in storitvenih dejavnostih na celotnem območju občine.
(4) Turizem
– Zagotavljali bomo prostorske možnosti za razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot eno izmed ključnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig kakovosti bivanja.
– Krepili bomo vlogo občine in mesta Kamnik kot kulturnega in turističnega središča nacionalnega pomena.
– Razvoj turizma bomo temeljili na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke, objekti in območja kulturne dediščine, nova športno-turistično-rekreativna cona, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).
– Izjemno naravo, krajinske kvalitete in kulturno dediščino bomo uporabili kot ključno razvojno priložnost za trajnostni razvoj mesta in Občine Kamnik.
– Prevzeli bomo vodilno vlogo v načrtovanem regijskem parku, ki predstavlja eno ključnih razvojnih možnosti za razvoj tega dela občine.
– Zagotovili bomo zadostne površine z ustrezno namensko rabo, ki bo omogočala razvoj turističnih dejavnosti. Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture bomo, s hkratnim ohranjanjem narave in z varstvom kulturne dediščine, omogočili širitev obstoječih turističnih ureditev ter navezovanje turističnih programov na kmetijsko dejavnost. Zagotovili bomo prostorske pogoje za povečanje nočitvenih kapacitet.
– Zagotovili bomo prostorske pogoje za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarske poti, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij.
– Razvoj turizma v mestu Kamnik bomo zagotovili predvsem z revitalizacijo starega mestnega jedra z odprtjem novih peš con in z uvedbo enosmernih prometnih cest, ureditvijo obeh grajskih kompleksov, ureditvijo zelene rekreacijske osi ob reki Kamniški Bistrici ter novimi turistično-rekreativnimi dejavnostmi v območju smodnišnice. Mesto Kamnik bomo še naprej promovirali kot festivalsko mesto.
– Razvoj turizma na podeželju bomo zagotovili predvsem z razvojem turizma v območju načrtovanega regijskega parka, kjer ima posebno vlogo razvoj trajnostno naravnanih turističnih produktov na območju Velike planine. V ostalem podeželskem delu občine bomo razvijali oblike športno-rekreativnega, zdravilskega, ekološkega in kulturnega turizma s poudarkom na tradicionalni kulinariki inkmečkem turizmu.
(5) Gospodarska javna infrastruktura
– Z zagotavljanjem komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč, ustreznim razvojem na območjih varstva pitne vode, zagotavljanjem pogojev in načrtnim, marketinško podkrepljenim spodbujanjem uporabe tehnološko sodobnih javnih prevoznih sredstev, s spodbujanjem energetsko učinkovite gradnje in večjo uporabo obnovljivih virov energije, z izboljšanjem energetske oskrbe občanov, s spodbujanjem razvoja ekološkega kmetovanja ipd. bomo skrbeli za varstvo okolja kot enega ključnih dejavnikov kvalitete bivanja in bodočega razvoja turistične ponudbe občine.
– Izboljšanje energetske oskrbe občanov se izvede s plinifikacijo na območjih strnjene poselitve, na ostalih območjih pa z izboljšanim informiranjem in spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije.
– Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti mesta Kamnik bo temeljila na razširitvi vzhodne obvoznice v štiripasovno cesto v celotni potezi do nove industrijske cone, ki se nadalje, v povezavi z občino Mengeš, naveže na načrtovano glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice in s tem na avtocestni sistem.
– Prometni problemi centralnih naselij podeželja, predvsem v Tuhinjski dolini, se rešujejo z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.
– Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti bomo zagotovili s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema. Na območju Tunjic, Stranj, Godiča, Bistričice in Tuhinjske doline se dogradi ločen kanalizacijski sistem. V centralnem mešanem delu kanalizacijskega sistema se dogradi ustrezno število zadrževalnih bazenov dežnih voda z razbremenilniki visokih voda. V območjih z večjo razpršenostjo poselitve se uredi manjše čistilne naprave (ČN) za posamezna naselja ali dele naselij, oziroma se z ustreznim odlokom opredeli območja, kjer se odvajanje in čiščenje rešuje z izgradnjo malih hišnih ČN. Enako velja tudi za območje Velike Planine, kjer je nujno ustrezno rešiti odvajanje in čiščenje komunalnih odplak, v skladu s predpisi in navodili občinskega upravljavca kanalizacijskega sistema.
– Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika. Obe poti predstavljata poleg infrastrukturne predvsem programsko vez, saj se bo nanju navezovala turistična ponudba, ter prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine. Zaradi pestrosti programa in vloge mesta v turistični ponudbi se kolesarski poti združita v starem mestnem jedru Kamnika.
(6) Krajina
– Posebno pozornost bomo posvetili zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki naj poleg osnovne funkcije pridelave hrane ohranjajo tradicijo ter vzdržujejo izjemno kulturno krajino kot enega ključnih atributov turistične ponudbe.
– Z opredelitvijo ustrezne namenske rabe prostora bomo uskladili dejansko stanje in planirane aktivnosti za oskrbo z mineralnimi surovinami, s podrobnimi prostorskimi načrti in drugimi ukrepi pazagotovili sprotno in dokončno sanacijo območij pridobivalnih prostorov, oziroma sanacijo nelegalnih površinskih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja).
– Prostorski razvoj bomo uskladili s prostorskimi omejitvami, kar bomo zagotovili z usmerjanjem posegov izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, zavarovanih območij narave in naravnih virov, območij kulturne dediščine, kulturne krajine in območij krajinskih pestrosti ter drugih varovanih in izjemnih območij.
11. člen 
(Prioritete uresničevanja ciljev) 
Prioritetni projekti občine so:
– V povezavi s sosednjimi občinami izvedba celostne posodobitve železnice v hitro dvotirno elektrificirano železniško progo, ki bo omogočala hitro povezavo s prestolnico in hkrati kvaliteten razvoj gospodarskih dejavnosti v Občini Kamnik.
– Prenova mesta Kamnik, predvsem njegovega starega mestnega jedra in območja smodnišnice, ki predstavljata izhodiščni točki za razvoj turizma v mestu Kamnik in občini, v skladu s trajnostnim scenarijem razvoja občine.
– Izgradnja centralnega potniškega in logističnega terminala, ki predstavlja skupno železniško in avtobusno postajo medkrajevnega in mestnega prometa vključno z ustreznim sistemom »parkiraj-pelji«.
– Zagotovitev ustreznih kapacitet družbenih dejavnosti, predvsem na področju predšolskega varstva, osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega zdravstva in kapacitet varstva starejših občanov na celotnem območju občine.
– Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti mesta Kamnik z razširitvijo vzhodne obvoznice v štiripasovno cesto v celotni potezi do Mengša, uvedbo javnega potniškega prometa, uvedbo bolj pretočnih enosmernih cest znotraj starega mestnega jedra ter reševanje prometnih problemov centralnih naselij podeželja z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.
– Zagotavljanje ustrezne infrastrukturne opremljenosti, predvsem na območjih centralnih naselij ter na območjih razvoja turističnih dejavnosti, ki obsega izgradnjo varnih kolesarskih in peš poti, hodnikov za pešce, obvoznic, parkirišč, dodatno izgradnjo žičnic, opremljanje z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje.
– Povečanje turističnih nastanitvenih kapacitet in razvoj turistične ponudbe v celotni Občini Kamnik.
– Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema.
– Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj gospodarskih con za preselitev in prestrukturiranje iz sedaj neustreznih lokacij v mestu Kamnik ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj delovnih mest v turizmu, kmetijskih, obrtnih in storitvenih dejavnostih na celotnem območju občine.
– Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira, ki se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
Razvoj poselitve in dejavnosti 
12. člen 
(Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) 
(1) Glavno razvojno območje poselitve predstavlja širšeobmočje mesta Kamnika, ki se bo z delitvijo regionalnih funkcij ter ob zagotavljanju prepoznavnosti naselij povezovalo s širšim območjem mesta Domžal v urbano aglomeracijo regionalnega pomena. Mesto Kamnik tudi prevzame večjo regionalno vlogo predvsem na področju kulturnih dejavnosti in turizma ter s tem povezanih poslovnih dejavnosti ter vodilno vlogo v ustanavljanju in upravljanju načrtovanega regijskega parka.
(2) V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij, bodo glavni nosilci razvoja v občini, poleg širšega območja mesta Kamnika (z Mekinjami in Šmarco), še naselja Stranje, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj z Lazami in Motnik. V teh naseljih se bo spodbujal zmerni urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje ter spremljajočih družbenih, oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.
(3) Naselji Šmartno v Tuhinju in Motnik bosta prevzeli nosilno razvojno vlogo v Tuhinjski dolini. V teh naseljih se zagotavljajo površine za izboljšanje in nadgradnjo vseh centralnih funkcij ter površine za manjše gospodarske cone.
(4) Občina bo zagotavljala prenovo starih in vzpostavitev novih komunalno opremljenih površin za nova delovna mesta za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini in sicer v mestu Kamnik ter v naseljih Stranje, Šmartno v Tuhinju in Motnik.
(5) Osrednja povezovalna os v in izven mesta Kamnik je reka Kamniška Bistrica, ki predstavlja tudi naravno vez z Občino Domžale. Z infrastrukturnimi ureditvami in razvojem rekreacijsko-turističnih dejavnosti v obvodnem prostoru reke Kamniške Bistrice, bo to območje pridobilo vlogo ključne zelene povezave načrtovanega regijskega parka, mesta Kamnik in širšega urbanega območja severno-ljubljanske regije ter predstavljalo eno od izhodišč za razvoj turistične ponudbe občine.
(6) Športno rekreacijska ponudba v zaledju Kamnika (Tunjiško območje, širše območje Volčjega Potoka, območje potoka Oševek ter reki Kamniška Bistrica in Nevljica), v Tuhinjski dolini s centroma Snovik in Motnik ter v dolini Kamniške Bistrice z njenim visokogorskim zaledjem in Veliko planino ter Menino planino, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo kulinarična ponudba gostišč, turističnih kmetij in pastirskih stanov. Poseben poudarek bo še vedno na razvoju športno-rekreativnega in kulturnega turizma na območju Volčjega Potoka (arboretum, golf). Glavno območje za razvoj športno rekreativnih programov na območju mesta bo predstavljala nova športno-rekreacijska in turistična cona na območju smodnišnice.
(7) Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v ravninskem delu občine (Kamniško Bistriška ravan, Tuhinjska dolina in območje ob reki Kamniški Bistrici med Mekinjami in Stranjami), kjer bo prevladovalo konvencionalno kmetijstvo. V gorskih predelih (predvsem Velika planina in Menina planina) bo še naprej prevladovalo visokogorsko pašništvo. V ostalih delih občine bo kmetijstvo usmerjeno v živinorejo ter ekološko kmetovanje, na območju Tunjiškega gričevja in Tuhinjske doline pa še v sadjarstvo. Ena od ključnih vlog kmetijstva v teh območjih je ohranjanje kulturne krajine in zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na podeželju.
(8) Krajinska raznolikost, ki jo predstavlja preplet gozdne in kmetijske krajine ter avtohtone poselitve, je ključna za prepoznavno podobo podeželja, ki je eden od pomembnih členov turistične ponudbe občine. Sklenjeni gozdovi hribovitega in gričevnatega sveta se ohranjajo, prav tako se ohranja kulturna krajina prepleta gozda in kmetijskih zemljišč (travnikov). Ohranjajo se tudi območja gozdov med kmetijskimi površinami v nižinskem delu občine, še posebej ob vodotokih, ki predstavljajo pomembne ekološke koridorje.
(9) Prednostna območja za pridobivanje mineralnih surovin ostajajo v obstoječih površinskih kopih Stahovica, Črna, Rudnik, Špitalič in Godič, pri čemer je na teh območjih treba zagotoviti okoljsko sprejemljivost posegov v prostor.
13. člen 
(Omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij) 
(1) Občina Kamnik bo spodbujala policentrični urbani sistem, ki ga tvorijo središče regionalnega pomena,lokalna središča ter pomembnejša ostala naselja in ostala naselja.
(2) Mesto Kamnik skupaj z mestom Domžale tvori somestje, ki predstavlja ključno razvojno območje severno-ljubljanske regije.
(3) Mesto Kamnik se bo še naprej krepilo kot središče regionalnega pomena osrednje slovenske regije in sicer kot izjemno pomembno kulturno-zgodovinsko in turistično središče ter medobčinsko upravno središče ter središče družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(4) Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselij in njihovih zaledij možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Kot lokalna središča se bodo razvijala naselja Zgornje Stranje, Šmartno v Tuhinju (skupaj z naselji Zgornji Tuhinj in Laze v Tuhinju) in Motnik, kjer se bodo krepile vse družbene in oskrbne funkcije ter pogoji za razvoj novih delovnih mest.
(5) Naselja Vrhpolje pri Kamniku, Mekinje, Tunjice, Podgorje, Šmarca in Volčji Potok, ki predstavljajo zaledje mesta Kamnik, se razvijajo kot samostojna naselja z ohranjanjem prepoznavnosti naselja, z ustreznim opremljanjem s centralnimi dejavnostmi in s prostorskimi možnostmi za urbani razvoj.
(6) Velika planina se razvija kot tradicionalno pastirsko in pomembno turistično območje.
(7) V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.
14. člen 
(Temeljne smeri prometnega povezovanja) 
(1) Glavni prometni sistem bo tudi vnaprej predstavljalo omrežje javnih cest ter posodobljena železniška infrastruktura.
(2) Za dolgoročni razvoj občine je pomembna kvalitetna povezava omrežja cest v občini z avtocestnim sistemom. Ključna prometna vozlišča tega sistema so zunaj Občine Kamnik (Vransko, Lukovica, Domžale).
(3) Za občino je izjemnega pomena izgradnja glavne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice, ki bistveno izboljšuje prometno navezanost Kamnika na avtocestni sistem v štajerski in gorenjski smeri ter s tem ponuja nove možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti v jugozahodnem delu občine.
(4) Železniško povezavo v občini bo še naprej predstavljala regionalna železniška proga Ljubljana–Kamnik, ki se bo na celotni potezi posodobila v elektrificirano dvotirno hitro železnico. Dvotirna železnica se vodi do novega potniškega centra na lokaciji sedanjega izteka železniške proge na območju smodnišnice in služi migracijskemu potniškemu prometu do Ljubljane. V neposredni bližini proizvodne cone na Korenovi cesti je predvidena izgradnja novega ranžirnega terminala, ki služi lokalnim gospodarskim dejavnostim.
(5) Glavni kolesarski povezavi bosta od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini reke Kamniške Bistrice ter po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.
(6) Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovane glavne kolesarske poti, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.
Druga, za občino pomembna območja 
15. člen 
(Druga za občino pomembna območja) 
Za občino pomembna območja izven meje občine so:
– Območje povezovalne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice.
– Območja načrtovanega regijskega parka v drugih občinah.
– Parkirišča za Veliko planino v Občini Luče.
– Območja v občinah Domžale in Lukovica, opredeljena v krajinski zasnovi Volčji Potok.
– Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik.
– Odlagališče odpadkov Barje.
– Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO.
– Sedanja lokacija za zbirni center za ravnanje z odpadki v Suhadolah v Občini Komenda.
– Pokopališče Češnjice (Lukovica) in na Homcu in v Radomljah (Domžale).
– Vrtec, osnovna šola in glasbena šola v Preserjah pri Radomljah (Domžale).
– S pitno vodo iz kamniških virov se oskrbuje tudi Občina Komenda in deloma Vodice (do dograditve povezave Nasovče–Vodice na Krvavškem sistemu), podpisano pa je tudi pismo o nameri za delno oskrbo Občine Mengeš (v izdatnosti do največ 20 l/s).
Območja urbanističnih načrtov 
16. člen 
(Urbanistični načrti) 
Urbano središče, za katerega je izdelan urbanistični načrt, je mesto Kamnik z naseljema Šmarca in Mekinje, ki sta z mestom funkcionalno in prostorsko povezana (UN Kamnik).
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
17. člen 
(Razvoj gospodarske javne infrastrukture) 
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, na območjih centralnih naselij ter na območjih razvoja turističnih dejavnosti. Obstoječa infrastruktura se vzdržuje in izboljšuje v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
Prometna infrastruktura 
18. člen 
(Splošne usmeritve za razvoj prometne infrastrukture) 
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi višjega ranga.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
19. člen 
(Cestna infrastruktura) 
(1) Regionalna cesta R1-225 Gornji Grad–Kamnik–Domžale se na odseku Kamnik–Duplica (R1 225-1359), kjer predstavlja tudi obvoznico mesta Kamnik, rekonstruira v štiripasovno cesto. Izboljša se prometne navezave med Ljubljansko cesto in obvoznico v skladu z Urbanističnim načrtom mesta Kamnik.
(2) Prometno omrežje mesta Kamnik se zunaj občine v občinah Domžale in Mengeš naveže na načrtovano glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice ter preko te ceste na avtocestni sistem, preko načrtovane obvoznice Mengeš pa preko Trzina na ljubljansko obvoznico.
(3) Pomembnejša križišča v občini so križišča državnih cest ter priključki glavnih mestnih cest mesta Kamnik na državno cestno omrežje. Križišče državnih cest R1-225 in R2-413 se rekonstruira v krožišče. Rekonstruira in prometno varneje se uredi tudi križišče državnih cest R1-225 in R3-923 v Stahovici.
20. člen 
(Železniška infrastruktura) 
(1) Načrtuje se rekonstrukcija oziroma posodobitev regionalne železniške proge Ljubljana–Kamnik. Predvidena je izgradnja drugega tira ter elektrifikacija proge.
(2) Vzpostavi se nov integriran potniški terminal na lokaciji današnjega izteka železniške proge na območju smodnišnice. Na tej točki se združujejo javni in zasebni prometni sistem in sicer tako motorni kot tudi peš in kolesarski. Ob progi se ohranijo vsa postajališča, preveri pa se možnost umestitve novih. Postajališča se ustrezno poveže z drugimi prometnimi sistemi.
(3) Načrtuje se izgradnja novega modernega ranžirnega terminala na Duplici, ki služi lokalnim gospodarskim potrebam.
21. člen 
(Javni potniški promet) 
(1) Po načelih trajnostnega razvoja mest se v Kamniku izboljša sistem javnega prometa. Občina Kamnik si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti spodbujala peš in kolesarski promet. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih, ki so zaprti ali težje dostopni za promet, predvsem v neposredni bližini starega mesnega jedra.
(2) Postajališča javnega potniškega prometa se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov (železniški, avtobusni, avtomobilski, kolesarki, peš promet).
(3) Stalno se posodablja sistem primestnega avtobusnega prometa. Zagotavlja se prostorske možnosti za umeščanje novih avtobusnih postajališč s primerno dostopnostjo (povezanost z omrežjem pešpoti) in ustrezno ureditvijo (pokrita postajališča).
(4) Uredi se nov potniški terminal na lokaciji izteka železniške proge na robu območja smodnišnice. V okviru potniškega terminala je predvidena končna postaja primestne železnice in avtobusna postaja primestnega in mestnega prometa s spremljajočimi programi (prestopna postaja primestnih in medkrajevnih avtobusov, minibusom mestnega prometa, taxi center, parkirišče za avtomobile, kolesarnica, izposoja koles, turistično informacijski center, ostala logistična infrastruktura in storitve).
22. člen 
(Kolesarska infrastruktura ter pešpoti) 
(1) Sistem varnih in privlačnih kolesarskih poti bo omogočal razvoj kolesarskega prometa tako na občinskem kot na mestnem nivoju. Ogrodje kolesarskih poti v Občini Kamnik bosta predstavljali dve samostojni kolesarski poti: ob reki Kamniški Bistrici od Ljubljane do izvira Kamniške Bistrice ter po Tuhinjski dolini ob Nevljici od Kamnika do Motnika. Na omenjeni kolesarski poti se bodo izvajali turistični in rekreacijski programi, kot tudi ostale turistične dejavnosti občine. Poleg tega je predvidena tudi kolesarska povezava Kamnik–Moste–Komenda–Brnik ter Stahovica–Črna pri Kamniku–Gornji Grad.
(2) Središče Kamnika je prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem. Zagotovijo se tudi peš in kolesarske povezave iz centra mesta do naravnega zaledja in glavnih rekreacijskih območij (Arboretum Volčji Potok, Golf v Volčjem Potoku, Sv. Miklavž v Podgorju, Grad Zaprice, Šutna, Novi trg, Žale, Mali grad, Stari grad, Uršulinski samostan Mekinje, Fužine, Prašnikarjev park, območje »Pod Skalco«).
(3) Glavna kolesarska pot poteka ob reki Kamniški Bistrici in mora biti speljana neposredno ob starem mestnem jedru oziroma z navezavo nanj. Površine za kolesarje in pešce so urejene tudi vzdolž obvoznice, mestnih vpadnic in dostopnih poti do postajališč primestne železnice, kot tudi znotraj mreže glavnih stanovanjskih ulic v mestu.
(4) Omogoča se tudi uporaba poljskih poti za kolesarske povezave (Mengeško polje, Podgorje, Tuhinjska dolina ipd.).
(5) Sistem dobro vzdrževanih planinskih poti bo omogočal razvoj trajnostnega turizma in obiskovanja gorniško zanimivih območij občine. Osrednje območje Grintovcev in Velike planine bo povezano s planinskimi in drugimi peš potmi z naselji v dolini do Kamnika.
23. člen 
(Mirujoči promet) 
(1) Mirujoči promet se koncentrira v predvidenih centrih ob vpadnicah, v območju potniškega terminala in ob postajališčih primestne železnice. Javna parkirišča morajo pokrivati predvsem potrebe obiskovalcev. Za zaposlene in stanovalce je treba zagotoviti parkiranje znotraj posameznih programskih sklopov.
(2) Omrežje javnih parkirišč mora biti zasnovano tako, da prispeva k oživljanju starega mestnega jedra. Glavna parkirišča »parkiraj-pelji« morajo biti zato urejena neposredno ob starem mestnem jedru.
24. člen 
(Žičnice) 
Rekonstruira se sistem žičnic na območju Velike planine, s čimer se v največji možni meri zmanjša pritiske po ostalih prometnih dostopih na to območje.
25. člen 
(Zračni promet) 
(1) Na območju Kamnika se zagotovijo prostorske možnosti za helikoptersko vzletišče in pristajališče (heliport). Najprimernejša lokacija je v območju vzletišča na jugu gospodarske cone Korenova.
(2) Na območju južno od sedanje poslovne cone na Korenovi cesti je vzletišče za športna letala, kateremu se vzletno pristajalna steza podaljša, hkrati pa se mu zagotovijo možnosti za umestitev spremljajočih objektov. V sklopu objektov za potrebe vzletišča se lahko zagotovijo tudi prostorske možnosti za programe civilne zaščite.
Telekomunikacijska infrastruktura 
26. člen 
(Telekomunikacijska infrastrukturo) 
(1) Na območju občine je treba z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na vseh načrtovanih območjih širitve poselitve, ki se urejajo z OPPN je treba ustrezno dograditi telekomunikacijsko omrežje. Na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti kvalitetne brezžične povezave.
(2) Za vodenje telefonskega omrežja in omrežja kabelske televizije je treba praviloma uporabiti isti koridor.
(3) Na celotnem območju mesta Kamnik in na glavnih turističnih območjih se zagotovi opremljenost z optičnim kablom.
Energetska infrastruktura 
27. člen 
(Oskrba z energetsko infrastrukturo) 
(1) S sprejetim lokalnim energetskim konceptom kot zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.
(2) Oskrba z energetsko infrastrukturo se izvaja v skladu z lokalnim energetskim konceptom občine.
28. člen 
(Elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju Občine Kamnik se načrtuje nadgradnja objektov za razdeljevanje in prenos električne energije in sicer: daljnovod (DV) 1x400 kV Beričevo–Podlog se nadgradi v DV 2x400 kV Beričevo–Podlog, predvideni pa sta izgradnji DV 2x110 Visoko–Kamnik in DV 2x110 kV Domžale–Kamnik. DV 1x220 kV Beričevo–Podlog ostaja enosistemski daljnovod. Z razvojem in dokončanjem distribucijskega napajanja 110kV omrežja Domžale–Kamnik–Mengeš bo omogočena kvalitetna oskrba z električno energijo vsem porabnikom na širšem območju napajanja.
(2) Razdeljevalno omrežje na obravnavanem področju je večinoma 20 kV. Omrežja mestnih naselij so pretežno kabelska.
(3) Za potrebe priključevanja novo predvidenih programov je treba ustrezno dograditi elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami ustreznih velikosti in kapacitet po pogojih upravljavca elektroenergetskega distribucijskega omrežja.
(4) Na strehah večjih industrijskih, poslovnih in manj zahtevnih kmetijskih objektov se omogoči postavitev fotovoltaičnih elektrarn, v primeru, da objekti niso preveč vedutno izpostavljeni. Spodbuja se umeščanje na strehah javnih objektov.
(5) Na območju občine se omogoča postavitev malih hidroelektrarn, če je postavitev le-teh okoljsko sprejemljiva.
29. člen 
(Plinovodno omrežje) 
(1) Na območju Občine Kamnik potekajo magistralni plinovod M2 Rogatec–Vodice, regionalni plinovod R28 in prenosni plinovod M2/1 Trojane–Vodice. Distribucijsko plinovodno omrežje je razvito v urbani aglomeraciji med Kamnikom in Duplico. Na območju urbanističnega načrta je deloma zgrajeno sekundarno plinovodno omrežje.
(2) Treba je dograditi distribucijsko plinovodno omrežje in izboljšati energetsko oskrbo občanov na območjih strnjene poselitve, kasneje pa tudi v ostalih območjih v skladu z razvojem območij plinifikacije.
30. člen 
(Toplovodno omrežje) 
Objekti, ki se nahajajo v oskrbovanem območju toplovodnega omrežja, se priključujejo na omrežje po pogojih upravljavca tega omrežja.
31. člen 
(Obnovljivi viri energije) 
(1) Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se uporablja sončna energija, geotermalna energija (Terme Snovik), biomasa (Tisa) ter hidroenergija (male HE na mlinščicah reke Kamniške Bistrice in na Nevljici).
(2) Zaradi naravnih danosti Občine Kamnik je treba spodbujati uporabo lesne biomase v večjih energetskih enotah ingradnjo manjših lokalnih daljinskih sistemovna hribovitih območjih občine.
(3) Na mlinščicah in drugih manjših vodotokih so nekoč že obratovale številne žage in mlini, zaradi česar je smiselna izraba hidroenergetskega potenciala tudi danes.
(4) Spodbuja se energijsko učinkovito gradnjo, tudi z oblikami uporabe obnovljivih virov energije (sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke, vetrne elektrarne ipd.).
(5) Dovoljuje se uporaba bioplina na živinorejskih kmetijah, ki razpolagajo z zadostno količino energenta s poudarkom na lastnih virih energenta.
(6) Dovoljuje in spodbuja se izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije (sončne elektrarne).
(7) Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
Oskrba z vodo 
32. člen 
(Oskrba z vodo) 
(1) Zagotavljati je treba zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.
(2) Potrebna je obnova črpališča Mekinje in rekonstrukcija rezervoarja Visoka cona na Kamniškem sistemu.
(3) Predvidi se obnovitev vodovodnega sistema na Cankarjevi ulici, Maistrovi ulici, Glavnem trgu, Medvedovi ulici, Japljevi ulici, Steletovi ulici, Zikovi ulici, Županje Njive, ob železnici med smodnišnico in Kranjsko cesto, v Zgornjih Stranjah in Spodnjih Stranjah, ter zamenjava salonitnih cevi na sistemu Kamnik, Podgorje, Mekinje in Stranje.
(4) Vodovodna sistema Poreber–Markovo in Palovče–Velika Lašna se morata zaradi onesnaževanja prevezati na sistem Kamnik.
(5) Izboljšati se mora dotok in povečati akumulacija zajetja Slevo. Izdelati je treba raziskavo in poskusno vrtino za alternativni vir na sistemu Palovče.
(6) Na »vaških« vodovodih se predvidi sanacija obstoječih vodovodnih naprav in objektov ter predvidi izgradnja novih vodohranov in črpališč, zaščita vodnih virov in določitev vodovarstvenih pasov.
(7) Predvidi se izgradnja primarnega vodovoda od Kamnika do Šmartna v Tuhinju z vsemi potrebnimi vodovodnimi objekti in prevezavami na »vaške« vodovode. Ta odsek vodovoda bo nadomestil nekaj sedanjih oporečnih vodnih virov.
(8) Izvajati je treba zdravstveni nadzor stanja kvalitete pitne iz manjših vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju občinske javne službe. Krajevne vodovodne sisteme je treba prevzeti v javno upravljanje.
33. člen 
(Zaščita vodnih virov) 
(1) Zavarovati je treba vse vodne vire, ki so v rabi in vključeni v javno vodovodno omrežje in vse druge vodne vire iz katerih se napajajo krajevni vodovodi.
(2) Najobsežnejša vodovarstvena območja zajetij pitne vode na območju občine predstavljata povirje Kamniške Bistrice, ki napaja zajetje Iverje, ter vodovarstveno območje na Kamniško-bistriški ravnini, ki napaja zajetja v Občini Domžale. Vodovarstvena območja manjšega obsega se nahajajo tudi v hribovitem delu občine (predvsem obrobje Tuhinjske doline, Črna pri Kamniku, Gozd).
(3) S pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, skladiščenjem, prevozom in uporabo vseh nevarnih snovi je treba odpraviti oziroma maksimalno zmanjšati možnost ogrožanja okolja. S posebnimi pravnimi akti za zaščito vodozbirnih in vplivnih območij vseh virov pitne vode se bo zagotavljalo stalno kvaliteto pitne vode.
(4) Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode na območjih, kjer je pitna voda velik omejitveni faktor razvoja (območje Velike planine) in zaščititi njihovo kvaliteto. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) porabne vode za druge namene, kot je požarna voda ali sanitarna voda.
(5) Na območjih vodovarstvenih pasov vodnih virov je treba posebno pozornost nameniti odvajanju in dispoziciji odpadnih voda. Način odvajanja odpadnih in padavinskih voda je na teh območjih določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda 
34. člen 
(Odvajanje in čiščenje odpadnih vod) 
(1) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se mora načrtovati gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu, ki se ga vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
(2) Predvidi se izgradnja primarnih kanalizacijskih vodov Calcit–Županje Njive–Iverje, Godič I., II. in III. faza, Spodnje Stranje–Stolnik, Stranje–Županje Njive, Stahovica–Županje Njive, Županje Njive–Bistričica, Stahovica–Zgornja Stahovica, Stahovica–Stahovica – v smeri Črna pri Kamniku, Nevlje–Vrhpolje–Vir–Šmartno v Tuhinju, Podhruška–Sela pri Kamniku, Rožično–Sela pri Kamniku–Znojile, Snovik, Laze v Tuhinju–Golice, Golice–Cirkuše v Tuhinju, Kamnik–Tunjice.
(3) Predvidi se izgradnja sekundarnih kanalizacijskih vodov na področju Godiča, Zgornjih in Spodnjih Stranj, Zagorice nad Kamnikom, Bistričice, Stolnika, Županjih njiv, Stahovice, Soteske, Markovega, Porebra, Kavrana, Vira pri Nevljah, Srednje vasi, Loke v Tuhinju, Potoka, Brezovice, Buča, Šmartnega v Tuhinju in Tunjic.
(4) Predvidi se izgradnja kanalizacije in čistilne naprave na območju Motnika, Črne pri Kamniku, Smrečja v Črni, Žage, Špitaliča, Češnjic, Okroga pri Motniku, Pšajnovice, Velike Lašne, Brezij nad Kamnikom, Malega Rakitovca in Gozda. Določiti je treba prioriteto za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav glede na okoljske kriterije.
(5) Padavinske vode se v največji možni meri ustrezno ponika.
Ravnanje z odpadki 
35. člen 
(Ravnanje z odpadki) 
(1) Komunalni odpadki iz Občine Kamnik se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS) v Občini Komenda, odlagajo pa na odlagališču Barje ali drugih odlagališčih, kjer razpolagajo z deponijskim prostorom.
(2) Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS ter evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.
(3) Na območju občine se zagotovi lokacija za zbirni center za ravnanje z odpadki. Primerna lokacija za center je na območju proizvodnih con.
(4) Za nevarne (posebne) odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, mora poskrbeti koncesionar lokalne gospodarske javne službe.
(5) V dosedanjih prostorskih planskih aktih opredeljena lokacija za odlagališče odpadkov na Dobravi se ohranja kot potencialna strateška lokacija. Na tem območju se posegi v prostor lahko izvajajo le na podlagi ustreznih predhodnih študij, okoljske presoje in občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(6) Neurejena odlagališča je treba sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.
Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 
36. člen 
(Javna razsvetljava) 
(1) Celotno območje občine mora imeti varno razsvetljavo, zato je treba prilagoditi obstoječe in predvideno omrežje javne razsvetljave.
(2) Z javno razsvetljavo morajo biti ustrezno opremljene vse obstoječe in bodoče javne prometne površine, ter območja poselitve. Javna razsvetljava se rešuje različno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke ter prilagojeno naravnim danostim prostora tako, da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobnega onesnaženja, kar je še toliko pomembnejše v naravno ohranjenih območjih občine.
(3) Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke ter upoštevajo predpisi in priporočila glede svetlobnega onesnaževanja.
(4) V starem mestnem jedru Kamnika se javna razsvetljava postopno prenavlja. Ob tem je treba poleg okoljskih in tehnoloških zahtev nujno upoštevati urbanistične in oblikovne zahteve.
37. člen 
(Pokopališka dejavnost) 
(1) V občini je 14 pokopališč: Kamnik-Žale, Mekinje, Podgorje, Nevlje, Tunjice, Zgornje Stranje, Gozd, Sela pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Vranja Peč, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Špitalič in Motnik. Obstoječa mreža pokopališč se ohranja.
(2) Nekatera od obstoječih občinskih pokopališč imajo prostorske rezervate za širitev, ostala pa bodo postopoma zapolnjena. V okviru razvoja mesta se zagotavlja širitev centralnega mestnega pokopališča na Žalah.
(3) Koncept dolgoročne prostorske zasnove pokopališke dejavnosti predvideva novo lokacijo pokopališča severovzhodno od Uršulinskega samostana Mekinje. Potrditev lokacije in nadaljnje prostorske ureditve morajo biti utemeljene s posebno študijo, ki bo preverila sprejemljivosti lokacije za novo pokopališče.
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
38. člen 
(Območja naselij) 
(1) Kot naselja so v Občini Kamnik opredeljena strnjena območja gradenj s stanovanjsko rabo s spremljajočimi funkcijami, ki ne predstavljajo območij razpršene poselitve.
(2) V Občini Kamnik so s tem aktom prostorsko opredeljena naslednja območja naselij: Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Oševek, Pirševo, Podgorje, Podhruška, Podjelše, Podlom, Podstudenec, Poreber, Potok, Potok v Črni, Pšajnovica, Rožično, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga in Županje Njive.
(3) V registru prostorskih enot evidentirana naselja, v katerih se pojavljajo samo objekti razpršene poselitve in razpršene gradnje oziroma v teh območjih s tem aktom ni opredeljenih naselij, so: Bela, Bela Peč, Briše, Gradišče v Tuhinju, Klemenčevo, Okroglo, Podbreg, Poljana, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Rudnik pri Radomljah, Stebljevek, Trebelno pri Palovčah, Zajasovnik – del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu in Žubejevo.
39. člen 
(Objekti razpršene gradnje) 
Po celotnem območju Občine Kamnik, izven strnjenega območja mesta Kamnik, se pojavljajo posamični objekti razpršene gradnje. Objekti razpršene gradnje so bolj izraziti na robovih naselij Tuhinjske doline, doline Črne pri Kamniku in Tunjiškega območja, ki se zaradi hribovitega reliefa oblikovana kot razložena ali razpršena naselja. Objektov razpršene gradnje se v večini primerov ne da ustrezno sanirati, saj jih ni mogoče priključevati območju naselja oziroma opredeliti kot novo naselje ali kot posebno zaključeno območje.
40. člen 
(Posebna območja poselitve) 
Posebni območji avtohtone poselitve sta območje Velike planine ter Menine planine. Na teh dveh območjih je možna dopolnilna raba kmetijskih objektov za potrebe turizma. Objektom pastirskih stanov dopolnilne dejavnosti turizma ne smejo trajno spreminjati osnovne rabe. Dovoljena je raba pastirskih stanov po principu 'bajtarstva', kjer je v poletnih mesecih zagotovljena raba stanov za potrebe pastirstva, izven pašne sezone pa za potrebe turistične ponudbe.
6. Okvirna območja razpršene poselitve
41. člen 
(Določitev območij razpršene poselitve) 
(1) Okvirna območja razpršene poselitve so območja nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
(2) Zaradi hribovitosti Občine Kamnik se razpršena poselitev pojavlja na celotnem območju občine, razen na strnjenem poselitvenem območju mesta Kamnik. Praviloma gre za območje redke avtohtone razpršene poselitve s še živečo primarno dejavnostjo, ki pa je mestoma degradirana s pojavi objektov razpršene gradnje. Kot območja razpršene poselitve je opredeljeno celotno območje Tuhinjske doline, doline Črne pri Kamniku in Tunjiškega območja, kjer se naselja pojavljajo pretežno v dolinskem delu oziroma ob glavnih prometnicah.
7. Usmeritve za razvoj poselitve
Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij 
42. člen 
(Splošne usmeritve za razvoj naselij) 
(1) Razvoj naselij v Občini Kamnik se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s sanacijami degradiranih območij, delnimi ali celovitimi prenovami naselij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij je trebausklajeno prostorsko načrtovati.
(4) Nova razpršena gradnja oziroma širitev razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo ob primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in okoljsko sprejemljivih obrtnih in storitvenih dejavnosti.
(5) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(7) Opuščena industrijska območja se lahko, izven strnjenih urbanih območij ter ob primerni infrastrukturni opremljenosti in izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.
(8) Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.
43. člen 
(Usmeritve za notranji razvoj naselij) 
(1) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.
(2) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(3) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.
(4) Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.
(6) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(7) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(8) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti se lahko umeščajo v podeželska naselja.
(9) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.
(10) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
44. člen 
(Prenova naselij) 
(1) Prenova se zagotovi za staro mestno jedro Kamnik in Stari grad, Češnjice v Tuhinju, Okrog, staro vaško jedro v Nevljah, za opuščene in degradirane industrijske dele mesta Kamnik ter za staro trško jedro naselja Motnik.
(2) Območja naselij, v katerih se bo prednostno zagotavljal notranji razvoj naselij, z izrabo prostih stavbnih površin ali s prenovo stavbnega fonda, so: mesto Kamnik ter naselja Motnik, Laze v Tuhinju, Šmartno v Tuhinju, Srednja vas pri Kamniku, Vrhpolje pri Kamniku, Češnjice v Tuhinju in Zgornje Stranje.
45. člen 
(Širitev naselij) 
(1) Večje širitve v mestu Kamnik se načrtujejo na območju gospodarske cone Korenova za potrebe razvoja prometnega terminala.
(2) Večje širitve so predvidene tudi v centralnih naseljih Motnik in Stranje, pretežno za potrebe razvoja centralnih, poslovnih in obrtnih dejavnosti.
(3) Širitve na območju doline Kamniške Bistrice in vplivnem območju Velike planine so predvidene za potrebe razvoja turistične in športno-rekreativne dejavnosti. Med ključne dejavnike za razvoj tega območja sodijo ureditev osnovne infrastrukture (parkirišča, vodooskrba, elektrifikacija za potrebe pastirskih stanov, nove cestne povezave, uvedba lokalnih avtobusnih linij, druge prometne rešitve v Kamniški Bistrici in na Veliki planini ipd.), izvedba atraktivnih programov v obstoječih objektih (ob spodnji postaji žičnice, dom v Kamniški Bistrici, Plečnikov dvorec, Pri Jurju …) ter preveritev možnosti za rekonstrukcijo hotela ob zgornji postaji žičnice in posodobitev obstoječih smučarskih prog in žičniških naprav.
(4) Predvidene so tudi širitve za razvoj novih centralnih, turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti v prenovljenem območju smodnišnice, Volčjem Potoku, Tunjicah, Šmartnem v Tuhinju, Lokah v Tuhinju in Motniku.
(5) Manjše širitve so predvidene še kot manjša zaokroževanja drugih naselij, predvsem v smislu sanacije obstoječe razpršene gradnje in zaključevanja ureditvenih območij naselij.
(6) V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Na robovih podeželskih naselij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovo in posodobitev obstoječih gospodarskih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(7) V območjih avtohtone razpršene poselitve se zagotavlja prostorske možnosti za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.
(8) Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, razen na Veliki planini, v občini ni. Sprememba namenske rabe prostora iz stavbne v primarno rabo je predlagana v primerih v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, zavarovanih območjih narave, poplavnih območjih ipd.), ki se nadomestijo s primernejšimi površinami.
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 
46. člen 
(Stanovanjska dejavnost) 
(1) Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva na območjih obstoječih stavbnih zemljišč v širšem območju mesta Kamnik ter na območju centralnih naselij v Tuhinjski dolini.
(2) V obstoječih pretežno stanovanjskih območjih urbanih naselij, v katerih je že prisoten preplet z drugimi dejavnostmi, se dovoljuje nadaljnji razvoj centralnih in poslovnih dejavnosti ob upoštevanju okoljskih omejitev. V obstoječih urejevalnih enotah z izključno stanovanjsko rabo, razvoj drugih dejavnosti ni primeren.
(3) Za gradnjo počitniških hiš so predvidena manjša območja v naseljih Velika Lašna, Vranja Peč, Črnivec in v Palovčah.
(4) Nadaljnji razvoj individualnih zasebnih počitniških kapacitet na območju Velike planine ni primeren.
47. člen 
(Centralne dejavnosti) 
(1) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(2) Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo občina zagotavljala ohranitev teh dejavnosti in prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.
(3) Mesto Kamnik še nadalje zagotavlja centralne funkcije občinskega in medobčinskega pomena (uprava, srednje šolstvo, kultura, šport ipd.).
(4) Šolstvo in varstvo predšolskih otrok se še nadalje razvija v Kamniku, lokalnih središčih in pomembnih naseljih. Lokacije osnovnih šol se ohranjajo, centralne funkcije (npr. pošta, bančništvo, lekarne, oskrba ipd.) pa se oblikujejo v posameznih četrtnih centrih mesta Kamnik in na novo oblikujejo tudi v centralnih naseljih Tuhinjske doline.
(5) V neposredni bližini obstoječega Doma starejših občanov Kamnik se omogočijo prostorske možnosti za nadaljnjo gradnjo kapacitet institucionalnega varstva starejših občanov (dom starejših, varovana stanovanja, oskrbovana stanovanja).
(6) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so v Kamniku slabo razvite, preveč razpršene (prostorsko omejena športna cona »Pod Skalco« in nekoliko večja v Šmarci) in nezadostno izkoriščene. Dolgoročno se v mestu Kamnik na lokaciji smodnišnice zagotovi prostorske možnosti za izgradnjo centralnega mestnega športnega parka z zunanjimi športnimi igrišči ter drugimi športnimi objekti. Obstoječa športna igrišča na celotnem območju občine se ohranjajo. Krepijo se rekreacijski programi ob osi reke Kamniške Bistrice. V novih stanovanjskih območjih in na prestrukturiranih območjih obstoječih proizvodnih dejavnosti v mestu Kamnik se zagotovi otroška igrišča, manjše športne površine ter zelene rekreacijske površine, ki se povezujejo v mestno omrežje javnih zelenih površin.
(7) V vseh centralnih naseljih ter v ostalih naseljih, kjer obstajajo prostorske možnosti, se ohranja in vzpostavlja javne zelene, rekreacijske in športne površine (prednostno ob vodotokih in ostankih ravninskih gozdov), ki se jih ohranja, vanje pa umešča prostore za igro otrok (otroška igrišča) ter pasivno in aktivno rekreacijo ostalih krajanov.
48. člen 
(Gospodarska dejavnost) 
(1) Večje površine za poslovno proizvodne dejavnosti so v gospodarskih conah načrtovane v širšem območju mesta Kamnik. Dolgoročno seproizvodne dejavnosti seli na območje proizvodne cone na Korenovi cesti.
(2) Dovoljuje se razvoj poslovnih in storitvenih dejavnosti v območjih drugih namenskih rab prostora ob predhodni preveritvi okoljskih vplivov na obstoječe objekte in v skladu z načrtovano pretežno namensko rabo območja.
49. člen 
(Turizem) 
(1) Najpomembnejše turistično izhodišče, kjer je treba vzpostaviti nadstandardno turistično infrastrukturo, je mesto Kamnik s temeljnim izhodiščem v starem mestnem jedru ter s funkcijskim izhodiščem v novem območju centralnih dejavnosti na severu mesta (območje smodnišnice), ki bo hkrati tudi upravno središče načrtovanega regijskega parka. V turistični ponudbi mesta Kamnik ima posebno vlogo kulturno-zgodovinska dediščina s poudarkom na obeh srednjeveških gradovih in starem mestnem jedru.
(2) Kulturni turizem bo usmerjen v mestno jedro Kamnik in v druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine. Prav tako se bo ta tip turizma razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine, naravnih vrednot in krajinsko kvalitetnih območij.
(3) Območje smodnišnice se nameni vzpostavitvi športno rekreacijskega parka, ki kvalitetno izboljšuje ponudbo teh storitev za potrebe občanov mesta Kamnik, hkrati pa pomeni novo razvojno komponento in nadgrajuje turistično ponudbo mesta in občine.
(4) V mestu Kamnik in v centralnih naseljih bomo zagotavljali prostorske možnosti za nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno arhitekturno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa se oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih, s kvalitetno prenovo ali novogradnjo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.
(5) Posebno območje naravnih kakovosti in kulturne dediščine in s tem potencialno območje razvoja turizma predstavlja območje doline Kamniške Bistrice in Velike planine. Na tem območju je že zagotovljena turistična infrastruktura v večjem obsegu (žičniške naprave, nastanitvene kapacitete), ki pa potrebuje delno prenovo in kvalitetno upravljanje. Pomanjkljiva je infrastrukturna opremljenost območja. Nadaljnji razvoj turizma na tem območju mora biti podrejen okoljski nosilnosti območja.
(6) Pomembnejše turistično izhodišče bo naselje Motnik, kjer se ob upoštevanju in prezentaciji kulturne dediščine, zagotovi tudi osnovna turistična infrastruktura.
(7) V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom ipd.
(8) Na vseh turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.
Usmeritve glede sanacije in prenove razpršene gradnje ter ohranjanja razpršene poselitve 
50. člen 
(Sanacija razpršene gradnje) 
(1) Objekti razpršene gradnje se v zelo omejenem obsegu sanirajo s priključevanjem obstoječim naseljem. Na tak način se lahko sanira le posamične objekte tik ob robovih naselij.
(2) Pri naseljih, kjer so predvidene širitve, se v ta območja poselitve, kjer je le mogoče, vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
(3) Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira.
(4) Novo razpršeno gradnjo se kot negativni pojav v prostoru preprečuje. Nova razpršena gradnja ni dovoljena.
51. člen 
(Ohranjanje razpršene poselitve) 
(1) Na območjih razpršene poselitve je treba obstoječo poselitev ohranjati. Spodbuja se ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva ter vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo, razvoj kmetij in za potrebe drugih okoljsko sprejemljivih dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V centralnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in spodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 
52. člen 
(Splošne usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) 
(1) Mesto Kamnik ter naselja Šmarca, Mekinje, Nevlje, Vrhpolje pri Kamniku, Stranje, Šmartno v Tuhinju in Motnik se bodo razvijala kot urbana naselja. V teh naseljih je treba na obstoječih poselitvenih območjih povečati gostoto poselitve znotraj obstoječih območij naselij ter zagotoviti ustrezno razmerje med stanovanjskimi, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi. Znotraj naselij je treba zagotoviti tudi ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.
(2) V ostalih naseljih se ohranja ruralni značaj. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost, na območjih razpršene poselitve pa stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov. Kmetijam se zagotavlja nemotena povezava do kompleksov kmetijskih zemljišč, zato se jih praviloma locira na rob naselja oziroma se robov naselja z obstoječimi kmetijami ne namenja izključno stanovanjski gradnji.
(3) Izjemoma se dopušča umeščanje perspektivnih kmetij zunaj poselitvenih območij, pri čemer je treba s strokovnimi podlagami utemeljiti:
– usmeritev, velikost in razvojno perspektivnost kmetije, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi,
– potrebne površine za razvoj kmetije,
– razpolaganje s kmetijskimi zemljišči,
– povezavo med bližnjim naseljem, kmetijo in kmetijskimi zemljišči,
– dodatne kriterije za sprejemljivost nove lokacije kmetije, kot so: sanacija degradiranih območij, nižja boniteta kmetijskih zemljišč, kvalitetna dostopnost, manjši okoljski vplivi ipd.
(4) Kljub funkcionalni povezanosti nekaterih naselij je treba ohranjati identiteto posameznega naselja in zaradi urbanistične prepoznavnosti preprečevati njihovo prostorsko združevanje.
(5) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo podrobnejše usmeritve urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta.
Območja naselij, za katera se bo izvajala celovita prenova, z usmeritvami 
53. člen 
(Območja za katera se bo izvajala delna ali celovita prenova) 
(1) Celovita prenova se načrtuje za širše območje starega mestnega jedra Kamnika ter za prestrukturiranje industrijskih območij v mestu Kamnik.
(2) Načrtuje se celovita prenova starega trškega jedra v Motniku, ki vključuje funkcijsko, oblikovno in komunalno prenovo.
(3) Načrtuje se celovita prenova pastirskega in turističnega naselja Velika Planina, ki vključuje deloma funkcijsko, oblikovno in predvsem komunalno prenovo.
(4) Delna prenova se načrtuje na vseh območjih stavbne kulturne dediščine ter na ostalih prepoznavnih ali neustreznih območjih prepleta dejavnosti.
8. Usmeritve za razvoj mesta kamnik
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo v mestu Kamnik 
54. člen 
(Scenarij trajnostnega razvoja mesta) 
(1) Scenarij trajnostnega razvoja temelji na predpostavki, da se bodoče dejavnosti razmeščajo v prostoru na način, ki v največji meri zagotavlja vzdržen razvoj s spoštovanjem varstva narave, okolja in prostora kot vrednote, ki jo je treba ohranjati in vzdrževati v stanju, ki omogoča kvalitetno življenje vsem živim bitjem danes in v prihodnje. Skladno s tem razvojnim scenarijem bi mesto Kamnik vzpostavilo identiteto privlačnega predalpskega mesta, izjemno atraktivnega za bivanje in opravljanje okoljsko sprejemljivih dejavnosti s posebnim poudarkom na izjemni naravi, izjemni kulturni dediščini in posledično razvoju turističnih dejavnosti v slovenskem in evropskem merilu.
(2) Glede razvoja še nepozidanih območij in revitalizacije obstoječih degradiranih površin mesta je mestu treba ponovno vzpostaviti tisto kvalitetno identiteto, ki jo je nekoč že imelo in je še ni povsem izgubilo.
(3) Območje smodnišnice se dolgoročno v celoti preoblikuje. Proizvodnim programom v območju se kratkoročno (za okvirno obdobje 10 let) omogoči delovanje okvirno v obstoječem obsegu, dolgoročno pa se jim omejijo razvojne možnosti oziroma se ti programi v celoti preselijo izven območja. Na območju smodnišnice se razvija območje centralnih dejavnosti ter mestnega in športno rekreacijskega parka z vzporednimi programi. Takšni programi so potrebni za razvoj mesta Kamnik kot celotnega regijskega parka. S tem bi Občina Kamnik lahko prevzela tudi vodilno vlogo v upravljanju regijskega parka. Intenziteta gradnje bi se morala od južnega dela, kamor so umeščeni večji objekti, zmanjševati proti severu, kjer območje preide v odprt krajinski prostor. S takšnim prestrukturiranjem območja, bi tudi jedro mesta ponovno pridobilo na svoji identiteti, saj ne bi bilo ujeto med nepretrgano grajeno strukturo, ampak bi se ponovno izrazilo v svoji podobi ob neposredni povezavi z naravo.
(4) Ob usmerjanju trajnostnih dejavnosti v severno območje mesta bi se obremenitev na obstoječe cestno omrežje nekoliko povečala, zaradi česar bi bila potrebna nadgradnja današnjega prometnega sistema.
(5) Ustrezna razporeditev dejavnosti v mestu je ključna pri razvoju mesta. Dejavnosti je treba razmestiti na način, da le te ne predstavljajo medsebojnih konfliktov in da so umeščene tako, da lahko neovirano funkcionirajo.
(6) Mesto ima tudi znotraj že obstoječe strukture območja proizvodnih dejavnosti, ki so potencialna za prestrukturiranje v skladu s trajnostnim scenarijem (območja za podjetniške inkubatorje, območja za dodatno turistično infrastrukturo, območja za dodatno družbeno infrastrukturo ipd.). Tako bi se s prestrukturiranjem teh območij prestrukturiralo mesto kot celota in ponovno prevzelo identiteto kot mesto tradicije, vpete v naravo.
55. člen 
(Koncept razvoja mesta Kamnik po scenariju trajnostnega razvoja) 
(1) Zaradi naravnih danosti in zasnove prometnic je urbani sistem Kamnika izrazito linearno zasnovan. Glavne elemente linearne zasnove mesta predstavljajo:
– regionalna železniška proga Ljubljana–Kamnik, ki na zahodnem delu mesta predstavlja tudi mejo mesta. Proga naj postane dvotirna, s tovorno postajo in južnim prometnim terminalom s sistemom parkiraj-pelji ob Korenovi in glavno potniško postajo na severu mesta (na jugu smodnišnice),
– Ljubljanska cesta, v celotni potezi od Duplice do Šutne, ki z ureditvijo prevzame vlogo urbane osi, ki se s Šutno, Glavnim trgom in Medvedovo ulico naveže na staro mestno jedro,
– Reka Kamniška Bistrica, ki z umeščanjem kolesarske in pešpoti, urejanjem otroških igrišč, parkovnih površin prevzame vlogo zelene rekreacijske osi mesta,
– regionalna cesta R1-225 na odseku Kamnik–Duplica, ki predstavlja vzhodno obvoznico mesta in se razširi v štiripasovno cesto v celotni potezi.
(2) Izrazito linearnost in monofunkcionalnost urbanega sistema Kamnika se razčleni na manjše, jasno definirane in programsko mešane mestne predele. Ključni sistem za vzpostavitev teh predelov so povezovalne ceste med obvoznico in Ljubljansko cesto. Urbani sistem Kamnika ne bo več sestavljanka različnih stanovanjskih naselij, proizvodne cone in historičnega jedra, temveč povezan sistem posameznih mestnih predelov. Strukturne značilnosti posameznih delov Kamnika uravnavajo posegi, ki si v naslednjem zaporedju sledijo od severa proti jugu:
– v severnem delu se prestrukturira območje smodnišnice v območje, namenjeno za športno-rekreativno-turistične dejavnosti v navezavi z načrtovanim regijskim parkom,
– kot ključni prometni ukrep za revitalizacijo starega mestnega jedra se na južnem robu smodnišnice vzpostavi nov integriran potniški terminal z železniško in avtobusno postajo, severnim mestnim parkiriščem sistema »parkiraj-pelji« ter navezavo na kolesarsko infrastrukturo. S tem se severni del mesta hkrati prometno napaja in razbremenjuje,
– širše območje starega dela mesta ostaja in se dodatno poudari kot pomensko in programsko središče celotnega območja mesta, iz območja se selijo proizvodni programi ter umeščajo mestotvorni programi,
– glavno prečno os starega mestnega jedra vzpostavljajo: Mili vrh, Žale, Mali grad, Stari grad; vzpostavijo se še nove prečne poti, ki se z brvmi povezujejo čez reko Kamniško Bistrico,
– na južnem obrobju starega mestnega jedra se prenovi kompleks osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta,
– zagotovi se prostorske možnosti za širitev načrtovanega šolskega kompleksa na območje današnje tovarne Eta (njen severni del), hkrati pa se na tem območju zagotovi prostorske možnosti za umestitev centralnih dejavnosti,
– v osrednjem delu mesta južno od starega mestnega jedra se prostor strukturira s prečnimi prometnimi, programskimi in zelenimi povezavami (Šolska cesta, povezovalna cesta pri Titanu in v podaljšku ulice Matije Blejca), izboljša se dostopnost urbanega prostora, oblikujejo se programska (četrtna) središča in vzpostavijo meje posameznih mestnih predelov (četrti),
– iz območja mesta se strateško selijo industrijski in proizvodni programi, prenovljeni prostor se nameni stanovanjskim, centralnim dejavnostim in poslovnim dejavnostim. Programsko se navezuje na območje starega mestnega jedra in kompleksa šol,
– v južnem delu mesta (območje Stol) se vzpostavi območje namenjeno poslovnim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim,
– na južnem robu mesta se ločeno vzpostavi območje za proizvodnjo in obrt na območju sedanje proizvodne cone na Korenovi cesti. Na tem območju se zagotovi tudi lokacija novega centralnega ranžirnega terminala in južni del sistema »parkiraj-pelji«.
56. člen 
(Četrtna območja) 
(1) Mesto Kamnik se razdeli na četrtna območja s pripadajočimi četrtnimi centri. Le-ta so zasnovana po principu programske različnosti, umeščenosti v presečišča glavnih prometnic in vstopnih točk v mesto ter vzpostavljanja jeder območij. Ta četrtna območja so:
Smodnišnica 
(2) Območje smodnišnice se v celoti preoblikuje. Ohranjajo se le obstoječe proizvodne dejavnosti. Na preostalem območju današnje smodnišnice se bo v skladu s trajnostnim razvojem mesta razvijalo območje centralnih dejavnosti ter parkovno-športno-rekreacijskega in turističnega centra z vsemi kompleksi, ki jih mesto in regija potrebujeta. Program predvideva naslednje programske sklope:
– Južni del smodnišnice se smiselno oblikuje v severno multifunkcionalno središče mesta, kjer bodo na enem mestu združeni obstoječi kulturni program, potniški terminal (skupna železniška in avtobusna postaja, taxi služba, severno mestno parkirišče sistema »parkiraj-pelji«, navezava na kolesarsko infrastrukturo) ter preplet poslovnih, trgovskih in stanovanjskih objektov, vse v zelenju, ki naj kot programsko izhodišče spremlja stavbne sklope ob celotni rečni potezi.
– Dokler ne bodo zagotovljene možnosti za ustrezno preselitev obstoječih proizvodnih in logističnih dejavnosti (Iskra Mehanizmi, Calcit, Schlenk) se te dejavnosti na severnem robu južnega dela območja ohranjajo. Tem dejavnostim se omogočajo omejene možnosti za razvoj obstoječih dejavnosti, vendar skladno z okoljsko sprejemljivostjo in strateško namembnostjo sosednjih območij.
– V osrednjem delu se oblikuje regijski center dobrega počutja, ki na izjemni lokaciji med starim mestnim jedrom in območjem načrtovanega regijskega parka zadovoljuje potrebe tako po dvoranskih kot odprtih športnih programih in adrenalinskih športih ob hkratnem sproščanju v hotelskih sklopih z bazeni in programi dobrega počutja. Osrednji program v območju predstavlja centralni mestni park in športni park s športnimi igrišči in eno- ali več športnih dvoran. Poleg športno-rekreacijskih programov so na tem področju lahko predvideni tudi vzporedni programi, ki sovpadajo bodisi z mestom (hotelski kompleks, apartmaji, parkovne ureditve, tehnični muzej črnega smodnika ipd.) ali z regijskim parkom (sedež uprave parka, centralni muzej parka, mednarodna alpinistična akademija, gorska reševalna služba ipd.). Obsežni programi so nujni za uspešen razvoj mesta Kamnik in tudi celotnega regijskega parka. S tem bi Občina Kamnik lahko prevzela tudi vodilno vlogo v upravljanju regijskega parka. S takšnim prestrukturiranjem območja smodnišnice bo tudi jedro mesta ponovno pridobilo na svoji identiteti, saj ne bo več ujeto med nepretrgano grajeno strukturo, ampak se bo ponovno izrazilo v svoji primarni podobi v neposredni povezavi z naravo. Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni umestitvi grajenih struktur v prostor. Na celotnem območju je smiselno predvideti paviljonsko zazidavo, z manjšimi volumni in večjim deležem odprtih površin, pri čemer naj intenziteta pozidave postopno upada od juga območja proti severu, kjer naj se urejen zeleni prostor steče v odprt krajinski prostor kamniškega zaledja.
– Iztek območja proti goram se programsko zaključi s prehodom iz pretežno gozdnih površin centralnega dela kompleksa v ravninske kmetijske površine; to območje se oblikuje kot mestni park s spremljajočimi programi (npr. muzej na prostem, ureditve ob vodotokih, parterni parkovni programi).
Mekinje 
(3) V Mekinjah je oblikovano specifično središče rekreacijskih in družbenih programov z objekti srednjega merila, skritih v zelenem pasu od vznožja Starega gradu do Uršulinskega samostana Mekinje. Na območju že obstajajo zametki širše družbene infrastrukture (nogometno igrišče, dom za starejše občane, samostan), zato je območje smiselno razvijati kot območje centralnih dejavnosti. Na območju naj se krepijo že obstoječe dejavnosti javne infrastrukture, ki se jim dodajajo nove (razvoj doma starejših občanov tudi z dodajanjem varovanih in oskrbovanih stanovanj in s tem oblikovanje celostne ponudbe za starejše občane, vključitve obstoječe infrastrukture bazena, tenis igrišč in kampa v območje namenjeno turistični dejavnosti). Takšno območje bi kvalitetno dopolnjevalo strukturo dejavnosti v jedru mesta in prestrukturiranem območju smodnišnice.
Staro mestno jedro 
(4) Staro mestno jedro se ureja kot celota, skladno z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Primarna dejavnost je sožitje med bivanjem in dejavnostmi kulture in turizma ob ustreznem umeščanju nekaterih mestotvornih dejavnosti. V neposredni bližini je treba nadgraditi sistem parkiranja. Uvesti je treba javni mestni potniški promet in ga navezati na celotno mesto. Revitalizira se slabo dostopna območja kot so Graben, vzhodni del centra in Šutna. V strogem centru mesta se preverijo možnosti sistema enosmernega prometa. Uvedejo se nove peš cone in večje razširitve pločnikov. Treba je revitalizirati degradirana in neizkoriščena območja v mestu (Mali grad, trgi, Alprem, Utok, Graben, Trival, Keršmančev park, Streliška in Zaprice). V območju starega mestnega jedra je treba uvesti spodbujevalne mehanizme za razvoj centralnih dejavnosti.Treba je razvijati tudi kvalitetne povezave z neposrednim zelenim in grajenim zaledjem mestnega središča.
Stari grad 
(5) Najpomembnejša znamenitost Kamnika sta Kamniška srednjeveška gradova. Stari grad mora v naslednjem obdobju postati ena ključnih prepoznavnih točk mesta Kamnik, širše regije in Slovenije. Na Starem gradu je predvidena postavitev centralnega evropskega muzeja Andeške rodbine ter njihove dobe in križarskih vojn. Stara domačija pod gradom (Novi trg 5), ki je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena se revitalizira in prezentira kot kulturna dediščina. Posestvo ob stari domačijise nameni razvoju turističnih programov, ki pa jih je treba uskladiti z varstvom kulturne dediščine. Predvidena je izgradnja novih apartmajev. Poleg povezave z avtobusom je nujna tudi ponovna vzpostavitev peš povezave med mestom in Starim gradom, ki predstavlja eno od ključnih prečnih povezav mesta z levim bregom reke Kamniške Bistrice. Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba. Gradnje v območju se načrtujejo s podrobnimi prostorskimi načrti.
Novi trg 
(6) Območje osrednjih družbenih dejavnosti neposredno ob jedru mesta naj ohranja svojo vsebino ter se s postopno prenovo bolje poveže s starim mestnim jedrom. Na območju družbenih dejavnosti na vzhodni strani vzhodne obvoznice spodbujamo krepitev obstoječih centralnih dejavnosti. Za potrebe celotnega naselja se na Novem trgu, kjer so pomembne javne ustanove (otroški vrtec, zdravstveni dom, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje – CIRIUS Kamnik, ostale centralne dejavnosti) načrtuje osrednji trg kot središče združevanja. Na tem območju je treba v okviru celovite programske zasnove za razvoj dejavnosti na Starem gradu preveriti tudi možnosti parkiranja, avtobusno povezavo med Novim trgom in Starim gradom ter umestitve informacijske točke s prodajo kart za dejavnosti na Starem gradu.
Perovo – Zaprice
(7) Območje se programsko opredeli kot upravno-administrativno središče. Nanj se navezujeta nakupovalno središče in gasilski dom. Koncentracija centralnih dejavnosti je smiselna v neposredni bližini presečišča Ljubljanske ceste in predvidene vpadnice. V zaledju vzdolž Ljubljanske ceste so bolj primerni stanovanjski in parkovni programi. Severno od povezovalne ceste je območje namenjeno centralnim dejavnostim, namenjenim dopolnitvi obstoječih dejavnosti in manjkajočim programom gravitacijskega območja. Prednost imajo programi družbenih dejavnosti in socialne infrastrukture. Smiselno naj se pospešuje dostop do mestnega središča, saj je sedaj omejen na samo dve zelo ozki grli.
Duplica 
(8) Poslovno-trgovsko središče Duplice predstavlja tudi južni vstop v mesto Kamnik. Območje gospodarske cone, na območju nekdanje tovarne Stol, severno od novega trgovskega centra, se postopno revitalizira ter komunalno, energetskoin oblikovno sanira. Zemljiško in urbanistično se uredi območja funkcionalnih zemljišč večstanovanjskih objektov in osnovne šole.
Šmarca 
(9) Območje je pretežno namenjeno stanovanjski dejavnosti. Ob jedru, kjer so osnovne centralne dejavnosti (trgovina, vrtec, pošta, sedež KS) je locirano območje poslovne dejavnosti (Menina), katere razvoj se omeji. Zaradi poplavne varnosti ima vzhodno območje naselja Šmarca omejene razvojne možnosti.
Reka Kamniška Bistrica 
(10) Zeleni koridor ob reki Kamniški Bistrici nudi možnosti za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med urbanimi območji na vzhodnem in zahodnem bregu reke oziroma med Kamnikom in okoliškimi naselji (Šmarca, Nožice, Volčji Potok, Duplica, Mekinje, Nevlje, Stranje, Godič); z vzdolžnimi povezovalnimi potmi omogoča dobro povezanost vseh centrov med seboj ter ustvarja kvalitetno os zelenega sistema v mestu Kamnik.
Usmeritve za razvoj dejavnosti v mestu Kamnik 
57. člen 
(Stanovanja) 
(1) Kakovost bivanja na območju mesta je zadovoljiva, vendar pa je, zaradi dokaj neustrezne opreme z javnimi površinami (skupni prostori sosesk v veliki meri predstavljajo parkirišča, pomanjkljive so ostale skupne površine, igrišča, parki ipd.) ter zaradi pomanjkanja parkirnih površin ob starem mestnem jedru ter v starejših soseskah, potrebno doseganje boljše ekonomičnosti in racionalnosti v izrabi mestnih zemljišč. Pri načrtovanju prestrukturiranja obstoječih in novih stanovanjskih naselij se zagotovijo primerne odprte javne skupne površine za igro in prosti čas. Javne površine naj bodo povezane v mrežo, ki naj uporabnikom omogoča dostop do centralne zelene cone mesta (zeleni koridor reke Kamniške Bistrice) kot tudi do centralnih urbanih javnih površin (Ljubljanska cesta z iztekom v staro mestno jedro).
(2) Stanovanjska dejavnost v mestu se primarno usmerja na proste površine znotraj mesta ter v prestrukturirana območja posameznih proizvodnih dejavnosti. Novih večjih širitev stanovanjskih površin se v okviru mesta ne načrtuje, manjši posegi pa se namenijo stanovanjem višjega bivalnega standarda.
(3) Pri zagotavljanju ustreznih prostorskih razmer za stanovanjsko gradnjo in širitve obstoječih stanovanjskih območij v mestu je treba izhajati iz naslednjih izhodišč za razmeščanje:
– zagotavljati je treba več organizirane skupinske gradnje in prostorsko bolj racionalne tipe gradnje (gostejša pozidava, vrstna gradnja, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše, bloki ipd.),
– zagotoviti je treba tudi površine za raznovrstno gradnjo v skladu z ekonomiko lokacije,
– zagotavljati je treba višji bivalni standard, kar na mikro nivoju predstavlja predvsem zagotavljanje ustrezne količine skupnih odprtih urbanih in zelenih površin v soseskah,
– za povečanje kakovosti bivanja je treba stanovanjsko gradnjo v naseljih locirati ločeno od industrijskih območij in v bližini pomembnejših družbenih funkcij.
(4) Organizirana stanovanjska gradnja se dolgoročno načrtuje v območju Utoka, Alprema in vzhodno od Ljubljanske ceste ob Mercatorju. Večstanovanjski program je dopustno načrtovati le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, zagotavljanju zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotnem načrtovanju potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Severni del načrtovanega prestrukturiranega območja tovarn Eta in Svilanit se nameni centralnim dejavnostim, južni del pa manj intenzivni stanovanjski gradnji (vila bloki in vrstne hiše), ki proti reki Kamniški Bistrici prehaja v zeleno območje. Ostala območja znotraj mesta so namenjena individualni prostostoječi ali vrstni zazidavi. Pri načrtovanju pozidav večjih gostot je nujno zagotavljanje zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotno načrtovanje potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Vse načrtovane večstanovanjske gradnje se praviloma načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.
(5) Zaradi uveljavitve starega mestnega jedra kot središča mesta Kamnik naj se na območju ob starem mestnem jedru gradijo kvalitetnejša stanovanja višjega bivalnega standarda.
(6) Potencial za stanovanjska območja predstavljajo neizkoriščene površine in površine v prestrukturiranju znotraj urbanega prostora, predvsem v naslednjih območjih:
– v Mekinjah severno od nogometnega igrišča (vendar ne v okolici Uršulinskega samostana Mekinje), kot zgostitev obstoječe pozidave,
– med Ljubljansko cesto in proizvodnimi območji od Svilanita do Trivala, na območju neizkoriščenih in neperspektivnih delov obstoječih industrijskih kompleksov,
– na Novem trgu kot zgostitev in ureditev obstoječe pozidave s celovito urbanistično rešitvijo s formiranjem trga, zagotavljanjem razvoja družbenih in oskrbnih dejavnosti in potrebnih parkirnih površin za te funkcije in razvoj turističnih programov na Starem gradu.
(7) Utrjuje in prenavlja se obstoječi stanovanjski fond. Pri obstoječem večstanovanjskem fondu (blokovska naselja) se spodbuja celovita prenova, ki zajema energetsko, gradbeno-statično, urbanistično in arhitekturno-oblikovno ter po potrebi programsko prenovo. V teh primerih se dopušča tudi posege v zasnovo in oblikovanje objektov, če se na ta način učinkoviteje sanirajo starejše strukture večstanovanjskih objektov ali kompleksov. Prenove večstanovanjskih objektov se praviloma načrtuje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.
58. člen 
(Gospodarske cone) 
(1) V območju mesta se začasno ohranja aktivna proizvodna območja. Razvojne možnosti za proizvodne dejavnosti na območju smodnišnice se omogočijo v omejenem obsegu in za kratkoročno obdobje (okvirno 10 let), dolgoročno pa v največji meri omejijo. Namenska raba v tem območju se nameni za centralne dejavnosti. Prav tako se dolgoročno omejujejo razvojne možnosti na območjih Eta in Svilanit ter strateško načrtuje prestrukturiranje dejavnosti. Ostala proizvodna območja Titan, Svit, Spodnji Alprem, Trival, Stol, spodnji KIK, Menina, Fructal in Jata ostajajo na obstoječih lokacijah. Morebitni razvoj dejavnosti na teh lokacijah se načrtuje v obsegu, ki ga dopuščajo okoljski standardi z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. V fazi podrobnega prostorskega načrtovanja na teh lokacijah se preverijo tudi potencialne možnosti za preselitev dejavnosti.
(2) Proizvodno dejavnost se prostorsko zgosti na območju ob Korenovi cesti, ki je tudi fizično ločena od ostale strukture mesta.
59. člen 
(Storitvene, oskrbne dejavnosti in družbene dejavnosti) 
(1) Glede na doseženo stopnjo razvoja in načrtovano splošno rast v prihodnjem obdobju je treba stanovanja načrtovati v bližini ali na primerni oddaljenosti od programov družbene infrastrukture.
(2) Na teh območjih se zagotovi boljša komunalna opremljenost ter prenove posameznih območij. Pri načrtovanju in prenavljanju območij družbenih dejavnosti so upoštevane funkcionalne povezave s preostalimi obstoječimi in predvidenimi programi ter smotrna in varna ureditev prometa. Pomembne so tudi navezave predvsem peš in kolesarske, do novih območij stanovanjske gradnje.
(3) Ob upoštevanju kriterijev za razporeditev centralnih dejavnosti, bodo te razporejene:
– V južnem delu starega mestnega jedra Kamnika; med Šutno in Novim trgom so locirane osnovne šole, telovadnica, športna dvorana, mestna knjižnica in druge javne dejavnosti. Na vzhodnem delu mesta (Novi trg) so srednješolski zavod, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, zdravstveni dom, vrtec in druge centralne in oskrbne dejavnosti. Vse naštete dejavnosti je treba ustrezno urbanistično urediti in povezati s starim mestnim jedrom, predvsem z ureditvijo peš in kolesarskih poti, z javnim prometom in z izvedbo parkirišč.
– Proti jugu so dejavnosti zgoščene ob Ljubljanski in Steletovi cesti, kjer se javne funkcije prepletajo z večstanovanjskimi soseskami.
– Ob novih četrtnih jedrih je treba krepiti obstoječe oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter dodajati nove.
– Obstoječi zdravstveni dom nima ustrezne možnosti širitve. Za morebitne zahtevnejše zdravstvene in ostale programe (npr. bolnišnico in urgenco) je predvidena lokacija južno od krožišča na povezovalni cesti.
– Kulturne dejavnosti se poleg ostalih območij razvijajo na severnem delu mestnega središča (Dom Kulture Kamnik) ter dolgoročno tudi na območju smodnišnice.
Usmeritve za razvoj prometa v mestu Kamnik 
60. člen 
(Cestno omrežje) 
(1) Ključne prometne ureditve, ki vplivajo na izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa in izboljšujejo stanje mestnega prometa v Kamniku, so naslednje:
– Dograditev štiripasovne vzhodne obvoznice, ki bo povečala pretočnost tranzitnega in lokalnega prometa ob mestu Kamnik.
– Prometna preveritev uvedbe enosmernega prometa znotraj starega mestnega jedra Kamnika.
– Izgradnja prečne povezave Kovinarska, katere namen je razbremenitev Šolske ulice.
– Izgradnja interne povezovalne ceste z novim mostom preko reke Kamniške Bistrice, ki povezuje predel med obvoznico s potencialnim razvojnim območjem tehnološkega parka s trgovsko-poslovno cono na Duplici.
– Prenova območja ob poslovni coni Korenova za navezavo proizvodnega območja in terminala »parkiraj-pelji« na regionalno cesto Duplica–Mengeš in glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice in posledično na avtocestni sistem.
– Rekonstrukcija cestne povezave Kamnik–Komenda (Tunjiška cesta) na odseku ob meji občin, ki predstavlja predvsem lokalno cestno povezavo in obvozno cesto v primeru nepričakovanih zapor.
– Ponovna izgradnja mostu v podaljšku danes slepe Polčeve poti. Novi most bo ob ureditvi športno rekreativne in turistične cone in porušitvi betonskega zidu nekdanje smodnišnice predstavljal ključno vez med novim predelom mesta Kamnik z Mekinjami.
– Izgradnja novega mostu v podaljšku Tomšičeve ulice, ki bo prevzel pomembno frekventno povezavo med cono varovanih in oskrbovanih stanovanj ter historičnim delom mesta.
– Izgradnja nove povezovalne ceste severozahodno vzdolž železnice na odseku od Murnove ulice do Muzejske poti za zagotovitev boljše prometne dostopnosti razvojnega območja pod gradom Zaprice.
61. člen 
(Javni potniški promet) 
(1) Ključen dejavnik v razvoju mesta je hitra primestna železnica, ki naj postane nosilka potniškega prometa med Kamnikom, Domžalami, Črnučami in Ljubljano.
(2) Območje mesta Kamnik se razteza po dolžini na več kot 5 km, zato je smiselna uvedba javnega mestnega avtobusnega potniškega prometa. Glede na izrazito podolžno in ozko urbanistično zasnovo mesta se zasnuje sistem krožnih enosmernih linij mestnega potniškega prometa. Sistem krožnih avtobusnih linij mestnega prometa mora povezovati med seboj vse mestne četrti, hkrati pa zagotavljati tudi povezavo različnih prometnih sistemov. Ob končni postaji železnicese vzpostavi centralni potniški terminal, kjer bodo povezane vse oblike prometa (vlak, primestni in mestni avtobusi, taxi, taxi-bus, izposoja koles, »rent a car«, turistični avtobus). V sklopu terminala je predvidena tudi kolesarnica in večje parkirišče, predvsem za potrebe terminala in dejavnosti na območju smodnišnice.
62. člen 
(Kolesarsko omrežje in omrežje peš poti) 
(1) V mrežo kolesarskih in peš poti naj se vključijo vse urejene kolesarske in peš poti, kakor tudi vse ceste, po katerih se odvija močnejša intenziteta peš in kolesarskega prometa v posamezne smeri izven mesta oziroma med posameznimi deli urbane strukture. Velik del peš in kolesarskega prometa se odvija po lokalnih cestah znotraj naselij, zato je nekatere ceste primerno rezervirati za rekreativno vrsto prometa, omejiti hitrosti in intenziteto prometa na določenih cestah ter jih ustrezno rekonstruirati.
(2) Območje varne peš cone je vzpostavljeno na območju Šutne, zaprte pa so še tržna površina na Glavnem trgu, na Trgu svobode in na Trgu talcev, Šlakarjeva pot na Žale ter Keršmančev park. Peš oziroma sprehajalne poti so še na območju Zapric, Starega gradu, Perovega, Mekinj in Nevelj.
(3) Vzpostavi se peš in kolesarske povezave med javnimi površinami mesta, njegovim obvodnim prostorom ter širšim rekreativnim zaledjem. Kamnik predstavlja izhodišče za rekreacijo v zaledju, ki bo z nadaljnjo urbanizacijo in večjim številom prebivalstva vse bolj razširjena, zato je nujno treba poskrbeti za celostne ureditve območij, kjer pomembnejše peš in kolesarske trase prečkajo prometnice ali tečejo vzporedno z njimi.
(4) Glavna kolesarska pot, ki bo povezovala Kamnik z Domžalami, bo potekala ob reki Kamniški Bistrici. Skupaj s sosednjimi občinami se preveri možnost vzpostavitve daljinske kolesarske poti od Kamnika do Ljubljane ob trasi železnice. Pomembna kolesarska povezava bo potekala po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika. Pomembna je tudi boljša ureditev kolesarskega prometa od izvira reke Kamniške Bistrice do Kamnika. Kolesarske poti predstavljajo poleg infrastrukturne predvsem programsko vez, saj se bo nanje navezovala turistična ponudba, ter prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine. Zaradi pestrosti programa se poti združujejo v starem mestnem jedru in ne na levem bregu reke Kamniške Bistrice, kjer poteka obstoječa kolesarska steza ob obvoznici.
63. člen 
(Mirujoči promet) 
(1) Posebej pereč je problem mirujočega prometa v starem mestnem jedru, njegovi neposredni bližini in ob starejših večstanovanjskih objektih. Po obodu starega mestnega jedra je treba zagotoviti parkirna mesta s sistemom parkiranja »parkiraj-pelji« in sicer na jugu ob Šolski ulici oziroma na postaji pod Zapricami in na severu ob Domu kulture Kamnik, ter dodatna parkirna mesta v 'parkirnih žepih', delno kot kritje primanjkljaja obstoječih parkirnih mest v neprometnem delu starega mestnega jedra in delno kot dodatne kapacitete za parkiranje obiskovalcev starega mestnega jedra.
(2) Potrebna je sistemizacija ureditve mirujočega prometa znotraj starega mestnega jedra in njegovega obrobja.
(3) Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih večstanovanjskih in javnih objektih, kar se zagotovi kot dodatne zahteve ob načrtovanih novogradnjah ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov. V največji možni meri se zagotavlja nova parkirna mesta v podzemnih parkirnih hišah.
(4) V mestu Kamnik, soseskah in lokalnih središčih je treba zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami in tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
(5) Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem mestnem prostoru ne namenjajo za parkiranje.
Usmeritve za urbanistično oblikovanje mesta Kamnik 
64. člen 
(Struktura mesta) 
Pozidavo na območju mesta sestavljajo naslednje značilne strukture:
– tradicionalna struktura v zgodovinskem mestnem jedru in njegovih podaljških ob zgodovinskih smereh,
– struktura majhnega merila – pretežno stanovanjske hiše z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter deloma še posamezne ohranjene kmetije oziroma sklopi ruralne poselitve,
– strukture srednjega merila – objekti javnega značaja, poslovni, trgovski in družbeni objekti ipd. v kombinaciji z večstanovanjskimi objekti,
– struktura velikega merila, ki jo predvsem sestavljajo proizvodni in industrijski kompleksi,
– struktura območij objektov z javnimi funkcijami in
– posamična struktura ter posamezne zgodovinske in prostorske dominante.
65. člen 
(Tradicionalna struktura) 
(1) Tradicionalna struktura zgodovinskega mestnega jedra in njegovih podaljškov je najkakovostnejša struktura mesta. Zato naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. V mestno jedro je treba, tako kot v podobna mestna jedra, ki so jih v razvojnem smislu prehitele izvenmestna jedra trgovskih in poslovnih dejavnosti, vnašati pestrejše dejavnosti, ki bodo v jedro privabile obiskovalce, pa tudi nove prebivalce.
(2) Struktura je kakovostna, vendar razmeroma slabo vzdrževana, potrebne so funkcionalne prenove objektov in zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Na območju starega mestnega jedra je treba ohranjati javne in oskrbne dejavnosti v pritličjih objektov ali celotnih objektih. Hkrati je treba zadržati stanovanjsko rabo v zgornjih nadstropjih, s čimer se zagotavlja življenje na območju starega mestnega jedra. Posebej je pomembno oblikovanje fasad (predvsem uličnih delov) in streh objektov s čimer se ohranja celostno podobo historičnega mesta.
(3) Urediti je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebej pomembne poti za pešce (tudi gibalno ovirane) in kolesarje, ter ustrezno število novih parkirnih površin. Ohranja naj se sedanja srednja gostota pozidave in prebivalcev.
66. člen 
(Struktura majhnega merila) 
(1) Strukturo drobnega merila sestavljajo pretežno družinskehiše. Ta struktura je razporejena povsod po območju mesta. Struktura je nastala s sprejemanjem prostorskih izvedbenih aktov, deloma pa tudi nenačrtovano. Ohranja naj se sedanja nizka gostota pozidave in prebivalcev.
(2) Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se med strukturo drobnega merila načrtuje tudi srednja gostota (vrstne hiše, hiše v nizu).
(3) Potrebne so prenove in programske obogatitve zunanjih površin območij drobne strukture, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Pri obstoječih in novih območjih drobne strukture je treba zagotavljati javnosti dostopne zelene cezure od pozidave proti zelenemu mestnemu zaledju, obstoječe javne površine pa je treba opremljati z drevoredi, kolesarskimi stezami, varnimi peš potmi ipd.
(4) Nove površine se načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
67. člen 
(Struktura srednjega merila) 
(1) Strukturo srednjega merila sestavljajo pretežno večstanovanjski objekti in posamezna območja javnih dejavnosti (poslovni objekti, trgovine ipd.). Struktura je bila v večji meri načrtovana s podrobnimi izvedbenimi načrti. Struktura je zadovoljivo načrtovana z ustreznim deležem javnih in javnosti dostopnih površin, vendar s premajhnim številom parkirnih mest. Nekatere nove površine strukture srednjega merila zmanjšujejo delež javnih površin, kar je treba sanirati.
(2) Struktura novih trgovskih centrov se slabše prilagaja pomenu mesta v regiji in pomembnosti vstopnih točk v mesto, zato je v prihodnje treba načrtovati prenovo predvsem z vidika umeščanja mestotvornih ambientov (drevoredi, ustrezni cestni profili, reprezentativni objekti na vstopnih točkah v mesto).
(3) Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj na večjih zazidalnih območjih mesta in območjih prenove industrijsko degradiranih območij, se lahko načrtuje tudi večstanovanjska gradnja nižjih gostot (stanovanjski bloki, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše), vendar le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, zagotavljanju zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotnem načrtovanju potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Vse večstanovanjske gradnje se praviloma načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev. V primerih, ko se le-te približajo staremu mestnemu jedru, naj se načrtujejo objekti z višjim bivalnim standardom.
68. člen 
(Struktura velikega merila) 
(1) Strukturo velikega merila sestavljajo pretežno obrtni, poslovni in industrijski kompleksi. Gre za velike strukture, deloma zaprte v svoja območja, ki komunicirajo z mestom le na vstopnih točkah. Problemi te strukture znotraj mesta se pokažejo na vstopnih in robnih območjih. Večja območja velikega merila se nahajajo v osrednjih območjih mesta. Takšna umestitev je posledica preteklega razvoja mesta, ki je Kamnik usmerjala v razvoj industrije, stanovanjska gradnja pa se je skozi čas širila okrog industrijskih površin, ki so bila v preteklosti na robovih mesta.
(2) Ker industrijska območja vizualno in programsko motijo ostale dejavnosti v mestu, je treba v prihodnosti razmišljati o selitvi teh dejavnosti na rob mesta v za to oblikovane površine. Trenutno je nujno saniranje mejnih, robnih območij industrijskih površin, predvsem tistih, ki mejijo na mestne ceste in stanovanjske soseske. Tu je treba zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo: postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih cezur z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest ter prestrukturiranje in prenovo fasad industrijskih objektov.
69. člen 
(Struktura območij objektov z javnimi funkcijami) 
Posamezni sklopi objektov oziroma posamezni objekti z javnimi funkcijami, ki so v prostor umeščeni kvalitetno z ustreznimi odmiki od ostale strukture, predstavljajo svoje zaključeno območje. To so predvsem objekti šol, vrtcev, zdravstvenih objektov in upravnih stavb, ki morajo biti umeščeni v stanovanjska območja tako, da imajo ustrezno zeleno cezuro do ostale strukture.
70. člen 
(Posamična struktura-prostorske dominante) 
Posamično strukturo predstavljajo dominante v prostoru mesta. To so Stari grad, Mali grad, cerkev na Žalah, cerkev na Šutni, Frančiškanski samostan, Uršulinski samostan Mekinje in grad Zaprice. Prostorske dominante se ohranjajo, nove prostorske ureditve ob teh dominantah so jim podrejene ter jih s primernim urejanjem še poudarijo.
Koncept zelenega sistema in javnih površin mesta Kamnik 
71. člen 
(Prostorske možnosti za razvoj javnih površin) 
(1) Prednost mesta Kamnik in njegovega hribovitega zaledja so številne možnosti za umirjeno ali aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi. Med ključnimi potenciali izstopajo naravne vrednote in kvalitete visoko ohranjenega predalpskega in alpskega sveta v neposredni bližini mesta in okoliških naselij.
(2) Med zelenimi površinami, namenjenimi za zmerno rekreacijo v mestu oziroma njegovi neposredni bližini, izstopajo območja Zapric, Žal v navezavi s Tunjicami, Starega gradu in Perovega, Sveti Primož nad Kamnikom, porečje Kamniške Bistrice in Nevljice. Turistična razgledna območja, ključna za vključevanje v zeleni sistem in turistično ponudbo mesta, so Mali grad, Stari grad, Grad Zaprice z muzejem na prostem, Keršmančev park, v širši okolici pa gričevnato območje zgornjega toka reke Kamniške Bistrice, Palovče in park Arboretum v Volčjem Potoku.
(3) Zeleni koridor ob reki Kamniški Bistrici predstavlja območje za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med vzhodnim in zahodnim bregom reke oziroma med Kamnikom in okoliškimi rekreativnimi območji. V zeleni osi reke so predvidene kolesarske in peš poti ter drugi dopolnilni programi in navezave na urbani prostor.
(4) Območja naravnih in kulturnih vrednot, vezanih na vodni oziroma gričevnati prostor v Kamniku in zaledju, so primerna za oblikovanje rekreativno-izobraževalnih programov v obliki učnih poti in drugih tematskih oblik oddiha (otroška igra, jahanje, kmečki turizem, ekološki turizem ipd.).
72. člen 
(Usmeritve za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin) 
Ključne usmeritve za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin mesta Kamnik in njegovega zaledja so:
– Visoko stopnjo naravne ohranjenosti in številne primere naravne in kulturne dediščine se varuje kot posebno kvaliteto mesta in osnovni potencial njegove turistično-rekreativne ponudbe.
– Pomembna je povezava mesta z neokrnjeno naravo v rekreativnih zaledjih zlasti okoli naselij Nevlje, Perovo, Volčji Potok, Šmarca, Podgorje in Tunjice.
– Podkrepiti je treba socialne in reprezentančne funkcije obstoječih mestnih zelenih površin ter oblikovati nove površine z izrazito večfunkcionalnostjo.
– V mestu je pomembna kvalitetna osvetlitev vseh javnih površin. Zato je treba zagotoviti ustrezno javno razsvetljavo v starem mestnem jedru, na vseh mestotvornih ulicah in javnih trgih, igriščih ipd.
– Treba je vzpostaviti omrežje osrednjih parkov z ustreznim programom za vse starostne skupine prebivalcev (otroška igrišča, športna igrišča, prostori za druženje, trgi, ureditve v bližini lokalnih oskrbnih centrov ter ob institucijah ipd.).
– Ohranjajo se vegetacijski pasovi, drevoredne poteze in podobni elementi zelenega sistema kot členitvene strukture znotraj urbanega prostora ter kot povezovalni elementi mestnega zelenja z zelenimi prvinami v zaledju.
– Vzpostavi se peš in kolesarske povezave med javnimi površinami mesta, njegovim obvodnim prostorom ter širšim rekreativnim zaledjem.
– Vse bolj urbanizirana območja na severu in jugu Kamnika se podkrepi s tematskimi parki, trgi in promenadami. Vzpostavi se mreža peš in kolesarskih poti z navezavo na obvodno rekreacijsko cono vzdolž reke Kamniške Bistrice in varnimi dostopi do avtobusnih in železniških postajališč. Površine, ki so sedaj še v industrijski rabi ter okoliške večinoma naravne površine (gozdne zaplate, travniki, obvodno rastje) so potenciali za vzpostavitev zelenih povezav v prostoru in parkovnih ureditev s socialno in rekreativno funkcijo.
– Ohranja se obseg gozdnih ter drugih zelenih površin, ki se jih ustrezno naveže na obstoječe in nove programe.
– Ohranjati je treba obvodne zelene površine ob reki Kamniški Bistrici, Nevljici, Tunjščici in drugih vodotokih ter posebej občutljivo ravnati s tistimi, ki so hidrološko povezane z matično strugo vodotoka in varovati retencijske površine in upoštevati vodnogospodarske ukrepe.
– Vodni in obvodni prostor naj se z ustreznimi sonaravnimi ureditvami približa meščanom in obiskovalcem. Vzdolž reke je zasnovana rekreacijska os, na katero se navezujejo tudi druge zelene površine in programi mesta. Ob vodi se vzporedno s potmi uredijo tudi prostori za druženje in sprostitev, razgledišča, dostopi k vodi in igrišča za otroke.
73. člen 
(Parkovne površine) 
(1) Glavne parkovne površine mesta Kamnik predstavljajo:
– Osrednji mestni park je park Evropa, ki se nahaja v središču mesta Kamnik. Umeščen je v staro mestno jedro, med vzpetini Žal in Malega gradu, natančneje med železniško progo, Kolodvorsko ulico ter Samostansko ulico pod Žalami. Predvidena je razširitev parkovnih površin na Šlakarjevo pot.
– Keršmančev park ob mostu za pešce čez reko Kamniško Bistrico na prehodu z Žebljarske na Drnovškovo pot ima pomembno vlogo, saj povezuje Kamnik z Mekinjami, oziroma Nevljami. Keršmančev park se kot največji mestni park razširil na celoten obrečni pas vse do sotočja.
– Malograjski park se vključno z dostopi na grad in centralno površino na zgornjem platoju pod lipami celostno uredi. V vzhodnem delu zgornjega platoja na mestu nekdanjega palacija se izvede letni avditorij za prireditve.
– Grajski park s terasastimi vrtovi na Zapricah leži jugozahodno od srednjeveškega jedra mesta, na pobočju med vrtnarijo in muzejem Zaprice. Ob tem renesančno-baročnem gradu je severno ob robu gozda travnik, na katerem je muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline. Predvideva se rekonstrukcija blago vzpenjajoče pešpoti proti Milemu vrhu in s tem podaljšanje nekdanje baročne grajske osi skozi gozd.
– Nad mekinjskim nogometnim igriščem je ob cesti Prašnikarjev drevored, poleg pa travnik z nekaj drevnine. Drevored je potreben rekonstrukcije, ki naj se s svojo glavno osjo arhitekturno in oblikovno navezuje na Prašnikarjevo vilo.
– Parkovni ureditvi pri Novem trgu se s preoblikovanjem povrne okrnjeno funkcijo trga s tlakovano površino, namenjeno neoviranemu prehajanju pešcev med objekti, posedanju, druženju ter delno tudi parkiranju.
– Na območju Duplice se oblikujejo nove parkovne površine.
– S preureditvami na območju Doma kulture Kamnik se preuredi tudi javni park Fužine.
– Parkovne ureditve na Žalah se ohranjajo. Predvideva se izvedbo blagega stopnišča proti Streliški ulici.
– Park na severni strani Šolske ulice. Park pri nekdanji Ideji je v funkcionalni, pomenski in oblikovni povezavi tako s parkirno cono ob šolskem kompleksu kot tudi s starim mestnim jedrom in zato predstavlja vezni člen med parkirišči in mestom.
– Z ureditvijo parkovne ureditve bo zaživela tudi atraktivna Žebljarska pot, ki poteka vzdolž Mlinščice. Pot se tlakuje, primerno osvetli in s tem postane več kot le funkcionalna povezava z mestom.
– Večja parkovna ureditev ob glavni upravni stavbi (graščina) današnjega KIK-a. Vzhodno od nje se predvideva rekonstrukcija nekdanjega bajerja s čolnarno.
– Predvideti je nove parkovne površine v sklopu sosesk Mali grad in Alprem, saj nobena od sosesk v svojih idejnih rešitvah ne predvideva parkovnih ureditev.
(2) Področje parkovnih ureditev na planoti starograjskega kompleksaje namenjeno raznovrstnim atraktivnim programom: sokolarstvo, vrt divjadi, ekološka domačija in gospodarsko poslopje, pešpoti.
(3) Navedene javne zelene in parkovne površine se v celoti ohranjajo, razen v primerih z OPPN načrtovanih objektov javnega značaja. V teh primerih se lahko obstoječe zelene površine delno preoblikujejo, ob zagotavljanju najmanj ohranjanja površine zemljišč tega namena v okviru načrtovanega OPPN.
74. člen 
(Trgi) 
(1) Trgi so izrazito javne površine znotraj mestne strukture, kjer je pogosto zelenih elementov zelo malo ali pa so celo povsem odsotni. Staro jedro srednjeveškega mesta Kamnik oblikuje Glavni trg s centralnimi in trgovskimi dejavnostmi, ki se na severu navezuje na Trg talcev pri Frančiškanskem samostanu in proti jugu na Šutno. V središču mesta so še manjši trgi. Trg svobode in Gregorčičeva ulica sta v rabi parkirišč. Poteze trga imata tudi tržnica pri obstoječi avtobusni postaji in površina na začetku Medvedove ulice v nadaljevanju Glavnega trga (pri Maistrovem spomeniku).
(2) Obstoječa in potencialna območja za razvoj trga so:
– Glavni trg,
– Novi trg,
– Trg svobode,
– Trg talcev,
– Mestna tržnica ob Maistrovi ulici,
– Šutna s trgom pred cerkvijo,
– Trg prijateljstva,
– Trg pred frančiškanskim samostanom,
– Trg pri Albrehtovi hiši,
– Ureditev novih površin za pešce znotraj starega mestnega jedra ulic,
– Trg na severni strani Kulturnega doma Kamnik,
– Trg pri obstoječi avtobusni postaji,
– Trg pred staro knjižnico ob Evropskem parku.
75. člen 
(Ulice z mestotvornim značajem ter rastoča jedra mešanih dejavnosti) 
(1) Ulice z mestotvornim značajem so pomembne površine odprtega javnega prostora mestnih središč ali pa središč sosesk in drugih naselij. Nosilno vlogo mestotvorne ulice nosi os Ljubljanska cesta–Šutna–Glavni trg–Medvedova ulica – predvidena športno rekreativna in turistična cona.
(2) Mestotvorni programi se oblikujejo tudi na novih prečnih povezavah med Ljubljansko in obvozno cesto (Šolska ulica, Kovinarska cesta in južna povezovalna cesta s podaljškom Ulice Matije Blejca).
76. člen 
(Športno rekreativne površine) 
(1) Po obsegu in ponudbi v Kamniku izstopajo naslednja območja športno rekreativnih površin:
– šolsko-športno rekreativna cona Šutna pri OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca,
– športna cona Pod Skalco z letnim kopališčem,
– stadion Mekinje,
– kompleks igrišč ob reki Kamniški Bistrici v Šmarci,
– golf igrišče Volčji Potok,
– športna igrišča ob Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik in ob Gimnaziji in srednji šoli,
– športna igrišča ob osnovnih šolah v mestu in okoliških naseljih,
– trim steza na območju gradu Zaprice, ki se smiselno poveže z degradiranim območjem nad Streliško ulico (strelišče, skakalnica),
– manjša ali posamezna igrišča v večstanovanjskih soseskah ter v okoliških naseljih.
(2) Mesto Kamnik nima centralnega mestnega športnega parka. Glede na raven mesta, razvojne cilje in težnje je primerno načrtovati centralni športni park z nogometnimi igrišči in atletskim stadionom, večnamensko športno dvorano, pokritim bazenom in drugimi odprtimi športnimi površinami. Primerna lokacija za umestitev centralnega športnega parka je območje smodnišnice.
(3) Poleg osrednjih športnih površin je v mestu treba ohranjati in umeščati nova manjša četrtna igrišča, ki bodo dopolnjevale kvaliteto bivanja v obstoječih in novih soseskah.
(4) Območja igrišč niso vedno celostno urejena, pogosto so urejene le igralne površine, spremljajoče površine (npr. parkirišča, zelene površine na ožjem območju igrišč ali v navezavi na okolico), pa so pomanjkljivo urejene, zato je potrebna prenova in stalno vzdrževanje navedenih in novih območij športno-rekreativnih površin.
77. člen 
(Urejene sprehajalne poti v zaledje) 
(1) Navezava mestnih zelenih površin na zeleno zaledje je izredno pomembno iz rekreacijskega in doživljajskega vidika. Mestne sprehajalne poti bodo urejene z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev, programski poudarki ipd.). Poti ob reki Kamniški Bistrici se z območja reke z novimi premostitvenimi objekti usmerjajo v rekreativno zaledje.
(2) Kot urejene sprehajalne poti se urejajo:
– Poti ob Kamniški obvoznici in na Perovem, ki vodijo do reke Kamniške Bistrice in v rekreativno zaledje Stari grad–Palovče ter povezujejo Novi trg z mestnim jedrom in soseskami ob Ljubljanski cesti.
– Pot iz mesta na Stari grad.
– Poti v Šmarci, ki vodijo iz obrečnega prostora mimo športnih igrišč, ter se južneje preko reke Kamniške Bistrice navežejo na območje Volčjega Potoka.
– Poti na Duplici in Bakovniku, ki povezujejo zahodni obvodni prostor z obstoječimi in novimi soseskami, kjer se ponekod vključujejo v nove četrtne parke ter druge sonaravne parkovne ureditve ob reki Kamniški Bistrici.
– Poti, ki mestno jedro na severu povezujejo z rekreativnimi zaledji na območju Nevelj in naprej Oševka, Mekinj ter Tunjic.
– Poti, ki povezujejo nove programe na območju smodnišnice z načrtovanim regijskim parkom.
78. člen 
(Pridelovalne in gozdne površine) 
(1) Mesto Kamnik je bogato obdano z gozdovi, saj se ti z več strani zajedajo v mesto oziroma njegovo obrobje. Severno gozd pokriva gričevnato zaledje Mekinj in Nevelj, na vzhodu obdaja celoten vzhodni rob mesta od Vrhpolja pri Kamniku do Perovega in Volčjega Potoka, proti severozahodu in zahodu se gozd v večjih zaplatah pojavlja v smeri Stranj in Tunjic, obdaja kamniške Žale in se proti jugozahodu postopoma oddaljuje od mesta in naveže na gozdnato zaledje Podgorja.
(2) Primarna raba prostora dobiva na robovih naselja novo vlogo in pomen. Poleg pridelovalne funkcije se vse bolj uveljavlja večfunkcionalna raba ter ravnanje z naravnimi viri. Vse večji pomen pridobivajo kakovosti bivalnega okolja, predvsem vidne privlačnosti prostora, pa tudi sprehajalne in druge poti, počivališča in podobne ureditve, ki v gozdovih in na kmetijskih površinah omogočajo aktivno preživljanje prostega časa.
(3) Območje nekdanje deponije odpadkov na Duplici je sanirano in urejeno kot gozdne površine s posebnim pomenom (gozdna učna pot).
(4) Za kmetijsko rabo se še naprej ohranjajo najboljša kmetijska zemljišča, ki so hkrati tudi nosilci kakovosti kulturne krajine in vidnih značilnosti prostora ter s tem tudi kakovosti bivalnega okolja.
(5) Vrtičkarstvo se razvija na Duplici, ob reki Kamniški Bistrici in v severnem delu mesta ob smodnišnici. Lokacije se predvidijo na vizualno neizpostavljenih legah. Zagotovi se enotno oblikovno urejanje lokacij glede sistema parcelacij, komunalnega opremljanja ter gradnje skupnih nezahtevnih in enostavnih objektov za shranjevanje orodja in vzdrževanje.
9. Usmeritve za razvoj ostalih naselij
79. člen 
(Motnik) 
(1) Zaradi zagotavljanja poseljenosti območja se v naselju ustvarijo novi pogoji za delo in bivanje.
(2) Na območju naselja se zagotovijo površine za organizirano in individualno stanovanjsko gradnjo, za razvoj gospodarskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti ter za dejavnosti povezane s turizmom. Načrtujejo se javni prostori ter območja centralnih dejavnosti.
(3) V bližini naselja se zagotovijo površine za vikend naselje (zaselki Vrhe in Srobotno).
(4) Za staro trško jedro Motnik se zagotovi prenova naselja.
(5) V naselju se zagotovi površine za parkiranje avtomobilov in oblikovanje izhodiščne točke za rekreativne poti v zaledje.
(6) Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.
(7) Vodotok Motnišnica se sanira tako, da se zagotovi ustrezno poplavno varnost naselja, hkrati pa ob vodotoku zagotovi širši zeleni koridor tako za potrebe vodotoka (razlivanje visokih voda) kot za potrebe rekreacije.
(8) Na območju strnjene poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupne male čistilne naprave.
80. člen 
(Zgornji Tuhinj in Laze v Tuhinju) 
(1) Zaradi zagotavljanja poseljenosti celotne Tuhinjske doline se v naselju krepijo centralne oskrbne funkcije ter ustvarijo novi pogoji za delo in bivanje s širitvijo naselja.
(2) Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Zagotovi se notranja prometna ureditev. Zagotovijo se zaokrožena območja površin namenjenih za stanovanjsko gradnjo ter površin za centralne, gospodarske in storitvene dejavnosti.
(3) Načrtujejo se javni prostori (zelene površine, igrišča) ter območja širitve centralnih dejavnosti.
(4) Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.
(5) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se začasno zagotovi s priključevanjem na čistilno napravo v naselju Šmartno v Tuhinju, po izgradnji kolektorja od Kamnika do Šmartna v Tuhinju pa s priključevanjem na centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik.
81. člen 
(Šmartno v Tuhinju) 
(1) Zaradi ustrezne lege v jedru Tuhinjske doline neposredno ob glavni prometnici ter višjega ranga centralnih dejavnosti prevzema Šmartno v Tuhinju eno ključnih vlog pri razvoju tega območja.
(2) Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.
(3) Na robovih naselij se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj kmetijstva s poudarkom na dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom.
(4) Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se začasno zagotovi s priključevanjem na čistilno napravo v naselju Šmartno v Tuhinju, po izgradnji kolektorja od Kamnika do Šmartna v Tuhinju pa s priključevanjem na centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik.
82. člen 
(Srednja vas pri Kamniku) 
(1) Obstoječemu degradiranemu proizvodnemu območju na severozahodnem delu naselja se dodajo nove razvojne površine. Na tem območju se formira manjša obrtno-poslovna cona.
(2) Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo in gradnjo kmetij ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.
(3) Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.
(4) Uredi se javne površine (pločniki, zelene površine, manjša igrišča, avtobusno postajališče). Zagotovi se opremljenost z javno razsvetljavo. Predvsem je pomembna prometna in urbanistična ureditev glavnega križišča v naselju, ki naj se rekonstruira ter oblikuje v prepoznavno točko vaškega središča.
(5) Izboljša se oskrba s pitno vodo.
(6) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Šmartno v Tuhinju in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
83. člen 
(Nevlje) 
(1) Ohranja se tradicionalno vaško jedro.
(2) Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja. Nadalje se izboljšuje notranja prometna ureditev. Zagotovijo se zaokrožena območja površin namenjenih za stanovanjsko gradnjo ter površin za centralne, gospodarske in storitvene dejavnosti. Načrtujejo se javni prostori.
(3) Območje poselitve se opremi s kanalizacijskim omrežjem in naveže na centralni sistem (CČN Domžale–Kamnik).
(4) Uredi se varne peš in kolesarske povezave iz Nevelj do Kamnika (hodnik za pešce ob regionalni cesti, peš in kolesarska pot »Pod Skalco«).
(5) Zagotovijo se dodatne protipoplavne ureditve za zavarovanje poselitve zaradi poplav na potoku Oševek, hkrati se morajo ohraniti hidrološke, ekološke in morfološke značilnosti vodotoka.
(6) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Šmartno v Tuhinju in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
84. člen 
(Vranja Peč) 
(1) Ohranja se agrarni značaj območja. Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s poudarkom na turističnih dejavnostih. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.
(2) Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja.
(3) V sklopu osnovne šole se zagotovijo dodatne športne in rekreacijske površine.
(4) V naselju se zagotovi površine za parkiranje avtomobilov in oblikovanje izhodiščne točke za rekreativne poti v zaledje.
(5) V bližini se razvija vikend zaselek, ki ga je treba komunalno urediti.
(6) Na območju strnjene poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupne male čistilne naprave.
85. člen 
(Zgornje Stranje – Stahovica – Godič)
(1) Naselja Zgornje Stranje, Stahovica in Godič se medsebojno programsko povezujejo, fizično pa se povezujejo tudi z vzpostavitvijo varnih peš in kolesarskih poti.
(2) Naselje Zgornje Stranje se razvija kot urbano naselje. V ostalih naseljih se deloma ohranja agrarni značaj območja. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselij.
(3) Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja. Znotraj naselja se zapolni proste površine, razen v središču naselja pri osnovni šoli, kjer se delno ohrani kmetijske površine kot rezervat za bodočo širitev šole in drugih centralnih dejavnosti.
(4) Območje šole se za potrebe razširitve rekreacijskih in drugih zelenih površin šole in vrtca širi na jug, na kmetijske površine sredi naselja.
(5) Zagotovi se notranja prometna preureditev z urejanjem varnih poti (izgradnja pločnikov), ukrepov za umirjanje prometa in sanacije vozišča na regionalni cesti ter s preureditvijo območja smodnišnice tudi navezavo na novo športno rekreacijsko območje.
(6) Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.
(7) Predvidi se prostor za možno selitev kmetij na rob naselja s čimer se zagotovi možnosti za prostorsko širitev kmetij in njihovo neposredno povezanost s kmetijskimi površinami. Kmetijam se omogoči prostorske možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(8) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Stahovica in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
86. člen 
(Tunjice) 
(1) Zagotavlja se takšen razvoj naselja, da se ohranja kvalitetna naselbinska in arhitekturna dediščina in njena vpetost in preplet z izjemno kulturno krajino.
(2) Načrtujejo se novi javni, pretežno zeleni prostori (otroško igrišče, športna igrišča, urbana oprema).
(3) Ohranja se agrarni značaj območja. Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom s posebnim poudarkom na ohranjanju izjemne kulturne krajine in ohranjanjem in spodbujanjem sadjarske tradicije (sadjarski center).
(4) Na območju naselja se zagotovijo površine za stanovanjsko gradnjo ter za razvoj storitvenih dejavnosti.
(5) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Tunjice in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
87. člen 
(Podgorje) 
(1) Ohranja se agrarni značaj območja. Na robovih naselja se sanira posamične primere razpršene gradnje. Manjše možnosti za širitev naselja se predvidijo na južnem delu naselja.
(2) Ob cesti skozi vas Podgorje se na jugovzhodnem robu naselja, na stiku s kompleksom kmetijskih zemljišč, uvede zazidljivi pas na območju kmetijskih zemljišč, ki je namenjen kmetijam in kmetijskim gospodarstvom. Na ta način se ustrezno izkoristi izgrajeno komunalno infrastrukturo ter omogoči selitev gospodarskih objektov preko lokalne ceste, s čimer se zagotovi možnosti za prostorsko širitev kmetij in njihovo neposredno povezanost s kmetijskimi površinami, hkrati pa se ohrani značilno agrarno strukturo.
(3) Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj rekreacijskih dejavnosti.
(4) Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom.
(5) Uredi se varno peš in kolesarsko povezavo skozi Podgorje (umiritev prometa, hodnik za pešce skozi vas Podgorje in kolesarska potjo ob regionalni cesti, ki je lahko urejena tudi med polji).
(6) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Domžale in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
88. člen 
(Volčji Potok) 
(1) Zagotavlja se tak razvoj naselja, da se zagotavlja ohranjanje kvalitetne naselbinske in arhitekturne strukture ter njene vpetosti v kulturno krajino.
(2) Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom, ki je prednostna dejavnost v širšem območju naselja.
(3) Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja.
(4) Zagotavljajo se prostorske možnosti za nadaljnji razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti (širitev golfskih igrišč, preureditve na območju Arboretuma, dodatne gostinske in nastanitvene kapacitete ipd.).
(5) Nujno se uredi varne peš in kolesarske povezave skozi Volčji Potok in se vzpostavi peš povezavo preko reke Kamniške Bistrice na območje Šmarce (umiritev prometa, hodnik za pešce in obojestranska kolesarska pot ob regionalni cesti).
(6) Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Domžale in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.
89. člen 
(Izvir in zgornji tok Kamniške Bistrice) 
(1) Območje ob izviru in zgornjem toku reke Kamniške Bistrice predstavlja eno od atraktivnejših in bolj obiskanih turističnih območij Občine Kamnik. Območje predstavlja izhodišče za planinske pohode v Kamniške Alpe, izhodišče na Veliko planino, ter je priljubljena destinacija za kolesarje, piknike in izlete. Območje predstavlja tudi eno ključnih vstopnih točk v območje načrtovanega regijskega parka.
(2) Območje se ohranja kot izjemna naravna krajina. Varuje se naravno ohranjenost in biotsko raznovrstnost območja.
(3) Glede na vlogo tega območja kot izhodiščne točke načrtovanega regijskega parka, se v območju urejajo parkirišča, predvsem na lokaciji ob spodnji postaji gondolske žičnice ter vsa spremljajoča turistična infrastruktura (sanitarije, garderobe, informacijski center, izposojevalnice športne opreme ipd.).
(4) Motorni promet severno od spodje postaje gondolske žičnice do Doma v Kamniški Bistrici se uredi s posebnim prometnim režimom. Na tem odseku se zagotovi skupni potniški promet (minibus), cesta pa se primarno nameni športno-rekreacijskim aktivnostim (kolesarjenje, rolanje, tek).
(5) Območje ob izviru, ki obsega območje Doma v Kamniški Bistrici, vključno z območjem na zahodni strani (turistično piknik območje, območje Plečnikove vile, kamp) se obravnava celostno in se razvija v smeri zagotavljanja turističnih kapacitet vstopne točke načrtovanega regijskega parka. Razvija se gostinska ponudba za dnevne goste (izletniki, planinci, kolesarji), športni turizem (plezanje, lokostrelstvo, ribištvo), informacijski center, prodaja spominkov, ureditev tematske sprehajalne poti, piknik območja ipd. Objekt Plečnikove vile se uporabi kot reprezentančni objekt. Na tem območju se zagotavlja prostorske možnosti za dodaten razvoj turistične infrastrukture ob predhodni okoljski presoji načrtovanih posegov.
(6) Na območju poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupnih ali individualnih malih čistilnih naprav.
90. člen 
(Velika in Mala Planina) 
(1) Območje Velike planine se ohranja kot izjemna kulturna krajina in etnološki spomenik na visoki kraški planoti z izjemno arheološko in naselbinsko dediščino, ohranjenimi pastirskimi zaselki in značilnimi pastirskimi kočami. Hkrati se varuje naravno ohranjenost in biotsko raznovrstnost območja. Omogoča se ohranjanje poselitve na planini, ki je potrebna za ohranjanje trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja.
(2) Zagotavljajo se prostorski in osnovni infrastrukturni pogoji za ohranjanje visokogorskega tradicionalnega pašništva ter varuje planino pred zaraščanjem. Varuje se tradicionalne vire pitne vode (kale) za potrebe pašništva. Vzdržuje se planinske poti, ki usmerjajo obisk v pokrajini.
(3) Razvoj turizma na tem območju se usmerja v trajnostne oblike letnega in zimskega turizma podrejene izjemni naravi in kulturni dediščini ter nesnovni duhovni dediščini. Razvija se kulturni turizem (predstavitve izjemne etnološke, arheološke in stavbne dediščine), okoljski turizem (gorništvo v izjemnem naravnem okolju, botanične učne poti, prikazi endemitov ipd.), športno- rekreativni turizem (pohodništvo, planinstvo, smučanje, sankanje, poligon za usposabljanje uporabe plazovnih žoln) in družinski turizem (izobraževanje otrok, otroška igrišča, alpski vrtec). Posebne oblike športnih aktivnosti (npr. gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo ipd.) se lahko izvajajo v omejenem obsegu na posebej določenih območjih (namenski poligoni), ob predhodni okoljski presoji primernosti lokacije za razvoj takšnih dejavnosti.
(4) Omogoča se razvoj dopolnilnih dejavnosti na visokogorskih kmetijah in pastirskih stanovih predvsem v povezavi s turizmom (prikaz dejavnosti in življenja pastirjev, prikaz in prodaja izdelkov, zeliščarstvo itd.).
(5) Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Omogočijo se prostorske možnosti za prenovo, širitev ali rekonstrukcijo obstoječih planinskih domov ter zagotavljanje ustrezne ponudbe turističnih in oskrbnih kapacitet. Pri tem je treba razvoj turizma in rekreacije uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.
(6) Treba je zagotoviti sistem potniškega prometa med mestom Kamnik in Veliko planino (povezava železniškega, avtobusnega in žičniškega sistema v skupno ponudbo).
(7) Dostopi na planino se zagotovijo prioritetno z žičniškimi sistemi. Zagotovijo se tehnični in finančni pogoji za obratovanje obstoječe gondolske žičnice za vsaj nadaljnjih 20 let.
(8) Dostava blaga za osebno rabo v zasebnih objektih se organizira s sistemom prevozov od skupnih parkirišč do posameznih objektov. Zasebni dostop z avtomobili na planino se omejuje in ureja s posebnim prometnim režimom.
(9) Zagotovi se povečanje kapacitet in ureditev parkirnih površin na izhodiščnih točkah za peš in žičniški dostop na Veliko in Malo planino (parkirišče ob spodnji postaji gondolske žičnice v Kamniški Bistrici, Rakov rob v občini Luče in pod Debelim robom). Obstoječe parkirišče v Mačkinem kotu se ohranja, vendar se dostop od parkiriščadovoljuje le za lastnike pastirskih stanov in druge posebne uporabnike (vzdrževalci, upravljavci, komunalne službe ipd.) pod posebnim prometnim režimom.
(10) Razvoj smučišč ni prioritetna razvojna usmeritev turizma na Veliki planini, ampak dopolnjuje celovito turistično ponudbo območja. Območje smučišč je treba sanirati in prestrukturirati.
(11) Posebej se določijo območja za letno-zimska otroška igrišča na prostem na sončnih legah, z uporabo sonaravnih prostorskih ureditev in izdelavo unikatnih igral iz naravnih materialov in prilagojenih značilnostim in posebnostim planine.
(12) Ohranja se značilna arhitekturna tipologija pastirskih stanov, planinskih in turističnih koč.Novo načrtovanje stavbnih zemljišč za gradnjoindividualnih počitniških in turističnih objektov ni dovoljena. Potrebna je ureditev tematskih poti po planini (botanične poti, bajke, legende, ljudsko izročilo, prikazi arheološke in etnološke dediščine, arhitektura pastirskih stanov) ter organizacija vodenj s tematskimi vodniki.
(13) Za obstoječe objekte pastirskih stanov in vikendov, planinskih in turističnih koč in domov ter načrtovane turistične kapacitete se zagotovi opremljanje z elektroenergetskim omrežjem. Vsi infrastrukturni vodi se vodijo podzemno.
(14) Odvoz odpadkov s planine je urejen s posebnimi zbiralnimi mesti in s skupnim organiziranim odvozom.
(15) Omogoči se izraba sončne energije z uporabo sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih celic na strehah večjih objektov, predvsem zgornje postaje gondolske žičnice in strehah turističnih domov ob predhodni preveritvi vizualne izpostavljenosti. Uporaba sončnih zbiralnikov na strehah pastirskih stanov ni primerna.
(16) Najbolj degradirano, vendar nujno potrebno območje v naravnem okolju Velike planine predstavlja zgornja postaja žičnice s hotelom Šimnovec. Zgornja postaja žičnice je prostorsko slabo izkoriščena, prav tako pa tudi hotel Šimnovec. Hkrati je njegova lokacija odlično povezana s prometno infrastrukturo: gondola, centralno parkirišče, sedežnica. Na tej lokaciji bi bilo mogoče razviti turistični program zeko-hotelom z vsemi vzporednimi dejavnostmi turistične ponudbe, s tem pa preprečiti razvoj takšnih dejavnosti na drugih bolj izpostavljenih in ranljivih lokacijah na preostalem območju Velike planine.
(17) Sanira se druga degradirana območja na planini (območja zapuščenih oskrbovalnih kolovozov, erozijska območja na planinskih poteh, degradirana območja vrtač ipd.).
(18) Čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo naj se omogoči na način, ki ni odvisen od navezave območja na infrastrukturna omrežja v dolini.
(19) Za celostno ureditev območja Velike planine se izdela strokovna podlaga, na podlagi katerih se izdelajo občinski podrobni prostorski načrti oziroma prostorski izvedbeni pogoji za navedene prostorske ureditve.
91. člen 
(Ostala naselja) 
(1) V vseh ostalih naseljih je dovoljena dograditev obstoječih stanovanjskih objektov in območij namenjenih gradnji ter urejanje površin in objektov za potrebe kmečkih gospodarstev. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno le pod pogojem, da le-ta služijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč.
(2) Na območju poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupnih ali individualnih malih čistilnih naprav.
10. Usmeritve za razvoj v krajini
92. člen 
(Splošne usmeritve za razvoj v krajini) 
(1) Razvoj krajine v Občini Kamnik bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(4) Krajina v Občini Kamnik se bo razvijala v treh smereh in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina in pretežno urbana krajina. Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita in gorska območja, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd. Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Tuhinjske doline, doline Kamniške Bistrice in Tunjiškega območja s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci. Kot urbana krajina se bo razvijalo območje urbane aglomeracije Kamnika.
(5) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti, vodnogospodarske dejavnosti in izkoriščanje mineralnih surovin.
(6) Občina bo usmerjala razvoj sonaravnega turizma. Prioritetne so vse oblike turizma, ki vzpostavljajo vez narave s človekom ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora.
(7) Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo vodotokov oziroma sonaravno preoblikovanje neustreznih regulacij strug, kjerkoli je to mogoče. Ohranjajo se obstoječe poplavne površine vodotokov, ki se dodatno vodnogospodarsko urejajo za zagotovitev poplavne varnosti na celotnem območju občine.
(8) Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v izkoriščanje obstoječih površinskih kopov s sprotno sanacijo.
Usmeritve za razvoj kmetijstva 
93. člen 
(Splošne usmeritve za razvoj kmetijstva) 
(1) Na področju kmetijstva je cilj razvoja kmetijstva v smeri ekstenzivne proizvodnje, ob cilju varovanja okolja in pridelavi zdrave hrane. Treba je ohranjati kmetijske dejavnosti in varovati kmetijska zemljišča pred zaraščanjem. Pri tem gre v veliki meri za ohranjanje tradicionalnih kmetijskih panog.
(2) V Občini Kamnik kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin. Od tega jih le manjši del leži v ravninskem delu. Kar 80% kmetijskih površin leži v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Kmetijstvo je pomembno v funkciji vzdrževanja poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine (planine, ohranjanje razmerja med gozdnimi in kmetijskimi površinami ...) in biotske raznovrstnosti (avtohtone pasme, stare sadne sorte ipd.).
(3) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(4) Ključni potenciali za razvoj kmetijstva v občini so:
– Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva (integrirano in ekološko poljedelstvo in vrtnarstvo, uvajanje paše na kmetijah) in tradicionalnih oblik kmetijstva (pašne skupnosti, travniški sadovnjaki ipd.) s ciljem pridelati zdravo hrano.
– Potencial je navezava tradicionalnih panog na turistično ponudbo in prodajo na domu ter vključevanje v večje prodajne verige lokalne oskrbe.
– Usmeritev v nove tržne niše kot npr. preusmeritev s koruze na piro in ajdo, razširitev pridelave in ponudbe v zelenjadarstvu (rastlinjaki, lokalna oskrba …), preusmeritev govedoreje iz mleka na meso, usmeritev v prirejo drobnice itd.
(5) Na področju živinoreje se usmerja proizvodnjo z mleka na meso, ki je delovno manj zahtevna. Predvsem v hribovitih območjih je treba poskrbeti za alternativne možnosti reje domačih živali, kot so: reja krav dojilj in rejnic, pašna reja mladih živali, reja volov, reja konj, reja drobnice, reja avtohtone pasme. Pašna reja mladih živali lahko dodatno preprečuje zaraščanje in ohranjanje kultiviranih kmetijskih zemljišč. V ta namen se lahko bolj okrepi t.i. uslužnostna paša mladih živali, kjer rejec ne pase le svojih živali. Tovrstna dejavnost je zlasti primerna za kmetije na vodovarstvenih območjih. Reja drobnice je lahko uspešna tržna niša, zanimiva je tudi navezava konjereje na rekreacijo in turizem.
(6) Poljedelstvo postaja pomembno v usmeritvi pridelovanja opuščenih žit in prehransko zelo iskanih proizvodov (ajda, pira), energetskih rastlin ter pridelovanje ozimnih žit, še posebej na vodovarstvenih območjih. Pridelava koruze povečuje tveganje za izpiranje nitratov v nižje plasti tal, zato bi bilo treba delež koruze v kolobarju zmanjšati.
(7) Možnosti razvoja sadjarstva so v ohranjanju starih visokodebelnih sadovnjakov, v novih, sodobnejših nasadih (s starimi in novimi sortami), oživitvi starih sušilnic sadja ter utrditvi ugleda kamniškega sadjarstva z vzpostavitvijo muzeja starih sort sadja na prostem. Zlasti je pomembna ponudba kakovostnega sadja in njegovih produktov domačim in okoliškim prebivalcem. Dolgoročni cilj je organizirati pridelavo, predelavo in prodajo sadja in izdelkov v takem obsegu, da bo omogočala dodaten dohodek na kmetijah.
(8) Na kmetijah se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki so vezane na delo s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetijah v povezavi z ostalimi dopolnilnimi dejavnostmi (predelava mleka, dodelava medu, domače obrti, izobraževanje na kmetijah, turistično vodenje, prodaja na domu …), predelavo sadja, nabiranje zelišč, prodajo na tržnici, občasno trženje na sejmih in oskrbo na domu, oskrbo starejših občanov, pridobivanje in prodaja energije iz alternativnih virov itd. Z razvojem dopolnilnih dejavnosti in povečanim dohodkom na kmetijah je treba doseči večji dohodek na kmetiji in povečati socialno varnost kmečkega prebivalstva.
(9) Razvojne možnosti za povečanje pridelave sadja in zelenjave v povezavi s ponudbo na domu, v navezavi s turistično in rekreativno ponudbo, povečanje ponudbe zelenjave v domačih gostinskih in turističnih objektih ter omogočanje prodaje preko odkupnih centrov in večjih prodajnih verig. Možna je tudi intenzivnejša pridelava v tunelih ali rastlinjakih. Pomembna je ekološka, okolju in potrošniku prijazna pridelava zelenjave.
(10) Zaradi neugodne parcelne strukture se na celotnem območju občine spodbuja izvajanje komasacij. Pri načrtovanju in izvedbi komasacij je treba ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev, logike krajinskih vzorcev in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(11) Občina si bo prizadevala za ohranjanje kmetijskih zemljišč z ukrepi preprečevanja nadaljnjega zaraščanja predvsem na hribovitih in gorskih predelih, s tem, da bo spodbujala ureditev kmetijske infrastrukture in s tem omogočanje strojne obdelave ter spodbujanje pogodbenih zložb posameznih parcel kmetijskih zemljišč v večje parcele povsod, kjer je zemljišča možno usposobiti za strojno obdelavo. Na zemljiščih, kjer lega ne omogoča strojne obdelave bo občina še nadaljnje podpirala urejanje pašnikov.
(12) Na vodovarstvenih in drugih območjih z omejenimi dejavniki (varstvo narave, poplave, plazovi itd.) je treba kmetovanje prilagoditi varstvenim zahtevam.
(13) Pri melioracijah zemljišč, ki mejijo na potoke, naj se ohranja vsa obvodna vegetacija.
94. člen 
(Razvojna območja kmetijstva opredeljena po prevladujoči rabi) 
(1) Območje konvencionalnega kmetijstva na ravnini (med Kamnikom, Podgorjem, Šmarco in Volčjim Potokom) so območja, ki so glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč najbolj primerna za razvoj intenzivnejšega kmetijstva, kjer pa je omejitven dejavnik bližina mesta Kamnik in varstvo virov pitne vode. Na tem območju se:
– Spodbuja usmeritev v nove tržne niše. Na primer, preusmeritev s silažne koruze za krmo živali (predvsem govedi) na pridelavo žitaric.
– Spodbuja tudi razširitev pridelave in ponudbe v zelenjadarstvu in vrtnarstvu predvsem za lokalno oskrbo.
– Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleža vegetacijskih prvin ter renaturacije vodotokov, sicer pa se drevesna oziroma grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih ohranja.
(2) Območje konvencionalnega kmetijstva na razširjenem dolinskem dnu (Tuhinjska dolina, zgornji tok Nevljice, območja pri Nevljah, Godiču, Mekinjah, ob Bistričici) so območja, ki so glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč primerna za razvoj različnih konvencionalnih oblik kmetijstva, deloma pa so na njih omejitven dejavnik poplave. Na teh območjih se:
– Dovoljujejo ukrepi za posodabljanje kmetijske proizvodnje, ki pa mora biti prilagojena naravnim danostim.
– Drevesna oziroma grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih se ohranja oziroma na novo vzpostavlja na območjih, kjer je vegetacijski pas osiromašen, predvsem ob vodotokih.
(3) Območja ekstenzivnih kmetijskih površin na pobočjih s prevladovanjem travišč (območje Palovč, pobočja v Tuhinjski dolini in dolini Črne, gričevja med dolino Nevljice) so območja z močno izraženimi dediščinskimi kakovostmi (naselbinska dediščina, kulturna krajina). Hkrati so to območja s slabšimi pridelovalnimi pogoji. Na teh območjih se:
– Spodbuja tradicionalno kmetijsko rabo, ki ohranja kulturne in simbolne vrednosti kulturne krajine, preprečuje zaraščanje in opuščanja kmetijske dejavnosti, ter ohranjanja biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote. Gre predvsem za spodbujanje pašne živinoreje.
– Razvija se dopolnilne dejavnosti (pridelava lesa in lesni proizvodi itd.) in trajnostno naravnani turizem (ekološki, kulturni in izobraževalni turizem, zeliščarstvo, rekreacija itd.), kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(4) Območje kmetijskih površin na gričevju (Tunjiško območje) predstavlja izjemno območje kulturne krajine prepleta travnikov in pašnikov z velikim deležem travniških sadovnjakov in njiv. To območje je bilo nekoč pomembno sadjarsko območje, kjer je še danes prisotno zelo veliko število starih vrst sadja. Na teh območjih se:
– Spodbuja ohranjanje tradicionalnega sadjarstva (visokodebelni travniški sadovnjaki), tradicionalno predelavo sadja (sušilnice), ohranjanje starih sort sadja in formiranje zbirke starih sort sadja kot dela semenske banke slovenskih avtohtonih sadnih sort.
– Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, spodbuja se lokalno oskrbo, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5) Območja travnikov na mokrotnem dolinskem dnu (zgornji tok Nevljice in Rudniškega potoka) so območja ekstenzivnih travnikov pomembnih z vidika varstva narave. Na teh območjih se:
– Spodbuja kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti.
– Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti v povezavi s kolesarskim, ekološkim in kulturnim turizmom.
(6) Planinski pašniki v visokogorju (Menina planina, Veliko planinska planota, pod Kamniškim vrhom) so območja s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja), zato je treba spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na teh območjih se:
– Na visokogorskih kmetijah in pastirskih stanovih ohranja visokogorsko pašno živinorejo, hkrati pa razvija dopolnilne dejavnosti (prodaja mlečnih izdelkov, zeliščarstvo itd.) in trajnostno naravnani turizem (kulturni, etnološki in izobraževalni turizem) ter rekreacijo v naravi.
– Kale in ustrezno kakovost vode v njih se prvenstveno ohranja kot pomemben vir pitne vode za živino.
Usmeritve za razvoj gozdarstva 
95. člen 
(Funkcije gozdov) 
(1) Občina bo ohranjala gozdove in njihove funkcije, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Ohranjala se bo gozdnatost v gozdnati krajini, preprečevalo drobljenje gozdnih površin, ohranjalo gozdne robove in obvodno rastje. Hkrati pa se bo preprečevalo zaraščanje travišč na območjih ekstenzivne kmetijske rabe.
(2) V Občini Kamnik gozdovi zavzemajo več kot dve tretjini vseh površin (69%). Večinoma gre za gozdove v katerih so ekološke, socialne in proizvodne funkcije poudarjene bodisi na prvi ali drugi stopnji, kar pomeni, da določajo oziroma pomembno vplivajo na način gospodarjenja s temi gozdovi.
(3) V Občini Kamnik so tudi varovalni gozdovi, ki so bili razglašeni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Kot varovalni gozdovi so razglašeni predvsem gozdovi na območju gorskega in podgorskega pasu, kjer imajo predvsem zaradi strmih pobočij in občutljivih rastišč pomembno ekološko funkcijo kakor tudi posamezni nižinski gozdni otoki, zlasti ob Kamniški Bistrici zaradi izjemno poudarjene funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne vloge: sanitarna sečnja, sanacije žarišč in usadov in malopovršinska obnova. Poleg varovalne vloge opravljajo pogosto ti gozdovi še druge funkcije (hidrološko, biotopsko, kulturno dediščinsko), zato je treba le-te pri posegih upoštevati. Vsi večji posegi v varovalni gozd praviloma niso dopustni, razen če so utemeljeni s presojo vplivov na okolje. Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojno ministrstvo. Posegi v varovalni gozd se presojajo na podlagi vpliva posega na varovalni gozd in funkcije gozda.
(4) Gozdove, v katerih so izjemno poudarjene raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine ter gozdovi s poudarjenimi zaščitnimi, rekreacijskimi, poučnimi, higiensko-zdravstvenimi, obrambnimi ali estetskimi funkcijami, se lahko razglasi za gozd s posebnim namenom. Gozdovi, kjer je socialna funkcija izredno pomembna, so predvsem gozdovi ob Kamniku vključno z gozdom za Zapricami in ob reki Kamniški Bistrici, gozdovi celotne doline Kamniške Bistrice, Velika Planina in drugod, kjer so prisotne planinske pešpoti. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, se gospodarjenje z gozdom prilagaja tem pogojem. Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno (predvsem klimatsko), krajinsko in socialno vlogo, se ohranja in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Med proizvodnimi funkcijami gozda prevladuje lesno-proizvodna, ki je posebno pomembna predvsem v hribovitem obrobju Tuhinjske doline in Tunjiškega gričevja. V varovalnih gozdovih, gozdnih rezervatih in v gozdovih s posebnim namenom se gospodari v skladu z njihovim posebnim namenom. Pri obnavljanju gozdnega potenciala gozdov je ob upoštevanju splošno koristnih funkcij gozda treba izboljšati gospodarsko vrednost gozdov ter ob hkratnem izkoriščanju gozdnega prostora v turistično-rekreativne namene upoštevajoč gozdno gospodarske načrte izboljšati infrastrukturo v gozdovih (gozdne ceste). Spodbuja se potencial za energetsko izrabo lesne biomase.
(6) Krčitve omejkov in gozdnih ostankov na obrobju mesta zaradi ohranjanja biotske pestrosti in krajinskih vzorcev praviloma niso sprejemljive.
96. člen 
(Posegi v gozd) 
(1) Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša.
(2) Posega v gozd oziroma gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Primernost posega se ocenjuje na podlagi ovrednotenih funkcij gozdov.
(3) V gozdni prostor se lahko umeščajo tudi kolesarske in pešpoti namenjene rekreaciji prebivalstva. Primernost posega se ocenjuje na podlagi ovrednotenih funkcij gozdov.
(4) V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni, še zlasti za namene razpršene poselitve. Izjema so manjši objekti za potrebe lovstva, ki so nujni za smotrno upravljanje z lovno divjadjo in drugimi prostoživečimi živalmi.
(5) Posegi so možni, kadar ni mogoče pričakovati, da bi ti negativno vplivali na poudarjenost funkcij gozda. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin (povratna raba kmetijskih površin). Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. V kolikor se jim zaradi specifičnih zahtev posegov ni mogoče izogniti, morajo biti posegi izvedeni v smislu najmanjšega možnega vpliva na drevesno vegetacijo. Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij.
97. člen 
(Razvojne usmeritve gozdarstva) 
(1) Na področju gozdarstva se spodbuja ohranjanje in trajnostni razvoj gozdov z upoštevanjem njihovih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. Cilj je povečanje gospodarske rabe gozda posredno z razvijanjem različnih dopolnilnih dejavnosti vezanih na gozd in gozdni prostor.
(2) Pomembna je ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja. Prizadevati si je treba za trajnostno rabo gozdov in obnavljanje gozdnega potenciala ter izboljšati gospodarsko in ekološko vrednost gozdov.
(3) Povečati je treba ekonomsko učinkovitost gospodarjenja (izboljšati gozdno infrastrukturo, preseči probleme posestne razdrobljenosti …) in izboljšati trženje gozdov.
(4) Izvajanje strojnih uslug v gozdarstvu je lahko pomembna dopolnilna dejavnost, ki istočasno poveča rentabilnost izrabe strojev na kmetijah. Zlasti je lahko dobrodošlo opravljanje sečnje in spravila za druge lastnike v zimskem času.
(5) Na kmetijah naj se spodbuja uporabo individualnih kotlov na biomaso in manjše sisteme daljinskega ogrevanja, saj čiščenje gozdov omili pogostnost bolezni in škodljivcev na gozdnem drevju.
(6) Potenciali za uporabo lesne biomase so v gozdovih, kjer ostaja neizkoriščeno, neposekano drevje slabše kakovosti oziroma se redčenja ne opravljajo v predvidenem obsegu. Smiselna je finančna in materialna podpora potencialnih izvajalcev uslug.
Usmeritve za gospodarjenje z vodami 
98. člen 
(Urejanje vod in vodotokov) 
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo vodnih količin, njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Območje občine sodi v porečje Kamniške Bistrice razen vzhodnega dela Tuhinjske doline in dela območja Velike Planine, ki sodita v porečje Savinje. Vsi potoki, ki tečejo iz Kamniško-Savinjskih Alp in predalpskega hribovja, so hudourniškega značaja.
(3) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. Preprečuje se spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. V primeru posegov v obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine) je treba zagotoviti nadomestne retencijske površine. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje vodne robove ter naravno morfologijo strug in obrežno vegetacijo ter površinske vodne pojave v celoti.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov. Za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta je treba vzpostavljati, ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih. Spodbuja se renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
99. člen 
(Vodni viri) 
Vse vodne vire (tiste v gospodarski rabi in potencialne) se ustrezno varuje. Dejavnosti se usmerja izven območij pomembnejših potencialnih virov pitne vode in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve in na drugih območjih razpršene poselitve. Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih) je treba ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati. Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
100. člen 
(Vodna infrastruktura in gospodarska izraba vodotokov) 
(1) Ohranja in vzdržuje se tehnično kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba (tehniški objekti in ureditve v povezavi s koriščenjem vode).
(2) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne, žage, ribogojnice, mlini ...) je možno na vseh vodotokih kolikor je mogoče takšno gradnjo uskladiti z varstvenimi režimi. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in drugih naravnih vrednot, ni dopustna.
(3) Pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja vode je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na fizikalno, kemijsko, biološko in morfološko stanje vodotoka ter na vodni režim in na obstoječe vodne naprave in objekte gorvodno in dolvodno.
Usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin 
101. člen 
(Mineralne surovine) 
(1) Na področju mineralnih surovin je cilj racionalna raba virov mineralnih surovin, usmerjanje v obstoječe površinske kope ter zagotavljanje sprotne in dokončne sanacija površinskih kopov.
(2) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe površinske kope s podeljenimi koncesijami. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
(3) V skladu z opredeljeno zasnovo pomembnejših mineralnih surovin je treba varovati in nadzorovati smotrno gospodarjenje s surovinami ter preprečevati možna razvrednotenja teh območij. Na območjih mineralnih surovin je potrebna sprotna sanacija površinskih kopov.
(4) Na območju občine je še več opuščenih ali manjših občasno aktivnih nelegalnih kopov.
(5) Za celovit pregled stanja na tem področju je treba v prihodnosti izdelati oceno stanja (kataster) ter vrednotenje vseh preostalih nelegalnih kopov in morebitnih novih nahajališč. Na ta način bo občina pridobila pregledno evidenco vseh dosedanjih posegov v prostor z namenom pridobivanja posameznih vrst mineralnih surovin za različne potrebe gradbeništva. Nekateri od obstoječih nelegalnih kopov manjšega obsega pa so lahko zanimivi za oskrbo lokalnega prebivalstva.
(6) Opuščene nelegalne kope se sanira (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja) oziroma prepusti sukcesiji, če tehnična sanacija kamnolomov in peskokopov ni potrebna.
Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju 
102. člen 
(Turizem in rekreacija) 
(1) Turistična ponudba Občine Kamnik v naravnem okolju bo usmerjena v planinski, gorniški, športno-rekreativni, podeželski, zdravilski, ekološki in kulturni turizem.
(2) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
(3) Razvoj turističnih dejavnosti bomo usmerjali tako, da bo v turistično ponudbo vključenih kar se da veliko število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Reka Kamniška Bistrica predstavlja temeljno povezovalno os mesta Kamnik in območja načrtovanega regijskega parka. Ostali prostor občine je povezan s prepletom kolesarskih, pohodnih in konjeniških poti. Obstoječe tematske turistične pot in kolesarske poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, urejale se bodo nove tematske poti.
(4) Turistično-rekreacijska območja za rekreacijo v naravi so razdeljena na širša (Velika planina, Športno rekreativna in turistična cona na območju smodnišnice, reka Kamniška Bistrica, Volčji Potok in Menina planina) in ožja (Golf Volčji Potok in Arboretum Volčji Potok, Stari grad, Tunjice, Gozd, Snovik, Pšajnovica-Rakitovec, pobočja nad dolino Volovjeka) turistično rekreativna območja, ki so med sabo povezana s prepletom kolesarskih, pohodnih in konjeniških poti. Območja so ustrezno povezana tudi z urbano krajino.
(5) Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, bo občina spodbujala podeželski turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem na podeželju bomo spodbujali predvsem na območju avtohtonih vzorcev poselitve.
103. člen 
(rekreativni, izletniški, ekološki turizem in prostočasne dejavnosti) 
(1) Rekreativni turizem visoke kakovosti se bo še naprej razvijal na območju mesta Kamnik, kjer je predvidena ureditev površin za širitev turistično-rekreativne ponudbe predvsem na območju ob reki Kamniški Bistrici in na območju smodnišnice.
(2) Za vzpostavitev kvalitetne turistično rekreativne mreže v občini bomo spodbujali raznolikost in programske povezave med sosednjimi območji (načrtovani regijski park – reka Kamniška Bistrica – mesto Kamnik – Volčji Potok, mesto Kamnik – Tunjice, Motnik – Menina planina – Zgornji Tuhinj – Snovik, Kriška planina – Velika Planina, Rova – Volčji Potok – Palovče – Brdo pri Lukovici itn.).
(3) Območja rekreacije se bodo v omejenem obsegu, upoštevajoč omejitve zaradi naravnih kvalitet, razvijala ob reki Kamniški Bistrici in ob Nevljici.
(4) V okviru širitve spektra turistične ponudbe bomo na Veliki planini spodbujali nadaljnji razvoj smučišč in drugih objektov za zimske športe v obsegu, ki je glede na trajnostno razvojno usmeritev na tem območju, še sprejemljiv. Omogoča se tudi umestitev malih smučišč za lokalne potrebe v bližini naselij, če za to obstajajo naravne danosti in takšna raba ni v konfliktu z ostalimi rabami.
(5) Prostore za kampiranje bomo uredili v okviru razvoja turistične ponudbe na območju ob reki Kamniški Bistrici, Nevljici in Motnišnici, pri čemer bomo upoštevali obstoječo opremljenost z infrastrukturo in s storitvenimi dejavnostmi.
(6) Za potrebe turizma se, ob upoštevanju varstva kulturne dediščine in narave, lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti, planinske koče, mlini in lovske koče.
(7) S primernimi prostorskimi ureditvami za parkiranje ter potrebno opremo (odpadki, sanitarije, informacijske točke ipd.) je treba urediti izhodišča za pohode po planinah, hribovju in drugih atraktivnih prostorih naravne in kulturne krajine.
(8) Ureditve za potrebe turizma je treba zaradi vpliva svetlobe in hrupa, ki se v prostoru širijo, na celovitih območjih narave (planin Dol, Rzenik, Požar, Kancel, Prag, Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Kamniška Bistrica) ustrezno omejevati.
Usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti 
104. člen 
(Območja naravnih kakovosti) 
(1) Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000. Območja varstva naravnih kakovosti so skoncentrirana na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Menine planine. Naravne kakovosti državnega pomena so Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina, Županje Njive, Nevljica v zgornjem toku in v Soteski, potok Oševek, dolina Tunjščice in Volčji Potok. Naravne kakovosti lokalnega pomena so predvsem srednji tok reke Kamniške Bistrice, ter potoki Nevljica, Črna pri Kamniku in Bistričica.
(2) Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih.
(3) Dejavnosti na območjih naravnih kakovosti se lahko razvijajo v skladu s podanimi smernicami, mnenji in soglasji pristojnega nosilca urejanja prostora.
(4) Na območju naselij Tunjiškega gričevja, doline Tunjščice, doline Bistričice, Oševka in Tuhinjske doline, kjer gre za območje pričakovanih naravnih vrednot nahajališča miocenskih fosilov, se ob zemeljskih izkopih in gradnjah obvesti pristojni zavod za varstvo narave, zaradi spremljave morebitnih najdb fosilov.
105. člen 
(Območja kulturnih kakovosti) 
(1) Območja varstva kulturnih kakovosti so območja vrtno-arhitekturne dediščine Volčji Potok – Arboretum, območja naselbinske dediščine Kamnik – mestno jedro, Mekinje, predmestje Novi trg, Žalski hrib, trško naselje Motnik ter številne vasi, kulturna krajina in pastirsko naselje Velika Planina ter številna druga območja bogata na kulturni dediščini. Celotno območje občine je bogato z objekti kulturne dediščine.
(2) Dejavnosti na teh območjih se lahko razvijajo v skladu s podanimi smernicami pristojnega nosilca urejanja prostora.
(3) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
106. člen 
(Posebnosti občine) 
Ključne značilnosti občine so izjemna krajinska pestrost, velik delež naravno ohranjene krajine z regionalnim in državnim pomenom ter dejstvo, da degradacije (razen vedutnozelo izpostavljenega rudnika Kalcita in peskokopa Rudnik), v krajini niso izrazite. Prav tako je za občino značilna dobro razpoznavna in ohranjena arhitekturna identiteta tradicionalnih vaških naselij in kulturne krajine, kar je kakovost, ki jo je treba ohranjati in razvijati.
107. člen 
(Prepoznavnost krajine) 
(1) Območja s prepoznavnimi značilnostmi so opredeljena s prisotnostjo in številom oziroma gostoto prvin prepoznavnosti in izjemnosti že uveljavljenih kategorijah varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo torej pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.
(2) V Občini Kamnik so kot območja nacionalne prepoznavnosti opredeljena območja Velika planina, Menina planina in Volčji Potok ter celotno območje Kamniško-Savinjskih Alp, kot območja lokalne prepoznavnosti pa krajina zgornjega dela doline Kamniške Bistrice, Kamniški vrh, prisojna severna pobočja v Tuhinjski dolini, območje Pšajnovica – Gabrovnica – Rakitovec itd.
(3) Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.
(4) Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena krajinska območja. V njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
108. člen 
(Krajinska območja) 
(1) Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora, ki se jim določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so:
Ljubljansko-kamniška kotlina 
(2) Kamniška ravan je intenzivna poljedelska krajina na uravnanem svetu, ki je v pasu ob reki Kamniški Bistrici močno urbanizirana. Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo, razen v primeru nujnih prioritet, ki so ključne za nadaljnji razvoj občine. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj obstoječih poselitvenih območij. Preprečuje se zraščanje naselij ob prometnicah. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Ohranja se poplavne površine ob reki Kamniški Bistrici. Varuje se območja vodnih virov. Površinske kope se sanira.
Tunjiško gričevje 
(3) Razgibano gričevje z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino. Nova poselitev se umešča v obstoječe vasi. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Ohranja se sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Območje se razvija kot rekreativno zaledje Kamnika, spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije.
Kamniško-Savinjske Alpe 
(4) Visokogorje z veliko reliefno dinamiko, razgaljenim skalovjem, melišči in izoblikovanimi vegetacijskimi pasovi. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Varuje se območja vodnih virov.
(5) Izrazit greben Kamniškega vrha s strmimi južnimi pobočji, značilnimi senožeti in melišči. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Senožete se ohranja in varuje pred zaraščanjem. Na strmih in erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (izletništvo, gorsko kolesarjenje). Vodotoke se ohranja v naravnem stanju. Varuje se območja vodnih virov.
Velika planina 
(6) Izjemna kulturna krajina na visoki kraški planoti z ohranjenimi pastirskimi zaselki in značilnimi ovalnimi pastirskimi kočami. Posegi in dejavnosti v tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti, biotske raznovrstnosti in značilnosti kulturne krajine. Ohranja se tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških in turističnih objektov. Kale in druge vodne vire za potrebe pašništva se varuje pred neustrezno rabo. Spodbujanje razvoja turizma in rekreacije, ki ga je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora; Območje smučišč je treba sanirati in posodobiti.
Menina planina 
(7) Visoka pretežno gozdnata kraška planota s številnimi pašnimi krčevinami, pastirskimi postojankami in manjšimi jezerci. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Pašnike in krčevine se varuje pred zaraščanjem. Varuje se območja vodnih virov.
Gozd-Sovinja peč-Ravne pri Šmartnem 
(8) Na izrazitih gozdnatih strmih pobočjih, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba in struktura kmetijske krajine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin. Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij, ohranja se gručasta zasnova naselij in arhitekturna tipologija kmečkih domov. Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev (novih vasi ali širitve obstoječih zaselkov). Ohranja se strnjene gozdne površine na erozijskih območjih, obstoječe krčitve gozda, jase in gozdne robove. Spodbuja se razvoj kmečkega turizma v povezavi z izletništvom. Ohranja se sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Varuje se območja vodnih virov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.
Širše območje Tuhinjske doline 
(9) Na ozkem dolinskem dnu ob Nevljici in Motnišnici se ohranja obstoječa intenzivnosti kmetijske proizvodnje. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo. Poselitev se načeloma usmerja v ureditvena območja naselij, preprečuje se zlivanja vasi v dolini. Ohranja se stara vaška jedra. Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev (novih vasi ali širitve obstoječih zaselkov). Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Varuje se poplavne površine ob Nevljici. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije.
(10) Na izrazitih gozdnatih strmih pobočjih, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba in struktura kmetijske krajine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin. Poselitev se usmerja v ureditvena območja naselij, ohranja se gručasta zasnova naselij in arhitekturna tipologija kmečkih domov. Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev (novih vasi ali širitve obstoječih zaselkov). Ohranja se strnjene gozdne površine na erozijskih območjih, obstoječe krčitve gozda, jase in gozdne robove. Spodbuja se razvoj kmečkega turizma v povezavi z izletništvom. Ohranja se sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Varuje se območja vodnih virov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 
109. člen 
(Ocena ogroženosti za posamezne naravne in druge nesreče) 
(1) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč.
(2) Potresna ogroženost: Občina Kamnik leži na obrobju Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. V občini so možni potresi do 8 stopnje po MCS lestvici.
(3) Ekološke nesreče: Ob potresu obstaja vedno tudi velika nevarnost uhajanja nevarnih snovi v okolje. Iz tega vidika je ogroženo predvsem mesto Kamnik (Kemična industrija Kamnik).
(4) Poplavna ogroženost: Poplavljajo predvsem vodotoki Kamniška Bistrica, Nevljica in Motnišnica v večjem delu svojega toka. Večja poplavna ogroženost naselij je zgolj ob reki Kamniški Bistrici (Perovo ter delno Zgornje Stranje in Godič, kakor tudi Kamnik, Šmarca, Stahovica in deli ostalih naselij). Manjša poplavna ogroženost je ob Nevljici (severni del Nevelj, Vrhpolje in posamezni objekti v drugih naseljih), ob Črni v naselju Črna pri Kamniku, ob Bistričici (posamezni objekti v naseljih ob vodotoku) in Motnišnici (posamezni objekti v Motniku).
(5) Erozijska ogroženost: Na večjem delu območja Občine Kamnik so zaznavni ali manj razviti erozijski procesi (I. in II. stopnja erodiranosti). Tretjino ozemlja predstavljajo nestabilne in pogojno stabilne zemljine, ki predstavljajo k plazenju nagnjena območja, kjer je nevarnost plazov ob veliki namočenosti tal z vodo velika in stalna. Številna so erozijska žarišča in območja skalnih podorov. V Kamniško-Savinjskih Alpah je zmerno ogroženo površje tudi zaradi snežnih plazov.
(6) Požarna ogroženost: V Občini Kamnik je v osrednjem delu nevarnost požara v naravi majhna, v visokogorju pa sorazmerno velika.
(7) Vododeficitarna območja: V občini kot vododeficitarno območje lahko opredelimo predvsem območje Velike planine, kjer so omejene količine pitne vode velik omejitveni faktor za razvoj turizma in športnih dejavnosti.
(8) Druge naravne nesreče so še viharji in ujme s točo, žled, suša. Večja škoda se lahko pojavlja v smrekovih in borovih gozdovih v hribovitih in gorskih območjih, ki so manj odporna od listavcev tako proti snegolomom kot proti viharjem.
110. člen 
(Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Dejavnosti, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče, novo poselitev in infrastrukturo se usmerja izven poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območij. Dejavnosti na teh območjih se prilagaja naravni dinamiki prostora.
(2) Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območij je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč,
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih,
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
111. člen 
(Varstvo pred erozijo in plazovi) 
(1) V večjem delu občine so potrebni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi. Na erozijsko najbolj ogroženih območjih (erozijska žarišča, območja stalnih plazov) je prepovedano graditi. Na drugih erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju protierozijskih ukrepov, ki morajo biti načrtovani dolgoročno in trajno. Ti vključujejo preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal, preoblikovanje terena na območjih plazenja tal, posege, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena …), posege, ki služijo odvodnjavanju terena, ter druge posege, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter v izvedbenem načrtu za sanacijo območja določiti potrebne zaščitne ukrepe. Posebne preventivne ukrepe je treba izvajati tudi na pogojno stabilnih zemljiščih, saj so na teh zemljiščih vse pogostejši plazovi, zdrsi posameznih objektov ali skupin ipd..
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano kakršno koli poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov ter ogoljevanje površin.
(3) Na plazljivih območjih zemeljskih plazov, to je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, so prepovedani posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča ali krčitve ter večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na plazovitih območjih snežnih plazov, to je na zemljiščih, kjer redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo, je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
112. člen 
(Varstvo pred poplavami) 
(1) Reka Kamniška Bistrica je bila že zelo zgodaj regulirana zaradi preprečevanja poplav. Stopnja varnosti pred poplavami je zaradi starosti regulacijskih del na vodotoku in zaradi drugih posegov v zaledju vodotoka danes močno zmanjšana in od odseka do odseka različna. Del struge skozi urbanizirane dele ravnine danes dosega le še prevodnost 20-letnih voda, zato visoke vode višje povratne dobe še vedno ogrožajo stanovanjske objekte, gospodarska poslopja in prometnice.
(2) Poplavna ogroženost v občini bo ponovno preverjena glede na obseg, stopnjo ogroženosti in možne škode, ki bi jih visoke vode lahko povzročile. Navedeno bo osnova za omejitve rabe na teh območjih, za urejanje površin ter za izdelavo sanacijskih programov.
(3) Poleg aktivnih protipoplavnih ukrepov je treba predvsem ohranjanje obstoječih poplavnih in retencijskih površin. Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.
(4) Za zagotavljanje poplavne varnosti na območju urbanističnega načrta Kamnik ter nižje ležečih naselij ob Kamniški Bistrici se na podlagi pridobljene pozitivne presoje plana/posega na naravo predvidijo možnosti ureditve protipoplavnih ukrepov, oziroma zadrževalnikov tako na Kamniški Bistrici, kot na Motnišnici.
113. člen 
(Varstvo pred potresi) 
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
114. člen 
(Zaščita in reševanje) 
(1) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega na gosto poseljenem območju Občine Kamnik je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin. Za potrebe evakuacije in zbiranja ljudi se predvidijo zelene in druge odprte površine v naseljih in v neposredni bližini naselij.
(2) Območja za deponijo ruševin je treba zagotoviti predvsem v širšem mestnem prostoru Kamnika.
(3) Zagotoviti je treba tudi prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi se bi v primeru nesreč izvajal na obstoječih pokopališčih, ki imajo zagotovljene prostorske možnosti za širitev in predvsem na novem pokopališču v Mekinjah.
(4) Za potrebe potencialnih naravnih nesreč ima občina rezervirana zemljišča za pokope kadavrov ob elementarnih nesrečah severno od naselja Volčji Potok.
(5) Nujna medicinska pomoč je organizirana v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik.
11. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
115. člen 
(Stavbna zemljišča) 
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer so bila v preteklem času stavbna zemljišča načrtovana na območjih, ki so za gradnjo iz različnih razlogov neustrezna (poplavno ogrožena zemljišča, neprimerne reliefne razmere in erozijska ogroženost ipd.) ali pa je bil izkazan dolgoročen interes za nadaljnjo uporabo zemljišč v kmetijske namene in takšna raba ni v večjem konfliktu z rabo stavbnih zemljišč in razvojem poselitve.
(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je takšna sprememba skladna s trajnostno razvojno opredelitvijo smotrne širitve naselij, predvsem na:
– območjih hkratne sanacije obstoječe razpršene gradnje,
– kmetijskih zemljiščih znotraj naselij,
– na manjših območjih kmetijskih zemljišč, ki niso deli kompleksov kmetijskih zemljišč in na katerih ni pričakovati kmetijske proizvodnje,
– na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja,
– na področjih, ki so nujna za strateški razvoj občine.
(4) Pri spremembah kmetijske rabe v stavbno je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.
(5) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, na območjih razpršene poselitve.
(6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
(7) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(8) Stavbnim zemljiščem se določi osnovna, v območjih naselij pa praviloma tudi podrobnejša namenska raba, s katero se podrobneje opredeli dovoljene posege v prostor ter dovoljene dejavnosti in preplet le-teh v posameznih urejevalnih enotah.
(9) Opuščena območja za izkoriščanje mineralnih surovin se predvidi za sanacijo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja), prednostno se jih namenja za ponovno vzpostavitev gozdnih in kmetijskih zemljišč.
116. člen 
(Kmetijska zemljišča) 
(1) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje stavbnih zemljišč dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.
(2) Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
117. člen 
(Gozdna zemljišča) 
(1) Novih infrastrukturnih objektov ni dovoljeno umeščati na območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim pomenom ter v sklenjena območja gozdov, razen v primeru, ko je z variantnimi študijami in praviloma podrobnimi prostorskimi načrti dokazano, da gre pri posegu za optimalno vodenje trase glede na prostorske, okoljske in ekonomske kriterije. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Pri umeščanju vodov v prostor naj se upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti.
(2) Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer ni mogoče pričakovati, da bi sprememba rabe negativno vplivala na poudarjenost funkcij okoliškega gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal ter ob soglasju pristojne službe.
(3) Širitve naselij v območja gozdov so načeloma sprejemljive, vendar le, če je mogoče zagotoviti zadosten odmik gradbenih parcel od gozdnega roba, neoviran prost dostop do gozda in kadar ni mogoče pričakovati, da bi sprememba rabe negativno vplivala na poudarjenost funkcij okoliškega gozda.
118. člen 
(Vodna zemljišča) 
(1) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.
(2) Zaradi varovanja voda in vzpostavitve zelenih ekoloških koridorjev vodotokov se v poseljenih območjih ob vodotokih s podrobnejšo namensko rabo določi zelene površine.
12. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
119. člen 
(Splošne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) 
(1) V širšem mestnem območju Kamnika ter v ostalih centralnih naseljih, so stavbna zemljišča namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti. Območja za gospodarske dejavnosti so ločena od stanovanjskih dejavnosti, možen pa je preplet centralnih in gospodarskih dejavnosti, vendar samo v primeru, da so dejavnosti kompatibilne. V drugih naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost, razen na območju Velike planine, ki predstavlja posebno območje naselja turističnega značaja.
(2) V urbanih naseljih se prvenstveno zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) V urbanih naseljih je dopustno, v skladu z identiteto naselja, povečati gostoto poselitve oziroma gostoto prebivalcev.
(4) V naseljih Tuhinjske doline in hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba ohranjati tudi v prihodnje.
(5) V območju urbane aglomeracije Kamnika in naselij ob reki Kamniški Bistrici vse do Stahovice se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(6) Na območjih ogroženosti pred naravnimi nesrečami (plazljiva območja, plazovita območja, poplavna območja itd.) je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo.
(7) Na območjih okoljskih obremenitev (zrak, vode, hrup itd.) je treba zagotoviti potrebne omilitvene ukrepe.
III. IZVEDBENI DEL 
120. člen 
(Vsebina izvedbenega dela) 
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– omrežje gospodarske javne infrastrukture,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
121. člen 
(Stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je njihova položajna natančnost odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in zemljiškim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.
122. člen 
(členitev prostora) 
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in razpršene gradnje,
– prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih.
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote.
123. člen 
(Prostorske enote) 
(1) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in razpršene gradnje:
Enote odprtega prostora
Opis območja, ki ga sestavljajo enote odprtega prostora
KE-01
Kamniško-Savinjske Alpe
KE-02, KE-03, KE-04
Velika planina
KE-05, KE-06, KE-07, KE-08, KE-09, KE-10, KE-11, KE-12, KE-13, KE-14, KE-15, KE-16, KE-17, KE-18, KE-19, KE-20, KE-21, KE-22, KE-23
Ljubljansko-kamniška kotlina
KE-24
Tunjiško gričevje
KE-25
Gozd-Peč-Ravne pri Šmartnem
KE-26, KE-27, KE-28, KE-29, KE-31
Širše območje Tuhinjske doline
KE-30
Menina planina
(2) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje:
Oznaka naselja
Ime naselja
BE
BELA
BI
BISTRIČICA
BK
BREZJE NAD KAMNIKOM
BP
BELA PEČ
BR
BRIŠE
BU
BUČ
CI
CIRKUŠE V TUHINJU
ČE
ČEŠNJICE V TUHINJU
ČR
ČRNA PRI KAMNIKU
ČT
ČRNI VRH V TUHINJU
GA
GABROVNICA
GODIČ
GD
GOZD
GO
GOLICE
GR
GRADIŠČE V TUHINJU
HR
HRIB PRI KAMNIKU
HRUŠEVKA
KA
KAMNIK
KB
KAMNIŠKA BISTRICA
KRŠIČ
KG
KREGARJEVO
KL
KLEMENČEVO
KO
KOŠIŠE
KR
KRIVČEVO
KALIŠE
KT
KOSTANJ
LA
LANIŠE
LI
LIPLJE
LO
LOKE V TUHINJU
LS
LASENO
LT
LAZE V TUHINJU
MA
MALI HRIB
ML
MALI RAKITOVEC
MO
MOTNIK
MR
MARKOVO
OK
OKROGLO
OM
OKROG PRI MOTNIKU
OŠEVEK
PA
POLJANA
PB
POREBER
POTOK V ČRNI
PD
PODGORJE
PH
PODHRUŠKA
PI
PIRŠEVO
PJ
PODJELŠE
PL
PODLOM
PO
PODBREG
PR
PRAPROČE V TUHINJU
PS
PODSTUDENEC
PŠAJNOVICA
PT
POTOK
RA
RAVNE PRI ŠMARTNEM
RO
ROŽIČNO
RU
RUDNIK PRI RADOMLJAH
SA
STAHOVICA
SB
STEBLJEVEK
SE
SELA PRI KAMNIKU
SI
SIDOL
SK
SREDNJA VAS PRI KAMNIKU
SM
SMREČJE V ČRNI
SN
SNOVIK
SO
SOTESKA
SP
SPODNJE PALOVČE
SR
STARA SELA
SS
SPODNJE STRANJE
ST
STOLNIK
SU
STUDENCA
SV
SOVINJA PEČ
ŠP
ŠPITALIČ
ŠT
ŠMARTNO V TUHINJU
TUČNA
TM
TUNJIŠKA MLAKA
TP
TREBELNO PRI PALOVČAH
TR
TROBELNO
TU
TUNJICE
VA
VASENO
VOLČJI POTOK
VE
VELIKA LAŠNA
VH
VELIKI HRIB
VI
VIR PRI NEVLJAH
VJ
VRANJA PEČ
VK
VRHPOLJE PRI KAMNIKU
VO
VODICE NAD KAMNIKOM
VP
VELIKA PLANINA
VR
VELIKI RAKITOVEC
ZA
ZAGORICA NAD KAMNIKOM
ZAVRH PRI ČRNIVCU
ZD
ZDUŠA
ZJ
ZAJASOVNIK
ZK
ZAKAL
ZM
ZGORNJI MOTNIK
ZN
ZNOJILE
ZP
ZGORNJE PALOVČE
ZS
ZGORNJE STRANJE
ZT
ZGORNJI TUHINJ
ŽA
ŽAGA
ŽN
ŽUPANJE NJIVE
ŽU
ŽUBEJEVO
 
124. člen 
(Enote urejanja prostora) 
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2) Enote urejanja prostora v naseljih so prikazane na kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz oznake naselja in zaporedne številke EUP znotraj naselja (npr. KA-45).
(3) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora (npr. KE-01).
(4) Podenote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz enote urejanja odprtega prostora in zaporedne številke podenote razpršene poselitve v celotni občini (npr. KE-01/045).
(5) V primeru, da je za enoto urejanja odprtega prostora podana posebnost oziroma določilo, se le-to upošteva na vseh enotah urejanja prostora tudi EUP znotraj naselja, ki jih obdaja ta enota odprtega prostora.
125. člen 
(Prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) 
(1) Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.14. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.15. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.17. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen, če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.16. poglavju tega odloka.
126. člen 
(Območja državnih prostorskih načrtov) 
(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti, veljajo določbe državnega prostorskega načrta.
(2) Območja državnih prostorskih načrtov ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora so prikazani v Prikazu stanja prostora.
127. člen 
(Območja podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih, lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN-ja. Meja OPPN se v tem primeru določi v postopku izdelave OPPN, treba pa je izdelati karto »prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« oziroma koncept povezav in infrastrukturnega urejanja za celotno enoto urejanja prostora.
(5) Prostorske ureditve, za katere se lahko izdela OPPN iz prejšnjega odstavka tega člena, so:
– gradnje in ureditve za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselijter za sanacije posledic naravnih nesreč,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 1 ha,
– na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in con in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(6) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora.
(7) Za gradnjo večstanovanjskega objekta z več kot štirimi stanovanji je treba izdelati OPPN.
(8) Za gradnjo skupine več kot 10 individualnih prostostoječih ali povezanih (vrstnih, atrijskih, verižnih) stanovanjskih hiš je treba izdelati OPPN.
128. člen 
(Prikaz stanja prostora) 
(1) Prikaz stanja prostora se pripravi na podlagi prostorskega informacijskega sistema in vsebuje predvsem podatke o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih ter drugih območij, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(2) V prikaz stanja prostora se vključujejo tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov ter stanja v prostoru, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja, kazalci okolja, kazalci varstva pred naravnimi in drugimi nesrečamiin kazalci varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugi potrebni podatki za prostorsko načrtovanje in spremljanje stanja v prostoru.
13. Namenska raba prostora
129. člen 
(Vrste namenske rabe prostora) 
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) V posameznih enotah urejanja prostora morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (najmanj 70%) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz stanja prostora« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.
(5) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
OSNOVNA NAMENSKA RABA
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS – stanovanjske površine
SS – območje stanovanjskih površin
SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno družinskih hiš
SSv – območja večstanovanjske gradnje
SK – površine podeželskega naselja
Skj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja
SP – površine počitniških hiš
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa
CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP – površine za industrijo
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B – POSEBNA OBMOČJA
BC – športni centri
BD – površine drugih območij
BT – površine za turizem
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZV – površine za vrtičkarstvo
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – pokopališča
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC – površine cest
PL – letališča
PŽ – površine železnic
PO – ostale prometne površine
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
Ak – površine razpršene poselitve
Ap – posebna območja sanacije razpršene gradnje
Acd – območja razpršene poselitve – kulturna in verska dejavnosti
RAZPRŠENA GRADNJA
zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju)
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
IV. OBMOČJA VODA
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
OO – OSTALA OBMOČJA
14. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 
130. člen 
(Vrste dovoljenih gradenj) 
(1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč.
(2) Izven stavbnih zemljišč so dovoljene gradnje, določene z zakonom ter gradnje infrastrukturnih, nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi in določili tega odloka.
(3) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dovoljene:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(4) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljene samo na legalno zgrajenih objektih.
131. člen 
(Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor) 
(1) Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do vključno 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine, razen na kmetijski namenski rabi označeni s K1 in K2, dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
– gradnja druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena,
– gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov, vendar izključno na območju stavbne namenske rabe,
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– gradnja podhodov in nadhodov za pešce,
– gradnja brvi in mostov,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči,
– urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč),
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– vzdrževanje cest,
– gradnja in vzdrževanje parkirnih površin,
– postavitev sončnih zbiralnikov na strehah zahtevnih in manj zahtevnih objektov.
132. člen 
(Spremembe namembnosti objektov) 
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP.
(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo, ter podrobnimi in posebnimi določbami tega odloka.
133. člen 
(Dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah) 
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 40% BTP posameznega objekta, vendar ne več od največje dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK in SKj lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 40% BTP objekta ali kompleksa.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
134. člen 
(Dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora) 
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz uredbe, ki določa klasifikacijo objektov,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 
135. člen 
(Regulacijske črte) 
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte, prikazane v grafičnem delu OPN.
(2) Če regulacijske črte niso prikazane, je treba pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijsko črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
136. člen 
(Odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj 4 m, če ni z regulacijskimi črtami (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) določeno drugače.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti BTP do 40 m2 morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj 1,5 m, oporni in podporni zidovi kot nezahtevni in enostavni objekti pa 0,5 m.
(3) Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko postavijo na parcelno mejo, vendar le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov, so dovoljeni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(5) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov, so dovoljeni brez soglasja lastnikov sosednjih parcel v primeru, ko na mestu predhodno legalno postavljenega objekta le tega odstranimo in ga nadomestimo z novim objektom na isti lokaciji in v enakih gabaritih. Ta določba ne velja v primeru kadar je takšen objekt v varovalnem pasu prometnic.
(6) Minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste je določen glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(7) Za postavitev ograj ob javnih cestah oziroma v varovalnem pasu ceste je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik oziroma pristojnega upravljavca, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(8) Med javno cesto ali drugo prometno javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma do ograje ali zapornice, ki zapira vozilom pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(9) Na zazidljivih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov je gradnja stavb v 25-metrskem pasu od gozdnega roba dopustna le s soglasjem pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 
137. člen 
(Določanje velikosti objektov) 
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– faktorjem zelenih površin na parceli objekta (FZP),
– višino objektov.
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, višina novega objekta ne sme presegati najvišjega legalno zgrajenega objektaenake namembnosti v območju EUP v oddaljenosti do 150 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(4) Na območjih naselbinske dediščine sta merilo za zazidanost in izrabo obstoječ vzorec poselitve in velikost objektov. Ohranja se obstoječe urbanistične parametre.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 
138. člen 
(Oblikovanje objektov) 
(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi splošnim identitetnim značilnostim objektov v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, oblikovanju ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(4) Frčade so dovoljene ter so razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri.
(5) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer ne smejo presegati višine strešnega venca.
(6) Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50% obstoječih objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen postavljen prečno na plastnice.
(7) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). Barva fasad, cokla, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.
(8) Posamezne objekte je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. Za takšne gradnje je potrebna izdelava OPPN.
(9) Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zasteklitev balkonov,poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav.
139. člen 
(Velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) 
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP) in drugih odprtih javnih površin (OJP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je treba na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.
(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic oziroma ustrezno zavarovana.
(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.
(4) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(5) Obstoječe drevorede in večja drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(8) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja podpornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina podpornega zidu večja od 1,2 m, se praviloma izvede v terasah. Podporni zid mora biti obdelan z naravnimi materiali oziroma intenzivno ozelenjen.
(9) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.
(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– saditev in vzgoja strupenih in visoko alergenih rastlin ni dovoljena.
140. člen 
(Pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objektov je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Števila parkirnih mest ob obstoječih večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novih večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75% parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ali naravnih ovir ni mogoča.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj, oziroma v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Parkirna mesta, garaže in pripadajoči nezahtevni in enostavni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi nezahtevni in enostavni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih z namensko rabo S in C niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E in O.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
141. člen 
(Dimenzioniranje števila parkirnih mest) 
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Namembnost objekta
Število parkirnih mest (PM)
Stanovanja in bivanje
11100 Enostanovanjske stavbe 
11210 Dvostanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje
11220 Tri-in večstanovanjske stavbe:
za stanovanje do 35m2 neto tlorisne površine
1 PM, + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
za stanovanje od 36m2 do 60m2 neto tlorisne površine
1,5 PM, + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
za stanovanje nad 61m2 neto tlorisne površine
2 PM, + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in ipd.)
1 PM/10 postelj
+ 20% za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski domovi) 
1 PM/4 postelje 
+ 20% za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša)
1 PM/5 postelj 
+ 50% za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje 
+ 20% za obiskovalce
Poslovno trgovske dejavnosti
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/30 m2 BTP
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m2 BTP
12203 Druge poslovne stavbe 
(mešani poslovni programi)
1 PM/30 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe 
(trgovski lokal pod 100 m2)
1 PM/30 m2 BTP
Ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina med 100 in 500 m2)
1 PM/50 m2 BTP
ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe 
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) 
1 PM/80 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center do 2500 m2)
1 PM/35 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe 
(nakupovalni center nad 2500 m2)
1 PM/30 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe 
(odprte in pokrite tržnice)
1 PM/40 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe 
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)
1 PM/25 m2 BTP
12303 Bencinski servisi
1 PM/30 m2 prodajnih površin
ne manj kot 3PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
(obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …)
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
(avtopralnice)
3 PM/pralno mesto
Družbene dejavnosti
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)
1 PM/5 sedežev
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/80 m2 BTP
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1 PM/10 sedežev
Športne dejavnosti
24110 Športna igrišča – stadion
1 PM/200 m2 BTP
od tega 20% PM za avtobuse
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis
4 PM/igrišče
24110 Športna igrišča 
(javna kopališča)
1 PM/150 m2 površine javnega kopališča
12650 Stavbe za šport
1 PM/30 m2 BTP
od tega 20% PM za avtobuse
12650 Stavbe za šport 
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu: wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)
1PM/15 m2 BTP
12650 Stavbe za šport – kegljišče, bowling
4 PM/stezo
Posebne dejavnosti
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) 
1 PM/1 sobo
12112 Gostilne, restavracije, točilnice
1 PM/4 sedeže + 1PM/tekoči meter točilnega pulta 
ne manj kot 5PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)
1 PM/10 postelj
Družbene dejavnosti
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice)
1 PM/5 postelj
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)
1 PM/25 m2 BTP
ne manj kot 2 PM + 1PM/dva zaposlena
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
(zavetišče za živali)
1 PM/150 m2
ne manj kot 2 PM
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)
1 PM/učilnico+ 1 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)
1,5 PM/učilnico 
+ 1 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)
1,25 PM/učilnico 
+ 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) 
1 PM/25 m2 BTP
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) 
1,25 PM/oddelek + 
0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
Proizvodne dejavnosti
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe za spravilo pridelka
1 PM/80 m2 BTP
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)
1 PM/30 m2 BTP
ne manj kot 2 PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2)
1 PM/50 m2 BTP
12510 Industrijske stavbe 
(delavnice za servis motornih vozil)
6 PM/popravljalno mesto
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča s strankami) 
1 PM/150 m2 BTP
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(skladišča brez strank)
ne manj kot 3 PM
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 
(razstavni in prodajni prostori)
1 PM/80 m2 BTP
Drugo
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe 
1 PM/600 m2
ne manj kot 10 PM
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)
1 PM/600 m2
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt)
1 PM/600 m2
od tega 20% PM za avtobuse
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev)
1 PM/100 m2
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe)
1 PM/50 m2*
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
(2) V primeru izračuna necelega števila PM se število PM zaokroži navzgor.
(3) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, je treba na vsakih pet parkirnih mest zagotoviti eno parkirno mesto za kolesa in eno parkirno mesto za motorje oziroma druga enosledna vozila.
(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti najmanj 5% oziroma najmanj eno parkirno mesto za invalide.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(6) Najmanjša dovoljena dimenzija za projektiranje parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,5 m x 5,0 m.
142. člen 
(Gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.
(2) Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– na posamezni namenski rabi se lahko postavi le tiste objekte, ki služijo namenski rabi, na kateri stojijo, razen nezahtevnih in enostavnih objektov v javni rabi, objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih linijskih objektov,
– enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju,
– s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora, temveč ga kvalitetno nadgrajujejo in v prostoru ne izstopajo,
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe zazidave lahko stojijo le na funkcionalni parceli manj zahtevnega ali zahtevnega objekta z gradbenim dovoljenjem, razen objektov na zelenih površinah,
– enostavni in nezahtevni objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Pri oblikovanju majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave, je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– dovoljene so oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP, dopustne so tudi ravne strehe,
– fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov,
– nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
(4) Objekti za kmetijske potrebe (kozolci, čebelnjaki), morajo povzemati tradicionalno obliko in materiale istovrstnih objektov na obravnavanem območju.
(5) Ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine ustrezno oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.
(6) Znotraj območij kulturne dediščine je umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor dopustna v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za varstvo kulturne dediščine. Za njihovo postavitev, če je le-ta dopustna, je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(7) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.15 tega odloka.
143. člen 
(Objekti in naprave za oglaševanje) 
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskimi predpisi, ki določajo merila za določitev lokacij in pogoje za oglaševanje ter ob soglasju občinskega pristojnega oddelka za urejanje prostora.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena velja, da na območjih in objektih kulturne dediščine vključno z njihovimi vplivnimi območji, postavitev objektov za oglaševanje ni dopustna. Postavitev objektov, razen reklamnih panojev, je izjemoma dopustna, če je postavitev v skladu z varstvenim režimom in je pristojna služba za varstvo kulturne dediščine z izdajo kulturnovarstvenega soglasja potrdila, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta. Postavljanje reklamnih panojev na zemljiščih ali objektih, ki so kulturna dediščina ni dovoljeno.
(3) Zaradi zahtev varstva kulturne dediščine je treba pridobiti pozitivno kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine tudi za postavitve objektov za oglaševanje izven območij varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru, da bi postavitev objekta pomenila negativen vpliv na varovane elemente (npr. postavitev na lokacijah varovanih vedut). Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte ali območja kulturne dediščine.
(4) Plakatne stebre iz prvega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje se lahko, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, začasno postavljajo na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(6) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, razen na strehah stavb, v vseh enotah urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(7) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za vsako oglaševanje, tudi za lastne potrebe, pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(8) Če se objekti za oglaševanje ter turistična in usmerjevalna signalizacija postavljajo v varovalnih pasovih GJI je treba pridobiti soglasje upravljavca posamezne javne infrastrukture.
(9) Objekti za oglaševanje na K1, K2, G, V, ZP, ZD in ZK niso dovoljeni.
(10) V območjih razpršene poselitve (A) praviloma ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje, razen za lastne potrebe lastnika oziroma uporabnika objekta. Izjemoma se objekti za oglaševanje lahko namestijo ob soglasju občinskega pristojnega oddelka za urejanje prostora.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
144. člen 
(Velikost in oblika parcele objekta) 
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene zelene površine,faktorji izkoriščenosti parcele ipd.),
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov,
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel objektov,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje,
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora in obe dopuščata gradnjo istovrstnega objekta, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) Pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju sanacije razpršene gradnje (Ap), kadar parcela objekta še ni določena, velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m2 ali površina zemljišč pod stavbo vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki bodo po izvedenem postopku evidentiranja parcelacije ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture ali dostopov do zemljišč.
(7) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim stavbam se določi v skladu z zakonom, za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN.
(8) Parcelo objekta je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(9) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 
Obvezna gospodarska javna infrastruktura 
145. člen 
(Obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.
(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
146. člen 
(Predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura) 
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste in organiziran odvoz odpadkov.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
147. člen 
(Obvezno priključevanje na komunalno opremo) 
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(4) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke legalno zgrajenih objektov.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture 
148. člen 
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran:
avtocesta (AC)
40 m
glavna cesta (GC)
25 m
regionalna cesta (RC)
15 m
lokalna cesta (LC)
10 m
zbirna mestna ali zbirna krajevna cesta (LZ)
10 m
lokalna mestna ali krajevna cesta (LK)
8 m
javna pot (JP)
5 m
javne poti za kolesarje (KJ)
2 m
nekategorizirana cesta (NK)
2 m
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav predstavljajo progovni in varovalni progovni pas ter znašajo, merjeno od osi skrajnega tira.
železniška proga v naselju
106 m
železniška proga zunaj naselja
108 m
industrijski tir
54,5 m
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
za elektroenergetske vode nazivne napetosti:
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV
40 m
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV
10 m
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV
15 m
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV
3 m
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV
10 m
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV
1 m
nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV
1,5 m
razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 
2 m
za plinovode z obratovalnim tlakom:
plinovodi ter merilno-regulacijske postaje prenosnega sistema
65 m
plinovodi distribucijskega sistema od 1 bar do 16 bar
5 m
plinovodi distribucijskega sistema do 1 bar
5 m
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda
3 m
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine
Objekti višji od 100 m
Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m
Objekti višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(8) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
149. člen 
(Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegiv varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora lastnik prizadetega zemljišča dopustiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljavec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna.
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah praviloma umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo in gospodarjenje z gozdovi, vključno z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko in gozdno zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka v skladu z zakonom, ki ureja vode.
150. člen 
(Gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest) 
(1) V varovalnih pasovih cest, določenih z zakoni in drugimi predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(8) Hodniki za pešce ter javna razsvetljava se gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest.
(10) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
151. člen 
(Gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) 
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri načrtovanju gradenj je treba dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(6) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
152. člen 
(Gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) 
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v meteorno kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(11) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja.
(12) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico oziroma se jih v čim večji meri zadržuje. Padavinske vode s streh objektov se v največji možni meri ponika.
153. člen 
(Gradnja in urejanje za potrebe rabe energije) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije, skladno z lokalnim energetskim konceptom Občine Kamnik.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplotne in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke,
– druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanja tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter predpisi na področju varstva okolja.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
154. člen 
(Gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) 
(1) Plinovodi se gradijo v naseljih ali zunaj njih, v ograjenih kompleksih in v objektih. Pri načrtovanju in graditvi plinovodov je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter preprečiti morebitne škodljive vplive plinovodov na okolje in obratno. Plinovodi se praviloma gradijo v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustna so vzdrževalna dela, obnove in rekonstrukcije plinovodnega omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3) V 1,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom do 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 0,5 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) V varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih, ki jih določi upravljavec/operater plinovoda.
155. člen 
(Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če:
– se ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN,
– so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:
– da so vplivi na okolje minimalni,
– da objekt zavzema čim manj površine,
– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, izven urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedanagradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjemin sicer:
– stanovanjskih objektov,
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju ter za nezahtevne in enostavne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih distribucijskih in prenosnih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(9) Za priključitev na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.
156. člen 
(Gradnja in urejanje javne razsvetljave) 
Javne površine na območjih naselij z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije.
157. člen 
(Gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji.
(2) Na območjih urejevalnih enot s podrobnejšo namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje tako, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Načrtovano lokacijo objektov in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba občine v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma pred posegom v prostor.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1), drugih kmetijskih zemljiščih (K2) ter v območju površinskih voda (VC),
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja gozdarstva,
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora mora biti čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(7) Enostavnih objektov komunikacijskega omrežja kot so bazne postaje, antene in oddajniki, ni dovoljeno umeščati na vidno izpostavljenih mestih in uličnih fasadah. Če stojijo na objektih, morajo biti umeščeni tako, da ne presegajo višine slemen objektov.
158. člen 
(Objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini in naj se ustrezno zastre z zelenjem ali primerno ograjo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen.
(5) Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.
(6) Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori za zbiranje odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine 
159. člen 
(Varstvo narave) 
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
160. člen 
(Varstvo kulturne dediščine) 
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine velja varstveni režim iz akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji navedeni v nadaljevanju tega člena. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega člena.
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(12) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (kolikor ni možno drugače, jih je treba locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za največ enkrat, kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(13) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(14) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(15) Pri posegih na registrirani memorialni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, je za posege v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij treba pridobiti kulturovarstvene smernice in soglasje,
– spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(16) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(17) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(18) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih treba upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(19) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(20) V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(21) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. Uporaba detektorjev za kovino s strani nepooblaščenih oseb ni dovoljena.
(22) V primeru odkritja nove kulturne dediščine je treba o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(23) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(24) Med gradnjo je treba objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(25) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
161. člen 
(Usmeritve za pripravo projektnih pogojev na območju Mestnega jedra) 
(1) Ta člen določa usmeritve za pripravo projektnih pogojev za varstvo kulturne dediščine na območju dediščine EŠD 213 – Kamnik Mestno jedro, kulturni spomenik (v nadaljevanju: Mestno jedro). Usmeritve so razdeljene na splošne usmeritve, ki veljajo na celotnem območju in na usmeritve, ki veljajo samo na EUP osrednjega dela Mestnega jedra. Območja dediščine so prikazana v Prikazu stanja prostora. Meje kulturnega spomenika so razvidne iz razglasitvenega akta. Usmeritve se smiselno uporabljajo pri pripravi projektnih pogojev pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine za gradnje in posege, ki so dovoljeni brez priprave OPPN. V primerih izdelave OPPN se usmeritve smiselno uporabijo kot smernice za podrobno prostorsko načrtovanje.
1. Skupne usmeritve se uporabljajo na območju kulturnega spomenika in na območjih, v katerih lahko posegi vplivajo na prostorski pomen Mestnega jedra. Vsi objekti in odprti prostori znotraj meja kulturnega spomenika so del kulturnega spomenika. Različni deli spomenika imajo različno spomeniško vrednost.
2. Zaradi celovitosti obravnave območja, je treba pred pripravo posameznih OPPN ali pred spremembo veljavnih izvedbenih aktov, za celotno območje EŠD 213 Kamnik – Mestno jedro, pripraviti skupne strokovne podlage, to je analitični del konservatorskega načrta za prenovo z zasnovo prostorskega načrtovanja, pripravljen skladno s predpisom o konservatorskem načrtu za prenovo(v nadaljevanju: strokovne podlage za mestno jedro). Na podlagi strokovnih podlag za mestno jedro,se lahko fazno sprejema posamezne OPPN. Če je posamezni OPPN namenjen celoviti prenovi območja, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo. Za spremembe OPPN in drugih izvedbenih načrtov konservatorski načrt za prenovo ni potreben. V območjih, ki se urejajo s PPIP, so novogradnje možne v skladu s strokovnimi podlagami za mestno jedro.
3. Gradnje novih objektov do sprejemov OPPN niso dopustne, razen v primeru v primeru, ko je to dovoljeno v PPIP v prilogi 2.
4. Z OPPN se lahko v skladu s strokovnimi podlagami za mestno jedro predvidi gradnjo novih objektov, pri čemer se morajo novi objekti z volumni in oblikovanjem podrejeno vključiti v obstoječo urbano strukturo mestnega jedra in njegovo silhueto. Obstoječe vedute ne smejo biti okrnjene. OPPN naj prilagajanje mestnemu jedru predvidi tudi v uporabi materialov in barv. OPPN morajo vsebovati tudi krajinske rešitve prostorskih ureditev.
5. Do priprave strokovnih podlag za mestno jedro in sprejemov OPPN so dopustne rekonstrukcije objektov, odstranitve objektov, vzdrževalna dela in posegi, ki ne vplivajo na varovane vrednote mestnega jedra. Varovane vrednote mestnega jedra so:
a. prepoznavna lega v prostoru,
b. naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
c. podoba naselja v prostoru (silhueta naselja, stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina, poudarki historičnega pomena),
d. odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
e. naselbinska zasnova (struktura, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja) mesta in objektov,
f. odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
g. stavbno tkivo vseh posameznih objektov v varovanem območju (zunanjščina in notranjščina),
h. fasade objektov in njihovo vlogo v prostoru,
i. prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki ipd.),
j. oprema in uporaba javnih prostorov.
(2) Podrobnejše usmeritve za urejanje odprtega prostora osrednjega dela mestnega jedra (EUPKA- 44, KA- 37 in KA-32):
1. Ulice in trgi
a. Varujejo se prostorski gabariti.
b. Urejanje, raba in oblikovanje morfološko zaključenih celot odprtega prostora mora biti enotna.
c. Nivoja ulic in trgov ni dovoljeno višati. Ob prenovah je potrebo niveleto ulic in trgov znižati tako, da ne bo višja od hišnih pragov.
d. Ohranjen tlak naj se varuje in po potrebi obnavlja oziroma rekonstruira, novi naj sledijo historičnemu zgledu. Prednostno naj se uporablja naravne materiale.
e. Tlakovanje z betonskimi tlakovci ni primerno. V primeru izvedbe dostopov za invalide naj se izvedejo montažne klančine, ki se jih po potrebi lahko odstrani. Njihova konstrukcija ne sme posegati v stavbno maso objekta (obstoječe stopnice, varovan kamnit portal, poslikave ipd.).
f. Gradnja podzemnih garaž ni dopustna, razen na območjih, kjer to dopuščajo strokovne podlage/analitični del konservatorskega načrta.
2. Zelene površine (parki, drevoredi, obrežje Kamniške Bistrice, pobočja poraščena z avtohtono vegetacijo, posamezna drevesa). Varuje se:
a. kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
b. kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
c. naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief ipd.),
d. funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
e. podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
f. oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
g. ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, rastišče,
h. posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
3. Oporni zidovi in ograje
a. Obstoječi oporni zidovi, ki so nastali na podlagi znanih historičnih dejstev, se varujejo. Izvedba novih ni primerna, izjema so značilne posebnosti posameznih območij. Oporni zidovi morajo biti kamniti, zgrajeni na klasičen način.
b. Obstoječe ograje se ohranja, možne so rekonstrukcije v izvirnejšo obliko. Nove ograje so možne na območjih reurbanizacije degradiranih predelov spomenika. Oblikovanje ograj naj izhaja iz tipologije ograj mestnega območja.
4. Urbana oprema
a. Urbana oprema je dovoljena v skladu s katalogom urbane opreme, ki ga v sodelovanju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravi Občina Kamnik. V sklop urbane opreme sodijo: klopi, koši za smeti, javne svetilke, gostinska oprema, izveski, tende, premični panoji pred lokali in dovoljeni začasni objekti. Ohranjena historična urbana oprema se varuje.
b. Do priprave kataloga je za postavitev urbane opreme treba pridobiti usmeritve pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in soglasje občinske uprave.
c. Do priprave kataloga je dovoljena izvedba novih izveskov, ki naj bodo oblikovani v skladu s historično tipiko (materiali, barva in oblikovanje).
d. Postavitev cvetličnih korit na trgih ni dovoljena.
e. Na območju spomenika naj se prometna signalizacija minimalizira.
(3) Podrobnejše usmeritve za posege na objektih v osrednjem delu mestnega jedra (EUPKA- 44, KA- 37 in KA-32):
1. Splošno
a. Vse objekte in ureditveje dovoljeno vzdrževati in obnavljati v skladu s spodnjimi usmeritvami.
b. Posege, ki presegajo vzdrževanje in obnavljanje (novogradnje, prizidave) je potrebno načrtovati z OPPN in v skladuz usmeritvami strokovnih podlag za mestno jedro.
c. Odstranitev celotnega objekta je mogoča v skladu z 31. členom ZVKD-1 oziroma v primeru, da je objekt statično tako poškodovan, da ga ni več mogoče obnoviti. V primeru odstranitve se lahko na mestu rušitve postavi samo porušenega popolna rekonstrukcija oziroma replika objekta. Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in oblikovanje fasade, obliko, postavitev in razmerja oken (posnetek odstranjenega objekta). Pri tem naj se v novi objekt namestijo pomembni stavbni elementi porušenega objekta (portali in drugi kamniti elementi, okenske polknice, ograje, reliefno in slikano okrasje na fasadi …). Dovoljeno je odstopanje od obstoječega stanja v primeru boljše pričevalnosti objekta.
d. V primeru delne odstranitve objekta se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno. Oblikovanje se prilagaja oblikovanju historičnih objektov v mestnem jedru.
e. Nadzidava historičnih objektov ni dopustna. Dozidava je dovoljena v izjemnih primerih le na dvoriščni strani objekta, v skladu s historičnim urbanizmom mesta za potrebe obstoječih stanovanj, če to ne spreminja varovanih značilnosti. Prizidek je lahko pritličen, z enokapno streho (kap strehe proti dvorišču obravnavanega objekta) po vzoru historičnega urbanizma.
f. Postavljanje samostojnih objektov v atrije, na dvorišča in vrtove ni dopustno.
g. Posamezna stavba v mestnem jedru je praviloma namenjena eni stanovanjski enoti. Izjeme so dopustne, kadar zasnova objekta dopušča načrtovanje več ločenih enot brez posega v varovane elemente notranjostiobjektov.
h. V pritličjih objektov ob Šutni, Glavnem trgu in Maistrovi ulici prostorov proti ulici ni primerno spreminjati v stanovanjske prostore.
i. Nameščanje zunanjih stopnišč oziroma dostopov v zgornje etaže ni primerno.
2. Strehe
a. Strehe in strešne konstrukcije se varujejo in po potrebi prenavljajo. Pri prenovi strešne konstrukcije naj se ohranijo obstoječi nakloni, stare okenske odprtine in drugi tradicionalni elementi strehe.
b. Strehe morajo biti simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu.
c. Dopusten je naklon strešin od 38° do 45°. Kritina je rdeči opečni bobrovec. Ravne strehe niso dopustne.
d. Pločevinaste enokapne strehe z manjšim naklonom so dopustne samo za prekritje tipičnih kamniških teras iz 19. stoletja.
e. Umeščanje balkonov v strehe objektov ni dopustno.
f. Historični dimniki se varujejo. V primeru novozgrajenih dimnikov morajo biti ti grajeni klasično iz opeke, ometani, pobarvani z belo barvo in prekriti z dvokapno streho iz bobrovca.
g. Historične strešne odprtine se varujejo in obnavljajo. Frčade morajo biti prekrite z dvokapno streho iz bobrovca, napušči naj bodo obiti z lesom in klasično izdelani, fasade frčad so lahko obložene z lesom ali ometane v skladu z oblikovanjem fasade. Napušče frčad je prepovedano oblagati s stiroporom. Pločevinaste obrobe na zatrepu in na izteku strešine niso dopustne. Novo odpiranje strešin z odprtinami na plašč je dovoljeno na dvoriščno stran objekta. Nove strešne odprtine je mogoče nameščati v skladu z osnostjo in oblikovanjem objekta. Streho je mogoče odpirati samo v enem nadstropju/etaži strehe. Nameščanje strešnih oken in svetlobnih tubusov ni dopustno.
h. Napušči streh se varujejo in obnavljajo v skladu s historično tipiko. Na novogradnjah ali pri prenovi morajo biti ometani in oblikovani polkrožno ali profilirano v skladu s tipologijo arhitekture objekta oziroma območja. Napušče je prepovedano oblagati in oblikovati iz stiropora.
i. Požarni zidovi: če so višine različne, morajo zidovi segati do negorljive strešine. V primeru, da zidovi presegajo višino streh, morajo biti ometani in prekriti z bobrovcem. Pločevina ni dovoljena.
j. Dopustni so pasovni snegolovi. Točkovni snegolovi niso primerni.
k. Umetno kovani dekorativni nastavki strehe se ohranijo in po potrebi obnovijo oziroma če je nujno rekonstruirajo.
l. Strehe cerkva, kapelic, znamenj, graščin in dvorcev se ohranjajo in obnavljajo v obstoječih naklonih in materialih. Dopustna so odstopanja zaradi boljše prezentacije objekta.
m. Nameščanje sončnih celic in fotovoltaičnih sistemov na strehe objektov v mestnem jedru ni dovoljeno.
3. Fasade
a. Varujejo se arhitekturni elementi in členitve fasad v vseh njihovih razmerjih, oblikovanjih in materialih.
b. Pred prenovo je na vseh objektih obvezno sondiranje fasad, ki ga opravi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Na podlagi sondiranja se določi barvna shema prenove fasade. Barva se v primeru pomanjkanja barvnih indicev lahko določi tudi s pomočjo analogije.
c. Vsi elementi fasadne dekoracije se obvezno varujejo in se obnavljajo s tehnikami in materiali, ki omogočajo ustrezno varovanje vseh elementov fasade. Izvedbaarhitekturnih členitev in dekoracij fasade v stiroporu in drugih umetnih materialih ni dopustna.
d. Varuje in ohrani se tiste predele fasadnega ometa, ki so zdravi in trdno sprijeti s podlago. Neustrezno predhodno stanje fasade (npr. špric omet) je treba ob prenovi ustrezno izboljšati z novim ometom in upoštevanjem historične analogije.
e. Obdelava talnega pasu fasade – cokla mora omogočati izsuševanje zidu. Oblikovan naj bo v skladu s historično tipologijo ali odprt do kamnite substance objekta. Nameščanje oblog (kulir plast, kamnite in betonske plošče, keramika …) ni dopustno.
f. Kamnitih objektov ni dopustno oblagati z izolacijo. V primeru, da gre za opečnat objekt se ga lahko dodatno izolira, vendar samo v primeru, da na fasadi ni arhitekturnih členitev in okrasja in da debelina izolacije ne pomeni izstopanja objekta iz niza uličnih fasad.
g. Inštalacije na fasadi so dopustne, v kolikor ne poškodujejo arhitekturne členitve in dekoracije ter ne posegajo v gradbeno substanco zidu. Na glavna pročelja ni dovoljeno postavljati inštalacijskih omaric, cevi in druge inštalacijske opreme.
h. Stavbno pohištvo se varuje in obnavlja v obstoječih materialih, oblikah in razmerjih. Stavbno pohištvo naj bo v celoti leseno. Dotrajane dele se lahko zamenja z novimi, ki so natančen posnetek obstoječih in sicer v materialu (primeren samo les), obliki in razmerjih. Varuje se tudi okovje. V primeru, da so obstoječa okna neznačilna za mestno jedro jih je ob menjavi treba prilagoditi historičnemu videzu hiše in okna povzeti po historični analogiji.
i. Polkna / naoknice, okenske mreže, umetno kovani nadstreški, ograje, lopute, izveski se varujejo in obnavljajo z materiali, ki omogočajo optimalno varovanje originalne substance.
j. Izveski na konzolah so edini primer fasadnega označevanjav mestnem jedru. Izveski morajo biti v celoti umetno kovani ali modernega umetniškega izraza, vendar morajo biti v tem primeru njihove konzole v oblikovanju in materialih poenotene s historičnimi. V primeru, da se v objektu nahaja več dejavnosti je možno na fasado namestiti dva vertikalna umetno kovana nosilca, na katera se lahko pritrjuje posamezne kovinske označevalne table. Neonske izveske, digitalne tiske, reklamne fasadne obloge, video zaslone, pano napise, ni dopustno nameščati na fasade objektov v mestnem jedru.
k. Klima naprave se lahko nameščajo na podstreho na dvoriščno stran objekta. Klima naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade.
l. V nobenem primeru ni dopustno podirati parapetov in iz okenskih odprtin ustvarjati izložbe oziroma vitrine.
m. Dvigala je mogoče namestiti zgolj v primeru javne ali turistične rabe objekta samo na dvoriščno ali stransko fasado do napušča objekta in samo v primeru, da namestitev ni vedutno sporna in ne zmanjšuje vrednosti ambienta, v katerem se nahaja. Dvigalo naj bo v celoti montažno, stekleno in transparentno. Namestitev ne sme ogrožati ali poškodovati arhitekturne vrednosti objekta.
n. Pročelja novih objektov se izvajajo v skladu s tipologijo objektov varovanega območja (osna postavitev okenskih in vratnih odprtin, oblika oken, medetažni venec, oblikovanje napušča, oblika oken, izbor barve).
4. Notranjost objektov
a. V celoti se varujejo originalne tlorisne zasnove (razporeditev prostorov, sob), notranja komunikacija objekta (veža, stopnišče, hodniki, arkadni hodniki, atriji), arhitekturne členitve, oboki, oblikovanje, poslikave in materiali.
b. Varujejo in obnavljajo se vsi obstoječi oboki.
c. Nosilni leseni stropi se varujejo in obnavljajo. Vgradnja betonskih plošč ni dopustna.
d. Varujejo, obnavljajo in rekonstruirajo se najdene poslikave. Način prezentacije in materiale določi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
e. Prepovedana je zazidava in prezidava arkadnih hodnikov.
f. Varuje se originalna velikost okenskih in vratnih odprtin.
g. Zniževanje stropov ni dopustno.
h. Stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in barve.
i. Varujejo se stari tlaki (keramika, teraco, leseni parketi, opečnati in kamniti tlaki, keramične ploščice iz 19. stoletja ipd.).
5. Dvorišča, vrtovi, atriji
a. Notranja in zunanja dvorišča v mestnem jedru se varujejo nepozidana. Varujejo se vsa kamnita obzidja s katerimi so bila dvorišča predeljena. Prav tako se varujejo prosti dostopi k vodi v primeru, da so historično potrjeni.Tlak naj se po potrebi in v okviru upoštevanja varstvenega režima prilagodi morebitni novi vsebini oziroma namembnosti (kamnite ali opečnate plošče, granitne kocke, pesek). Tlakovanje z betonskimi tlakovci ni dopustno.
b. V celoti in neokrnjenosti se varujejo in obnavljajo značilne rezljane lesene terase iz 19. stoletja.
c. Vrtovi se varujejo v svoji funkciji in umestitvi v prostor.
d. Postavitve lesenih lop oziroma drvarnic in garaž so mogoče v skladu s historičnim oblikovanjem in izbiro materialov zgolj na zasebnih zunanjih dvoriščih objektov. Postavitve se izvedejo v skladu s arhitekturno tipiko območja, ki jo s kulturnovarstvenimi pogoji opredeli pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Ob prenovah se z dvorišč odstranijo sekundarne neustrezne zazidave.
e. Glavna veža objekta, ki povezuje zunanje dvorišče s trgom ali ulico ter notranjim dvoriščem se varuje kot prosto prehodna. V primerih sekundarnih predelav, se v okviru prenov odstranijo neprimerne predelave in dozidave.
(4) Podrobnejše usmeritve za varovanje arheološke dediščine
1. Območje Malega gradu
a. Izvaja se redni monitoring s strani pooblaščene osebe.
b. Treba je sprotno popravljati poškodbe na zaščitnih prekritjih in dozidavah, pri čemer se uporablja identičen material in tehnologija.
c. Preprečevati je treba ponovno zaraščanje.
d. Vzdrževati je treba prvotni koncept prezentacije ali pridobiti kulturnovarstveno soglasje za nov koncept.
e. Prepovedano je uporabljati prostor spomenika v namene, ki škodujejo estetski pojavnosti, znanstveni, kulturni in pedagoški vsebini spomenika.
f. Dovoljeni so le posegi, ki izboljšujejo revitalizacijo spomenika s kulturnimi, znanstvenimi in pedagoškimi vsebinami (gostinska dejavnost je omejena na stražni stolp).
g. Pred vsakim posegom v še neraziskano zemljišče je treba opraviti arheološke raziskave. Če se ob tem najdejo arheološke ostaline, je treba poskrbeti za njihovo prezentacijo, ki jo je treba navezati na obstoječi koncept prezentacije območja.
h. Prepovedano je odkopavanje, nasipavanje ali drugačno poseganje v teren.
2. Območje arheoloških najdišč Šutna in skeletnega grobišča na Žalah
a. Treba je sproti popravljati poškodbe v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
b. Pred vsakim posegom v zemeljske plasti je treba opraviti predhodne arheološke raziskave.
c. Po predhodni raziskavi je v varovano območje moč locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, pri čemer rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.
3. Območje starega mestnega jedra Kamnika in arheološkega najdišča Zaprice.
a. Vsak poseg v zemeljske plasti je treba spremljati z arheološkim dokumentiranjem gradbenih del. To dokumentiranje lahko preide v zaščitne arheološke raziskave, ki se omejijo na logično celoto najdbe.
(5) Podrobnejše usmeritve za varovanje memorialne dediščine
1. V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
2. Memorialni dediščini naj bo zagotovljen javni dostop. Območje spomenika se obravnava v skladu prostorsko pieteto in kulturnim pomenom posameznega spomenika.
3. Varuje se:
a. avtentičnost lokacije in celostna prostorska umestitev,
b. izjemnost in edinstvenost v lokalnem ali širšem prostoru,
c. zgodovinski in krajevni pomen,
d. pričevalnost glede na težo zgodovinskega dogodka ali pomena,
e. materialna substanca in fizična pojavnost objekta,
f. avtorsko delo,
g. stopnja materialne ohranjenosti spomenika,
h. oblikovne in estetske značilnosti,
i. hortikulturna zasnova,
j. prostorsko doživljajska funkcija spomenika,
k. ohranjanje celovitosti in po možnosti tudi izvirnosti spomenika in bližnje okolice.
162. člen 
(Varstvo vojnih grobišč) 
(1) Na območju občine se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so prikazana oziroma označena v kartah prikaza stanja prostora.
(2) Na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč se določa oziroma prepoveduje:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju z Pravilnikom o pokopališkem redu na vojnih grobiščih.
(3) Za posege na območja vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje teh grobišč in občinske službe pristojne za urejanje prostora.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin 
163. člen 
(Varovanje in izboljšanje okolja) 
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
164. člen 
(Varstvo zraka) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je treba, če je le mogoče, priključiti na ekološko čiste vire energije.
165. člen 
(Varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
166. člen 
(Varstvo voda) 
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.
(3) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(4) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.
(5) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelatihidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(6) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
167. člen 
(Varstvo vodnih virov) 
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
168. člen 
(Varstvo tal in reliefa) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
169. člen 
(Varovalni gozdovi) 
(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi, ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih legalnih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno, hidrološko, biotopsko ali klimatsko funkcijo gozda v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti ter z dovoljenjem pristojnega organa.
170. člen 
(Gozdovi s posebnim namenom) 
(1) Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni s posebnimi predpisi ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdov s posebnim namenom so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in aktom o zavarovanju.
171. člen 
(Območja za raziskovanje mineralnih surovin) 
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so na območju občine za raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 
172. člen 
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(2) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(3) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci je v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča osnovne zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi.
173. člen 
(Erozijska, plazljiva in plazovita območja) 
(1) V ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora,se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi, s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa je dovoljeno le v suhem vremenu in v času zmrzali ter, ko so tla prekrita s snežno odejo ter ni nevarnosti za erozijo ali plaz.
(4) Na plazljivih območjih se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivost ali plazovitost, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena, ter geoloških in geomehanskih poročil, ki bodo podala jasne usmeritve pod kakšnimi pogoji je gradnja možna.
(6) Plazljiva in erozijsko ogrožena območja prikazana v kartah Prikaz stanja prostora so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.
174. člen 
(Območja potresne ogroženosti) 
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
175. člen 
(Poplavna območja) 
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(7) Za vse enote urejanja prostora, ki se nahajajo na območju poplavne nevarnosti, so posegi dovoljeni skladno s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostoru na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
176. člen 
(Varstvo pred požarom) 
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(4) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge načine, ki zagotavljajo požarno varnost.
(5) Gradnje in ureditve v prostoru morajo biti zasnovane tako, da zagotavljajo dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(6) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
177. člen 
(Ureditve za potrebe obrambe) 
(1) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(2) Heliporti se lahko urejajo na strehah in utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
178. člen 
(Arhitektonske ovire) 
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah ter tudi na vseh javnih zunanjih površinah.
179. člen 
(Varstvo pred hrupom) 
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so v skladu s predpisi s področja hrupa v okolju določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine, in sicer:
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom,
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa,
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje,
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) S tem odlokom so v skladu s predpisi s področja hrupa v okolju določene meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom. Stopnje varstva pred hrupom na območju poselitve so določene po namenskih rabah prostora v naslednji tabeli:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom
I. stopnja
II. stopnja
III. stopnja
IV. stopnja
S – OBMOČJA STANOVANJ
SS 
SSe
SSv
SK 
SKj
SP
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU 
CDi
CDz
CDk
CDo
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP
IG
IK 
B – POSEBNA OBMOČJA
BT 
BD 
BC 
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS 
ZP 
ZV 
ZD 
ZK
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC 
PL 
PC 
PO 
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE
VI – VODNA INFRASTRUKTURA
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
O – OSTALA OBMOČJA
(3) Za določitev območij II. stopnje varstva pred hrupom je treba ob prvi spremembi tega odloka izdelati strokovne podlage ter na njeni osnovi določiti območja II. stopnje varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki ureja hrup v okolju.
(4) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom so določene s predpisom, ki ureja hrup v okolju.
(5) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(6) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(7) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(8) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest oziroma v bližino obstoječih virov hrupa, je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščitooken ali fasade pred hrupom, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(9) Kritične vrednosti hrupa za posamezna območja varstva pred hrupomso lahko dosežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje Občine Kamnik.
(10) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi hitrost vozil, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(11) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(12) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območja urejanja ob avtocesti oziroma za območja spremenjene rabe prostora znotraj njenega vpliva glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
180. člen 
(Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganja obremenitev okolja, kot jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Novogradenj namenjenih bivanju oziroma izvajanju dejavnosti, ki sodijo v območja I. stopnje varstva pred sevanjem, ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja. Vplivna območja se določajo kot razdalja od središčne osi daljnovoda do roba vplivnega območja na višini 1 m. Okvirne velikosti vplivnega območja daljnovodov za določeno nazivno napetost so odvisne od tipa daljnovoda in znašajo za 400 kV daljnovod 42 ali 46 m, pri 220 kV daljnovodu 18 ali 24 m in pri 110 kV daljnovodu 11 ali 14 m.
(7) Za vsenadzidave, dozidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov, namenjenih bivanju, ki posegajo vvplivna območja obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnega elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
181. člen 
(Zagotavljanje bivalnega standarda stanovanjskih objektov in drugih objektov z varovanimi prostori) 
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov in drugih objektov z varovanimi prostori je treba smiselno upoštevati predpise o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj ter drugih objektov z varovanimi prostori.
(2) Pri gradnji stanovanjskih objektov in drugih objektov z varovanimi prostori je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
(3) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na območjih razpršene gradnje 
182. člen 
(Razpršena gradnja) 
(1) Objekti razpršene gradnje so:
– legalno zgrajeni objekti na zemljiščih, ki s tem odlokom niso prikazana kot stavbna zemljišča,
– legalno zgrajeni objekti v enotahposebnih območij sanacije razpršene gradnje z oznako Ap.
(2) Za objekte razpršene gradnje se ob posegih izvede sanacija stanja, ki obsega najmanj komunalno in oblikovno sanacijo. Hkrati se za vse objekte v enoti stavbnega zemljišča razpršene gradnje ugotovi nedovoljene (nelegalne in neskladne) gradnje.
(3) Komunalna sanacija razpršene gradnje obsega najmanj:
– obvezno priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje, če je le to na voljo ali izgradnjo male čistilne naprave;
– obvezno priključevanje na javno vodovodno omrežje;
– sanacijo priključevanja na javno cesto skladno z določili tega odloka.
(4) Oblikovna sanacija razpršene gradnje obsega najmanj:
– legalizacijo ali odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ali delov objektov;
– analizo obstoječih oblikovnih značilnosti razpršene gradnje glede na merila in pogoje za oblikovanje za predpisano namensko rabo SSe ali SK ter ugotovitev odstopanj;
– odpravo oblikovnih neskladnosti obstoječega objekta razpršene gradnje z merili in pogoji za oblikovanje za predpisano namensko rabo SSe ali SK;
– uvedbo novih sanacijskih ukrepov s katerimi je mogoče izboljšati podobo objekta razpršene gradnje, kot so: sprememba fasadnega ovoja, menjava stavbnega pohištva, sonaravno urejanje zunanjih površin ob objektu, ozelenitve oziroma zasaditve na parceli objekta, oblikovna sanacija nezahtevnih in enostavnih objektov, odstranitev neustreznih ograj, menjava kritine, odstranitev neustreznih arhitekturnih elementov (stolpiči, fasadni pomoli, večkotni izzidki) ipd.
(5) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo Ap.
15. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
183. člen 
(Dopustni objekti po namenski rabi prostora) 
(1) Dopustni objekti so opredeljeni v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(1) Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so podani po posamezni namenski rabi.
(2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
(3) Dopustni so samo tisti objekti, ki neposredno služijo objektom v skladu s podrobnejšo namensko rabo.
184. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SS 
stanovanjske površine
Členitev podrobne namenske rabe
SS 
stanovanjske površine
SSe 
prosto stoječa individualna gradnja
SSv 
večstanovanjska gradnja
Osnovna dejavnost
– So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Spremljajoče dejavnosti
– Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno) ipd.
Izključujoče dejavnosti
– Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 11100 enostanovanjske stavbe; 
– 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 11301stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo;
– 1242 garažne stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice;
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 122 upravne in pisarniške stavbe;
– 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
– 24110 športna igrišča;
– 11100 enostanovanjske stavbe;
– 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 11301 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo;
– 1242 garažne stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice;
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 122 upravne in pisarniške stavbe;
– 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
– 24110 športna igrišča;
– 1122 tri in več stanovanjske stavbe;
– 11301stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo;
– 1242 garažne stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice;
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 122 upravne in pisarniške stavbe;
– 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
– 24110 športna igrišča;
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena.
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena.
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena.
Zelene površine
FZP: 0,20
FZP: 0,20
FZP: 0,4 ali 15m2/stanovanje velja večja vrednost
Največja dopustna izraba
FZ: 0,4 
FI: 0,8
FZ: 0,4 
FI: 0,5
FZ: 0,3
Največja višina
P+1+M
P+1+M
14 m
Merila in pogoji za oblikovanje
Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na parceli objekta nimajo objektov za lastne potrebe, razen garaž ali nadstreškov nad parkirnimi mesti, ki morajo biti enotno oblikovani.
dopustni gabariti
Višinski gabarit 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150m od roba objekta v enoti urejanja prostora.
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
Razmerja gabaritov: 
– Minimalno tlorisno razmerje osnovnega objekta 1:1.3, objekt je lahko zasnovan v obliki I, L,U. Objekte zasnovane v obliki črke U ni dovoljeno postavljati na hribovitem terenu, kjer je razlika terena ob objektu večja od 1,4 m.
fasade
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m.
– Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo.
strehe
– Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora.
– Za objekte, ki niso namenjeni bivanju so na celotnem območju občine dovoljene ravne strehe.
– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico, razen kadar je prevladujoča (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici.
– Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.).
– Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.
Druga merila
Posebnosti SS
– Višinski gabariti objektov se prilagajajo obstoječi gradbeni strukturi enake namembnosti.
– dodatki na pročeljih (stolpiči, fasadni pomoli in večkotni izzidki) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni in kritinami) niso dovoljeni.
– Za preseganje teh pogojev je potrebna izdelava OPPN.
Posebnosti SSv
– Večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju strnjenih naselij urbanistične zasnove Kamnika.
– V enoti urejanja prostora, za katero ni predpisan OPPN, je dovoljena gradnja večstanovanjskega objekta z največ štirimistanovanjskimi enotami.
– Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
Namenska raba
S – Območja stanovanj
Podrobna namenska raba
SK 
Površine podeželskega naselja
SKj 
Vaško jedro
SP 
Površine počitniških hiš
Osnovna dejavnost
– So namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
– Občasno bivanje za počitek.
Spremljajoče dejavnosti
– Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m2 skupne neto tlorisne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
– Niso dovoljene.
Izključujoče dejavnosti
– Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 11100 enostanovanjske stavbe;
– 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 11222 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo;
– 1242 garažne stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice;
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 122 upravne in pisarniške stavbe;
– 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena;
– 127 druge nestanovanjske stavbe;
– 24110 športna igrišča;
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
– 11100 enostanovanjske stavbe;
– 11210 dvostanovanjske stavbe;
– 11301 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo;
– 1242 garažne stavbe:
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice;
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
– 122 upravne in pisarniške stavbe;
– 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena;
– 127 druge nestanovanjske stavbe;
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo inprosti čas.
– 11100 enostanovanjske stavbe: počitniške hiše;
– 24110 športna igrišča:igrišča za športe na prostem;
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
Zelene površine
FZP: 0.15
FZP: 0.10
FZP: 0.15
Največja dopustna izraba
FZ: 0.40 
FI: 0.6
FZ: 0.70
FZ: 0.30 
FI: 0.4
Največja višina
P+M 
gospodarski objekti: 12 m
P+1+M 
gospodarski objekti: 12 m
P+M
Merila in pogoji za oblikovanje
– Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo, več gospodarskih objektov ter nezahtevne in enostavne objekte za potrebe funkcioniranja, vendar slednje le tako, da oblikujejo notranje dvorišče.
– Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij.
– Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le en objekt namenjen občasnemu bivanju ter en nezahtevni in en enostavni objekt.
dopustni gabariti
Višinski gabarit: 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150m od roba objekta v enoti urejanja prostora.
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
Razmerja gabaritov: 
– Praviloma podolgovat tloris min 1:1.3 osnovnega objekta, objekt je lahko zasnovan v obliki I, L, U.
fasade
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m.
– Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo.
strehe
– Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. Za kmetijska gospodarska poslopja je dopusten naklon strehe od 30 do 45 stopinj.
– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico razen kadar je prevladujoča (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici.
– Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.).
– Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni.
185. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »A – Območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
A – površine razpršene poselitve
Podrobna namenska raba
Ak 
Območja razpršene poselitve
Ap 
Posebna območja sanacije razpršene gradnje
Acd 
Območja razpršene poselitve – kulturne in verske dejavnosti
Osnovna dejavnost
– Za Ak se prevzemajo določila za SK.
– Na parceli legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje so dopustni: 
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 30% BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
– Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SSe oziroma namensko rabo SK, če gre za kmetije.
– Upoštevati je določila 182. člena tega odloka glede sanacije razpršene gradnje.
– Za Acd se prevzemajo določila za CDk. 
– V območju ni dovoljeno postavljati 12420 garažne stavbe.
Spremljajoče dejavnosti
Izključujoče dejavnosti
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
Največja višina
Največja dopustna izraba
FZ: 0.70 
FI: 1.00
FZ: 0.70
Posebnosti A
– Na območju kmetij je treba ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje.
186. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(1) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CU 
Osrednja območja centralnih dejavnosti
Osnovna dejavnost
– Različne dejavnosti:trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, verske in podobne ter bivanje.
Izključujoče dejavnosti
– Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 11100 enostanovanjske stavbe;
– 1121 dvostanovanjske stavbe;
– 1122 tri- in večstanovanjske stavbe;
– 11301 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 11302 stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
– 121 gostinske stavbe;
– 122 poslovne in upravne stavbe;
– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12420 garažne stavbe;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena;
– 1272 obredne stavbe;
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
Zelene površine
FZP: 0,20 
– Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 funkcionalnih dreves/ha.
Največja dopustna izraba
FZ: 0,5
Največja višina
P+1N+M ali P+2N
Merila in pogoji za oblikovanje
– V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z arhitekturnim natečajem.
– Odprti prostori pred stavbami so javni prostori.
– Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.
dopustni gabariti
Višinski gabarit: 
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora.
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti, hkrati pa se omogoči rešitve, ki predstavljajo dodane arhitekturne in oblikovalske vrednosti.
– Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo.
streha
– Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora.
– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico razen kadar je prevladujoča (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici.
– Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.).
– Na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
Posebnosti
– Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja.
– Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
Namenska raba
C – območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
CD 
Druga območja centralnih dejavnosti
Členitev podrobne namenske rabe 
CDi 
Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
CDo 
Trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom
CDz 
Zdravstvena dejavnost
CDk 
Kulturna in verska dejavnosti
Osnovna dejavnost
– Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa.
– Trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt.
– Zdravstvo in socialno varstvo.
– Kulturna in verska dejavnost.
Spremljajoče dejavnosti
– Ostale centralne dejavnosti, bivanje
Izključujoče dejavnosti
– Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov 
– 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
– 1265 stavbe za šport;
– 11302 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;
– 12420 garažne stavbe;
– 1262 muzeji in knjižnice;
– 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
– 121 gostinske stavbe;
– 122 poslovne in upravne stavbe;
– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena;
– 12420 garažne stavbe.
– 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo;
– 12420 garažne stavbe;
– 11301 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
– 11302 stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine.
– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 1262 muzeji in knjižnice;
– 12420 garažne stavbe;
– 1272 obredne stavbe.
– Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha.
FZP: 0,20
Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha.
Največja dopustna izraba
FZ: 0,4
FZ: 0.35
FZ: 0,4
FZ: 0,4
Merila in pogoji za oblikovanje
– Odprti prostori pred stavbami so javni prostori.
– Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.
dopustni gabariti
– Tlorisni gabariti niso predpisani.
– Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje.
– Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje).
– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150m od roba objekta v enoti urejanja prostora.
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju.
– Oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.).
streha
– Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora.
– Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico razen kadar je prevladujoča (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici.
– Dovoljene so tudi ravne strehe.
Posebnosti
– Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² in pomembnejših javnih stavb je potrebna izdelava najmanj štirih variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja.
– Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
187. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(1) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
I – območja proizvodnih dejavnosti
Podrobna namenska raba
IP 
Površine za industrijo
IG 
Gospodarske cone
IK 
Površine za kmetijsko proizvodnjo
Osnovna dejavnost
– Industrijske dejavnosti.
– Trgovske in storitvene dejavnosti;
– Poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti;
– Promet in skladiščenje.
– Kmetijska proizvodnja, reja živali.
Spremljajoče dejavnosti
– Promet in skladiščenje;
– Poslovne,obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti;
– Dejavnost gostinstva, če služi tem območjem.
– Gostinstvo in turizem;
– Javna uprava;
– Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.
– Skladiščenje;
– Izobraževanje;
– Poslovne dejavnosti;
– Trgovina na drobno.
Izključujoče dejavnosti
– Bivanje, družbene dejavnosti.
– Bivanje.
– Bivanje.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
– 125 industrijske stavbe in skladišča;
– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone).
– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
– 125 industrijske stavbe in skladišča;
– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone).
– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe;
– 125 industrijske stavbe in skladišča (če služijo kmetijski proizvodnji).
– Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Zelene površine
FZP: 0,20 
Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha.
Največja dopustna izraba
FZ: 0,65
FZ: 0.65
FZ: 0.65
Največja višina
13 m 
Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.).
13 m 
Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.).
13 m 
Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.).
Merila in pogoji za oblikovanje
– Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih objektih in zavarovanih območjih, stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti.
– Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur.
dopustni gabariti
– Objekti za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov.
– Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje.
– Višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov iste namembnosti, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja v katerem se gradi (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.).
– Dovoljena je izgradnja kletnih etaž.
– Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb.
fasade
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju.
– Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje.
– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti.
strehe
– Na celotnem območju občine so za območja I – območja proizvodnih dejavnosti dovoljene ravne strehe.
– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru.
– Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost.
– Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene.
– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. – Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn.
– Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
Posebnosti
– Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN.
188. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
B – posebna območja
Podrobna namenska raba
BT 
Površine za turizem
BC 
Športni centri
BD 
Površine drugih območij
Osnovna dejavnost
– Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev).
– Športne aktivnosti, prireditve, rekreacija.
– Nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori.
Spremljajoče dejavnosti
– Družbene dejavnosti;
– Poslovne dejavnosti;
– Trgovske in storitvene dejavnosti;
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
– Družbene dejavnosti;
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
Izključujoče dejavnosti
– Bivanje;
– Proizvodne dejavnosti;
– Promet in skladiščenje;
– Trgovina na debelo.
– Bivanje; 
– Proizvodne dejavnosti;
– Promet in skladiščenje.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 121 gostinske stavbe;
– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12650 stavbe za šport;
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone).
– 12650 stavbe za šport; 
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 12112 gostilne, restavracije, točilnice;
– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone).
– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 12112 gostilne, restavracije, točilnice;
– 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo;
– 12650 stavbe za šport;
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone).
– Dovoljena je gradnja objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti.
Zelene površine
FZP: 0,30
FZP: 0.30
FZP: 0.20
Število funkcionalnih dreves
30/ha
30/ha
Največja dopustna izraba
FZ: 0,5
FZ: 0.3
FZ: 0.35
Največja višina
13 m
10 m
10 m
Merila in pogoji za oblikovanje
– Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije.
– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
dopustni gabariti
– Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK.
– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
fasade
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu.
– Pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SSe oziroma iz tabel SK.
strehe
– Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost.
– Za objekte znotraj kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene.
– Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona.
– Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn.
– Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.
Posebnosti
– Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore.
– Za preseganje teh določbe je potrebna izdelava OPPN.
189. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
Z – območja zelenih površin
Podrobnejša namenska raba
ZS 
Površine za oddih, rekreacijo in šport 
ZD 
Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo 
ZK 
Pokopališča
ZP 
Parki
ZV 
Površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti.
Osnovna dejavnost
– Rekreacija, šport na prostem, oddih.
– Zaščitna ali drugi funkcija zelenih pasov.
– Pietetne dejavnosti, pokop in spomin na umrle
– Preživljanje prostega časa v urejenih območjih odprtega prostora v naselju.
– Vrtičkarstvo.
Spremljajoče dejavnosti
– Kulturne, razvedrilne dejavnosti;
– Gostinstvo in turizem;
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
– Rekreacijske dejavnosti.
– Trgovina na drobno;
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
– Kulturne, razvedrilne dejavnosti;
– gostinstvo in turizem,
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
Izključujoče dejavnosti
– Trgovina na debelo;
– Bivanje;
– Poslovne dejavnosti;
– Proizvodne dejavnosti;
– Promet in skladiščenje.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 24110 športna igrišča;
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
– 12650 stavbe za šport: pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.)
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo inprosti čas (igrišča na prostem)
– 12722 pokopališke stavbe;
– 24204 pokopališča ter objekti za funkcioniranje pokopališča, kot so sanitarije, parkirišče ipd.
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za funkcioniranje parka, kot so sanitarije, paviljon ipd.
– Dovoljena je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov tipiziranih za celotno območje, ter komunalne opreme namenjene izključno temu območju.
– Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin
– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo.
– Etažnost objektov: P.
– Objekti in ureditve morajo biti po celotnemkompleksu/enotah urejanja prostora oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
Drugi pogoji
– Na območju je dovoljeno urediti parkirišče samo za potrebe območja.
190. člen 
(Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture) 
(1) Na območjih »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
O – območja okoljske infrastrukture
Osnovna dejavnost
– Izvajanje gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 2212 daljinski vodovodi;
– 2222 lokalni vodovodi;
– 2223 cevovodi za odpadno vodo;
– 24203 objekti za ravnanje z odpadki;
– Drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
Drugi pogoji
– Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa.
191. člen 
(Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin) 
(1) Na območjih »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
P – območja prometnih površin
Podrobnejša namenska raba
PO 
Ostale prometne površine 
PŽ 
Površine železnic
PC 
Površine cest
PL 
Površine letališča
Osnovna dejavnost
– So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
Spremljajoče dejavnosti
– Gostinstvo;
– Trgovina;
– Skladiščenje;
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije ipd.;
– 211 ceste;
– 212 železniške proge;
– 214 mostovi, viadukti, predori, pregrade;
– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
– 12303 bencinski servisi;
– Drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih javne služb s področja prometa.
192. člen 
(Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture) 
(1) Na območjih »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
T – območja komunikacijske infrastrukture
Osnovna dejavnost
– So namenjena za izvajanje dejavnosti in gradnjo objektov s področja komunikacijske infrastrukture
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 21302 letalski radio – navigacijski objekti;
– 2213 daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja.
193. člen 
(Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture) 
(1) Na območjih »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
E – območja energetske infrastrukture
Osnovna dejavnost
– So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture.
Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov
– 2302 elektrarne in drugi energetski objekti.
– Drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike.
194. člen 
(Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin) 
(1) Na območjih »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
L – območja mineralnih surovin
Podrobnejša namenska raba
LN 
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Drugi pogoji
– Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN.
195. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
K – kmetijska zemljišča
Podrobnejša namenska raba
K1 
Najboljša kmetijska zemljišča.
K2 
Druga kmetijska zemljišča.
Osnovna dejavnost
– Kmetijstvo.
Spremljajoče dejavnosti
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
Dopustna dela, gradnje in druge prostorske ureditve
– enostavni in nezahtevni objekti v skladu z prilogo 1.
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
– gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti.
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.
– dostopi do novo predvidenih objektov, skladnih s prostorskim aktom.
– rekonstrukcije in vzdrževanje cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
– smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami.
– Sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja.
Drugi pogoji
– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva.
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je treba nadomestiti.
– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti po celotnem kompleksu kmetijskih zemljišč oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.
Posebnosti
– Na območju Velike planine in Menine planine so od objektov dopustni samo kmetijski objekti za potrebe planšarstva.
– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi konteksta naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
– Obstoječe poljske poti se lahko uporabljajo tudi kot rekreacijske peš in kolesarske poti.
196. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
G – gozdna zemljišča
Osnovna dejavnost
– Sonaravno gospodarjenje z gozdovi,ki obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
Spremljajoče dejavnosti
– Rekreacijske in športne dejavnosti
– Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
Dopustna dela in druge prostorske ureditve
– Gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture.
– Gradnja gozdnih prometnic in drugo izvajanje gozdarskih investicijsko – vzdrževalnih del skladno z načrti z gozdnogospodarskimi načrti in področno zakonodajo.
– Krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 ha, če le ta ne ogroža evidentiranih funkcij gozda.
– Vzdrževanje in odstranitev objektov.
– Ureditve za potrebe lova in ribolova.
– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjih širitev ali izkoriščanja.
– Urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve.
– Paša v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi načrti.
– Raziskovanje mineralnih surovin, pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podzemlju in da se po opravljenem raziskovanju zemljišče vrne v prvotno stanje.
– Gradnja drugih objektov v skladu s prilogo 1.
Drugi pogoji
– Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva.Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma dovoljenje od pristojne javno gozdarske službe.
– V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin.
– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran dostop do gozda in gozdnih zemljišč ter da je omogočen nemoten izvlek lesnih sortimentov. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov ni dovoljena.
– Vožnja s kolesom brez motorja in ježa sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, ki se jih določi v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.
– Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur.
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
Posebnosti
– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi ohranjanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.
– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo minimalno opremljena: klop, oznake do posameznih atraktivnost, informativne table itd.
197. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda) 
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
V – območja površinskih voda
Podrobnejša namenska raba
VC 
celinske vode
Osnovna dejavnost
– So namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
Spremljajoče dejavnosti
– Ribištvo
– Rekreacijske in športne dejavnosti
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve
– Gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja voda. – Gradnje v skladu s prilogo 1.
– Posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda.
– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda.
– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave.
– Tekoča vzdrževalna dela, adaptacije rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag.
– Ureditev dostopov do vode in privezov za čolne in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih.
– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov.
– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
– Sanitarne sečnje.
– Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice.
– Ureditve za potrebe lova in ribolova.
– Objekti javne gospodarske infrastrukture.
Drugi pogoji
– Pri predvidenih posegih na območja vodotokov je treba ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno.
– Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.
– Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
– Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljivi pretok.
– Odvzem plavin se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere rib, rakov in drugih vodnih živali.Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je treba izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološko hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih služb ter upoštevati pravne režime prostora.
Merila in pogoji za oblikovanje
– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur.
– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
198. člen 
(Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih) 
(1) Območja osnovne namenske rabe »OO – ostala območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba
OO – ostala območja
Dopustna dela in druge prostorske ureditve
– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov.
– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta.
– Na zakonito zgrajenih objektih – planinske koče je dopustna gradnja, dozidava, vzdrževalna dela in odstranitev.
– Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.
– Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
Drugi pogoji
– Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
16. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
199. člen 
(Prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) 
(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, je do izdelave le-teh, dopustno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, v skladu z ostalimi določili tega odloka, če le-te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim OPPN:
– Vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov.
– Gradnje na parcelah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki jih je možno izvajati na podlagi zakona brez gradbenega dovoljenja v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za določeno namensko rabo enote urejanja prostora.
– Gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja komunalne in energetske infrastruktureza oskrbo obstoječih objektov.
– Odstranitev objektov, razen v območjih kulturne dediščine, kjer je odstranitev objektov dopustna samo, če strokovne podlage izdelane v vsebini in obsegu kot jih določajo posebni PIP za posamezne EUP, dopuščajo odstranitev objekta in je predhodno pridobljeno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
200. člen 
(Usmeritve zanačrtovanje na območjih OPPN) 
(1) Sklep o pričetku postopka OPPN sprejme župan na podlagi pobude, ki jo poda zainteresirani pobudnik za izdelavo OPPN. Pobuda obsega oceno stanja in jasen opis investicijske namere in se pripravi v tekstualnem in grafičnem delu. Na podlagi pobude občinska strokovna služba za urejanje prostora pripravi projektno nalogo, v kateri opredeli usmeritve, potrebne strokovne podlage in njihove podrobnejše vsebine v skladu s šestim odstavkom tega člena ter robne pogoje, ki jih mora upoštevati investitor v postopku priprave OPPN. Projektno nalogo Občina in investitor uskladita. Usklajena projektna naloga je del sklepa o pričetku postopka izdelave OPPN.
(2) Kot usmeritve za načrtovanje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture.
(3) Območje OPPN je lahko v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.
(4) Posamezna območja OPPN, ki so določena s tem odlokom, se lahko v postopku njegove priprave spremenijo in prilagodijo podrobnim programskih zahtevam, razmeram na terenu ali zaradi usmeritev nosilcev urejanja prostora.
(5) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti ter vplivov na robna območja OPPN. Celovita zasnova je del gradiva obrazložitev in utemeljitev OPPN.
(6) Pred pripravo ali v postopku priprave OPPN je treba pripraviti strokovne podlage, ki obsegajo najmanj:
1. analizo obstoječega fizičnega stanja na območju OPPN (prometna dostopnost, pozidanost, opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, oblikovanje objektov in odprtih površin, javne površine ipd.),
2. analizo obstoječega stanja pravnih režimov na območju OPPN in vplivnem območju,
3. analizo ustrezne stopnje opremljenosti z družbeno in oskrbno infrastrukturo,
4. zasnovo gradenj in prostorskih ureditev v območju OPPN glede na načrtovano investicijsko namero,
5. zasnovo prometnega urejanja in priključevanja na javno prometno omrežje,
6. zasnovo opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo,
7. na območjih, kjer je prisotna kulturna dediščina posebne strokovne podlage v vsebini in obsegu, kot jih določa ta odlok in predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
8. členitev na javne in zasebne površine,
9. vpliv načrtovanih gradenj na robna območja in na družbeno ter drugo javno infrastrukturo,
10. okoljske vplive načrtovanih gradenj (hrup, zrak, vode, zemljišča ipd.).
(7) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če občinska strokovna služba, pristojna za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
201. člen 
(Variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj) 
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev, praviloma različnih izdelovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
17. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
202. člen 
(Enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji) 
(1) Za posamezne enote urejanja prostora, ki so naštete v nadaljevanju člena, veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več kot štirih objektov, je treba preveriti in zagotoviti ustrezno zmogljivost komunalne opreme.
(3) Za posamezne nezazidane celote je s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev komunalne infrastrukture in lahko od s tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo komunalne opreme za vsa zemljišča na območju. Odstopanje od določil posebnih prostorskih izvedbenih pogojev je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljiti.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote oziroma podenote urejanjaprostora so določeni v Prilogi 2, razen za enoto VČ-10, za katero so podana določila v naslednjem členu.
203. člen 
(Posebni prostorski izvedbeni pogoji na območju EUP VČ-10) 
Splošni prostorsko izvedbeni pogoji za EUP VČ-10 
(1) Določila tega člena, tako tekstualna kot grafična, veljajo samo na območju Občine Kamnik.
(2) Sestavni del posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za območje VČ-10 so tudi grafične priloge v mapi številka 2 izvedbenega dela OPN, ki jih sestavljajo naslednji listi:
List št. 1: Prikaz ureditvenega območja M 1:3000
List št. 2: Prikaz enot in podenot urejanja prostora M 1:3000
List št. 3: Inventarizacija parkirišč, utrjenih površin in poti M 1:3000
List št. 4: Inventarizacija objektov M 1:3000
List št. 5: Ureditvena situacija M 1:3000
List št. 6: Ureditvena situacija EUP VČ 10- 3 M 1:1000
(3) Območje Arboretuma Volčji Potok je del kulturnega spomenika, za katerega na celotnem območju veljajo načela varstva in urejanja:
– Ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti;
– Podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika;
– Za vse posege na območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki se izdajajo v skladu z aktom o razglasitvi kulturnega spomenika ali določbami prostorskega akta;
– Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– Na območju kulturnega spomenika ni dovoljeno graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP,izjemoma se lahko umestijo objekti kateri pripomorejo k razvoju spomenika s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine;
– na območju spomenika ni dovoljeno reklamiranje sponzorjev, razen v primerih in na način, ki je izrecno naveden za posamezno podenoto EUP.
(4) Za prostorske ureditve, ki presegajo določila Občinskega prostorskega načrta, se pripravi OPPN.
(5) Enota urejanja prostora VČ-10 je členjena na podenote, ki so členjene na manjša zaključena območja. Posebni prostorski izvedbeni pogoji po posameznih območjih so naslednji:
Območje 
(1) Območje načrtovane prostorske ureditve obsega območje kulturnega spomenika brez vplivnega območja in je opredeljeno kot EUP VČ-10. Območje je razvidno iz Lista 1 in se ureja s podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji.
(2) Za potrebe ohranjanja in podrobnega načrtovanja se območje VČ-10 deli na podenote urejanja prostora ter njihovo členitev:
(3) VČ-10-1 Zgodovinsko jedro parka
– 10-1/1 Francoski vrt, spodnji in zgornji angleški park
– 10-1/2 Južni travnik
– 10-1/3 Volčji hrib z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem
– 10-1/4 Hujska loka in Jelova draga
– 10-1/5 Rusula
– 10-1/6 Etno botanična enota
(4) VČ-10-2 Drevesnica
(5) VČ-10-3 Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem
– 10-3/1 Vstopno območje
– 10-3/2 Območje prodajnega centra s parkiriščem
– 10-3/3 Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene
– 10-3/4 Območje programske poti z razstavnimi površinami
– 10-3/5 Območje informacijsko prireditvenega središča
– 10-3/6 Območje rozarija
– 10-3/7 Območje parkirišča
(6) VČ-10-4 Parkirišče za obiskovalce
(7) Delitev območja EUP VČ-10 na enote in podenote urejanja prostora ter podrobnejše členitve je razvidno iz Lista 2.
Arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev 
Opis in razlogi za nove ureditve 
(1) Območje kulturnega spomenika se deli na enote in podenote urejanja prostora z opredeljenimi rešitvami in ukrepi glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in razvojnih možnosti, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varovanja okolja, naravnih virov in naravnih vrednot, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnosti izvedbe prostorske ureditve ter velikosti dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2) V območju Zgodovinskega jedra parka (VČ-10-1) ni predvidenih večjih novih ureditev. Predvideno je le vzdrževanje in po potrebi prenova. Dopustne so manjše ureditve, ki se nanašajo predvsem na vrnitev v prejšnje stanje (npr. sanacijo degradiranih površin, odstranitev reklamnih objektov, prestavitev otroškega igrišča in gostinske dejavnosti v območje Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem (VČ-10-3)) ter racionalizacijo komunikacijskih povezav (sprehajalnih poti), ki predvideva tudi ukinitev nekaterih novejših sprehajalnih poti, ki so se izkazale za nefunkcionalne, in na vzpostavitev nekaterih novih povezav in parkovnih ureditev, ki so opredeljene v PPIP za posamezno podenoto. V območju Zgodovinskega jedra parka (VČ-10-1) se gostinstvo lahko ohrani le v primeru, da se dejavnost umesti v enega od obstoječih objektov (galerijo ali paviljon).
(3) Nova parkovna prizorišča, območja katerih so določena s tem prostorskim aktom (PPIP), so možna le na podlagi načrtov, ki bodo nove ureditve utemeljili in jih povezali s celoto.
(4) Za območja, kjer nova prizorišča niso predvidena, se na podlagi zgodovinskih virov in konservatorskih izhodišč izdela načrt obnove in vzdrževanja zaključenih parkovnih prizorišč, za vsako območje posebej.
(5) Večje preureditve so predvidene v enoti urejanja prostora: Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem (VČ-10-3), kjer je zaradi izboljšane infrastrukture za obiskovalce predvidena preureditev vstopnega dela z novogradnjo vstopnega objekta, preureditev prodajnega centra z novogradnjo objekta trgovine, vzpostavitev informacijsko prireditvenega središča, vključujoč prenovo Pristave, ureditev zunanjih površin in gradnjo Oranžerije ter povezovalnega objekta in ureditev območja programske poti z razstavnimi površinami.
(6) Zaradi prostorske reorganizacije v podenoti VČ-10-3 je v območju VČ-10-3/3 predvidena tudi gradnja novega servisnega prostora, ki bo nadomestil pokrite površine, ki bodo ukinjene zaradi izčiščenja območja VČ-10-3/5 (površina južno od Pristave).
Splošni prostorsko izvedbeni pogoji
(1) Območje je kulturni spomenik, za katerega na celotnem območju veljajo načela varstva in urejanja:
– ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, krajinskih in ekoloških vrednot v njihovi celovitosti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– podreditev vseh posegov spomeniškim lastnostim kulturnega spomenika,
– zagotavljanje take predstavitve območja in njegovih vrednot, ki ni v nasprotju z varovanjem celote in njegovih delov,
– za vse posege na območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine Ministrstva za kulturo,
– na območju kulturnega spomenika ni dovoljeno graditi ali postavljati začasnih ali trajnih objektov razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP,
– na območju spomenika reklamiranje sponzorjev ni dovoljeno, razen v primerih in na način, ki je izrecno naveden za posamezno podenoto EUP,
– za celostno podobo, označevanje spomenika, parkovno opremo in način predstavitve sponzorjev, se izdela katalog, ki ga pripravi Javni zavod Arboretum Volčji Potok (v nadaljevanju: JZ AVP) in potrdi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS),
– na območju kulturnega spomenika je dopustno sonaravno urejanje vodotokov in jezerc z namenom ohranjanja parkovnih prizorišč in urejanja njihove ekološke stabilnosti,
– dopustna je faznost izvedbe. Do izvedbe končnih prostorskih rešitev so dovoljena tekoča vzdrževalna dela,
– prenova ima prednost pred novogradnjo.
(2) Če ta člen ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju VČ-10-2 in VČ-10-3 dopustna tudi gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
– gradnja objektov, vodov in naprav za namakanje, razsvetljavo, ter ostale gospodarske javne infrastrukture,
– gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– vodnogospodarske ureditve.
Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za podenote EUP VČ-10-1 Zgodovinsko jedro parka 
(1) Prostorska enota VČ-10-1 obsega območje Francoskega vrta, Spodnjega in Zgornjega angleškega parka, Južnega travnika, Volčjega hriba z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem, Hujske loke in Jelove drage, Rusule in novo načrtovane Etno botanične enote.
(2) Na območju Zgodovinskega jedra parka ima varstvo in ohranjanje kulturnih vrednot prednost pred novimi ureditvami, zato v območju EUP VČ-10-1 ni dovoljeno:
– spreminjati oblike in značaja poti, razen tistih, ki so posebej navedene za posamezno podenoto EUP,
– napeljevati komunalnih vodov, razen tistih, ki so posebej navedeni za posamezno podenoto EUP,
– spreminjati vrtno-arhitektonske zasnove parkovnih površin,
– odstranjevati drevja in grmovnic, razen tistega, ki je bolno ali poškodovano v naravni ujmi in to le v primeru, ko ga ni več mogoče rešiti z negovalnimi ukrepi,
– dosajati novih rastlinskih osebkov, razen tistih, ki izhajajo iz Načrta upravljanja oziroma iz načrtov krajinske arhitekture, pripravljenih za ureditve, ki jih predvideva PPIP za posamezno podenoto,
– uničevati ali poškodovati drevja in grmovja ter trgati cvetja,
– uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovnih objektov (vodnjakov, plastik), ki so del oblikovalske zasnove, ali nameščati nove parkovne opreme, ki ni v skladu s katalogom opreme, ki ga pripravi JZ AVP in potrdi ZVKDS,
– spreminjati ekoloških pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja,
– nabirati semen, razen nabiranja semen s strani upravljavca v raziskovalne in gojitvene namene,
– izvajati golosekov v gozdu,
– reklamirati sponzorjev,
– voziti se s čolni po jezeru,
– voziti se z motornimi vozili, razen panoramskega vlakca in za potrebe vzdrževanja in oskrbe.
(3) Iz območja EUP VČ-10-1 je treba v roku 5 let po sprejemu tega dokumenta umakniti vse reklame, objekte in naprave, ki nimajo spomeniške vrednosti oziroma so v nasprotju z varovanimi vrednotami kulturnega spomenika. V ta namen ZVKDS v sodelovanju z JZ AVP pripravi seznam objektov in naprav, ki jih je treba umakniti iz območja spomenika. Na območju EUP VČ-10-1 so dopustne le tiste nove ureditve, ki so izrecno navedene za posamezno podenoto EUP. Za nove ureditve se izdela načrt krajinske arhitekture.
(4) Umestitev dogodkov na območje VČ-10-1 je dopustna le izjemoma in to le na podlagi predhodno izdelanega načrta postavitve, ki ga pripravi JZ AVP in potrdi ZVKDS. V načrtu mora biti določen tudi rok, v katerem se dogodek zaključi in se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje. Nobena začasna postavitev, povezana z dogodkom, ne sme posegati v območje koreninskega sistema dreves oziroma krošenj ali na vodne površine in ne sme kako drugače ogrožati spomeniške substance Arboretuma.
(5) Dovoljeno je redno vzdrževanje, s katerim se ne vnaša novih materialov in oblik. Za kompleksnejše in obsežnejše prenove pa ZVKDS po potrebi določi izdelavo konservatorsko-restavratorskega načrta.
10-1/1 Francoski vrt, spodnji in zgornji angleški park 
(1) Za prenovo parkovnih prizorišč, ki morajo ohraniti zgodovinski značaj, in za prenovo jezerc z vodotoki se po potrebi izdela konservatorsko restavratorski projekt.
(2) Dopustna je ureditev dveh novih povezovalnih peščenih poti, ene v zgornjem in ene v spodnjem angleškem parku,v širini največ 2 m, ki se smiselno vpneta med obstoječo mrežo poti, nasade in v konfiguracijo terena. Potek obeh poti je prikazan na Listu 5 – Ureditvena situacija.
(3) Do vzpostavitve gostinske ponudbe v Pristavi se lahko ohrani gostinski paviljon na obstoječi lokaciji. Gostinski paviljon se lahko prestavi v območje VČ-10-3/5. Po vzpostavitvi gostinske ponudbe v Pristavi, se v območju Zgodovinskega jedra parka (VČ-10-1) gostinska ponudbalahko ohrani le v primeru, da se dejavnost umesti v enega od obstoječih objektov (Galerijo ali Paviljon).
(4) Izjemoma je dopustno do Galerije in Paviljona napeljati infrastrukturne vode za potrebe oživljanja in prezentacije spomenika ter za znanstveno-raziskovalne dejavnosti na način, da se ohranja celovitost in prostorska pričevalnost ter vizualna integriteta spomenika.
10-1/2 Južni travnik 
(1) Peščeno pot, ki pelje po jugozahodnem in jugovzhodnem robnem delu območja, je dopustno preurediti tako, da bo ob njej mogoče predstaviti nove arboretske zbirke dreves in grmovnic. Pot se mestoma lahko podvoji, če je to potrebno zaradi odpiranja zanimivih pogledov ali boljše predstavitve rastlinskih kompozicij. Pot mora biti speljana v mehkih linijah. Nova pot se lahko na obstoječ sistem poti naveže največ trikrat (na začetku tik za vstopom v Arboretum in na koncu pri Etno botanični enoti, kjer ima lahko urejeni dve navezavi). Travnik se ohranja kot odprta travna ploskev s posameznimi drevesi ali drevesnimi skupinami, ki pa ne smejo zapirati zanimivih pogledov. Kostanjev drevored na severozahodni strani območja do nove točke vstopa se ohranja v celoti. Za zgoraj opisano novo parkovno ureditev je treba izdelati izvedbeni načrt krajinske arhitekture.
(2) Glavni vhod se ohrani v osi drevoreda, kjer se predvidijo nova vrata v sklopu oblikovanja vstopnega objekta. Podrobnejši opis ureditve od vstopnih vrat do ceste je podan v okviru predstavitve ureditve Vstopnega območja VČ-10-3/1.
(3) Območje v varovalnem pasu plinovoda in južno od pasu se lahko preuredi v občasno zeleno parkirišče (na utrjeni tratni površini) s prometno navezavo na glavno parkirišče.
10-1/3 Volčji hrib z ruševinami starega gradu in gozdnim zaledjem 
(1) Za arheološko območje Volčji Potok – Stari grad, EŠD 9912 velja varstveni režim, ki je določen v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine. Za celoten projekt sanacije in prezentacije ruševin starega gradu morajo biti izvedene predhodne arheološke raziskave in izdelan konservatorski načrt.
(2) Na hribu se ohranjajo gozdne združbe in mreža gozdnih poti.
10-1/4 Hujska loka in Jelova draga 
(1) Južno od obstoječe poti je dopustno urediti novo peščeno pot, ki bo delno urejena kot leseni mostovž. Mestoma je dopustno urediti razširitev za ureditev počivališča. Mostovž in počivališče se oblikuje tako, da ograje niso potrebne. Nova pot se na obstoječo navezuje največ trikrat (na začetku, na koncu in enkrat vmes). Širina nove poti je največ 2 m.
(2) Pot mora biti speljana v mehkih linijah.
(3) Za ureditev poti je treba izdelati načrt krajinske arhitekture. V območju je dopustno urediti peščeno povezovalno pot od spodnjega angleškega parka do servisnega vstopa v širini največ 2 m. Nova povezovalna pot in območje načrtovane nove ureditve so prikazane na Listu 5 – Ureditvena situacija.
10-1/5 Rusula 
Rusula se ureja kot novo parkovno prizorišče. Nove ureditve se prilagodijo obstoječim naravnim danostim. Za ureditev poti in nove zasaditve je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.
10-1/6 Etno botanična enota 
(1) V območju se prikaže posamezne elemente kmečkega gospodarstva: lesena kašča, kmečki vrt (gartelc), čebelnjak in sadovnjak.
(2) Za posege na to območje je treba izdelati načrt krajinske arhitekture.
VČ-10-2 Drevesnica 
(1) Površine so namenjene (pridelavi) vzgoji drevesnih sadik.
(2) Del območja je namenjen bio-kompostarni za lastne potrebe. Vzhodni rob se ureja kot zelena bariera iz drevesnega in grmovnega sloja, da se prepreči vidni stik med proizvodnim delom (Drevesnico) in parkom.
(3) Dopustna je postavitev pritličnega objekta (dimenzij do 50 m2 nadkritega odprtega prostora in 50 m2 nadkritega zaprtega prostora) za potrebe zaposlenih v Drevesnici. Višinski gabariti objekta ne smejo presegati višine 3,5 m.
VČ-10-3 Graščinsko – Spodnje polje z informacijsko prireditvenim središčem in rozarijem
Prostorska ureditev podenote VČ-10-3 je prikazana na Listu 6: Ureditvena situacija EUP VČ-10-3 M 1:1000.
10-3/1 Vstopno območje 
Vstopno območje zavzema prostor med Območjem prodajnega centra s parkiriščem na severni strani (VČ-10-3/2), regionalno cesto na zahodni strani, osjo drevoreda kot dela Južnega travnika na južni strani (VČ-10-1/2) in Območjem programske poti z razstavnimi površinami na vzhodni strani (VČ-10-3/4). Na vzhodnem robu se območje zaključi z novim vstopnim objektom in ograjo.
Logistika:
(1) Nov vstopni objekt je organiziran skladno s funkcijo prodaje kart, dostopanja v park in izhoda iz njega.
(2) V Arboretum se vstopa skozi drevored, ali direktno skozi vrata umeščena v osi drevoreda kjer je glavni vhod, ali skozi vstopni objekt, ki se na južni strani prekop sistema za kontrolo vstopnic poveže z drevoredom.
(3) Iz Arboretuma se izstopa skozi vrata v drevoredu ali preko vstopnega objekta, v katerega se pri izhodu iz parka lahko vstopi direktno iz ogledne poti na vzhodni strani vstopnega objekta.
(4) Infrastrukturni blok se lahko ohranja. Lahko se umesti v sklop sanitarij s servisnimi prostori.
Rušitve:
Predvidene so rušitve vseh objektov in tlakov, odstranitev vseh komercialnih reklamnih elementov, začasnih objektov in elementov urbane opreme. Rušitve se izvajajo povezano z gradnjo novih objektov in urejanjem zunanjih površin.
Novogradnje:
(1) Predvidena je novogradnja vstopnega objekta s sanitarno enoto ter zunanje ureditve.
(2) Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov za čas trajanja kratkotrajnih prireditev (vikend dogodki, prazniki). Vsi začasni objekti se odstranijo z zaključkom prireditve. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju, v katerem se določi tudi rok, v katerem se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje.
Namembnost novega objekta:
Prodaja kart in promocijskega materiala (razglednice, publikacije, spominki), posredovanje informacij, sanitarije, infrastruktura za funkcioniranje objekta.
Velikost in oblikovanje objekta:
(1) Predvidena je novogradnja pritličnega objekta, tlorisa skupaj z nadstreški maksimalno: 20,00 m x 8,00 m (osnovni objekt) in 12,00 m x 8,00 m (sanitarije z ogrevalnim sistemom), višine do 3,20 m.
(2) Objekt se umesti na obstoječ raščen teren. Nasipavanje ali vkopavanje terena ni dopustno.
(3) Objekt je zasnovan v obliki lamele, vpete v ograjo, ki bo ločevala Vstopno območje od notranjosti Arboretuma.
(4) Objekt sestavljata dve enoti: sanitarije s servisnimi prostori (severno) in vstopni objekt (južno). Med objektoma, ki skupaj tvorita lamelo, je odprt atrij, v sredino katerega se lahko zasadi drevo. Atrij bo dostopen iz zahodne strani. Nad vhodi in izhodi so predvideni nadstreški, ki so sestavni del arhitekture objekta.
(5) Vstopni objekt je zasnovan transparentno, tako da dopušča vizualno komunikacijo med Vstopnim območjem preko notranjosti objekta z zaprtim delom Arboretuma.
(6) Objekt se oblikuje kot konstrukcija z ravno streho. Fasada je sestavljena iz lamel in se nadaljuje v ograjo. Ograja se oblikuje transparentno, v kombinaciji z rastlinami. Za oblikovanje fasad in strehe objekta se uporabijo nesvetleča kovina ali les za lamele ter antirefleksno steklo.
(7) Vrata, umeščena na os drevoreda, morajo biti arhitekturno poudarjena, da primerno označijo vhod in hkrati transparentna, da prepuščajo poglede v zaprti del Arboretuma.
(8) Na strehi ali fasadah ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov. Oznaka spomenika oziroma napis: »ARBORETUM VOLČJI POTOK« mora biti zasnovan kot integralni del arhitekture.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Obstoječi varovani elementi ureditve, ki se ohranjajo in predstavljajo hrbtenico novih krajinskih ureditev so: osrednja komunikacijska os s kostanjevim drevoredom, metasekvoje, ki rastejo v skupini in posamezno, potok in obstoječ relief (ravnina).
(2) V osrednji vstopni osi s kostanjevim drevoredom se ohranja obstoječa peščena pot v obstoječih gabaritih. Bolna in poškodovana drevesa kostanjev med cesto in vhodom v park se lahko odstranijo in se ne nadomeščajo z novimi. Do končne ureditve območja južno od poti med osjo drevoreda in Območjem prodajnega centra s parkiriščem odstranitev zdravih kostanjev ni dopustna.
(3) Ohranjajo se vse metasekvoje, če se le da, tudi tiste, ki rastejo v bližini lokacije novega vstopnega objekta, saj dajejo vhodu poseben značaj.
(4) Potok se ohrani kot površinski vodotok s sonaravno oblikovanimi brežinami. Potok je pred vhodom v Arboretum dopustno premostiti največ dvakrat. Premostitev naj se oblikuje, če se le da, brez ograj.
Relief se ne spreminja.
Med potekom prenove, je treba drevesa zaščititi skladno z veljavnimi mednarodnimi standardi SIST DIN 18920:2013 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih sestojev in nasadov pri gradbenih posegih.
Koncept nove ureditve Vstopnega območja:
(1) Zasnova mora ob vključitvi varovanih vrednot (obstoječa os drevoreda, metasekvoje, potok, obstoječ relief) zagotoviti jasno organizacijo prostora in prepoznavnost vhoda v Arboretum. Vzpostaviti mora hierarhijo poti in omogočiti funkcionalne povezave. Obstoječe vrednote se morajo z novimi ureditvami združiti v novo kakovostno krajinsko ureditev.
(2) Osrednji element ureditve ostaja vstopna os, prostor okrog nje pa se postopno čisti oziroma odpira (bolni in posušeni kostanji se ne nadomeščajo z novimi). Med skupino metasekvoj in drevored se ne sadi novih dreves (izjema drevo na križišču poti), tako da se okrog peščene poti v osi vhoda dolgoročno oblikuje »lijak«, ki vodi obiskovalca do vhoda v Arboretum.
(3) Na severnem rob (na meji z območjem VČ-10-3/2) se zasadi gosta drevesna struktura – gaj. Južni rob gaja se oblikuje sproščeno in se pred novim objektom (sanitarna enota) se drevesni nasad razširi, tako da delno prikrije objekt in ga v pogledih iz ceste optično skrajša.
(4) Med obema vegetacijskima strukturama (gaj na severu in sekvoje na jugu) ter vstopnim objektom se odpre (izčisti) prostor (ohrani se soliterna sekvoja) in se uredi kot večnamenska utrjena, pretežno travnata površina z neizrazito oblikovanim prehodom v neutrjene travne površine tako, da vizualno ne konkurira vstopni osi. Vstopna os bo tudi v novi ureditvi ohranila osrednjo pozornost in bo poleg vstopnega objekta edina linijska struktura (poteza) v prostoru. Vstopni objekt se mehča z drevesno vegetacijo, vstopna os pa poudarja s čiščenjem vegetacije po principu lijaka, ki se izteče na vhod v drevoredu. Utrjevanje terena pod krošnjami obstoječih in novih dreves ni dopustno.
(5) Zbirna, večnamenska površina, tako imenovana »zelena večnamenska površina« se oblikuje neformalno in omogoča sproščeno prepletanje naravnih elementov (travnih površin, dreves) s funkcionalnimi potrebami. Zasnovana je kot pohodna tratna površina – z uporabo tlakovcev v kombinaciji s trato (tratnih rušnikov) oziroma trate na grušču.
(6) Oblikuje se tako, da ne usmerja gibanja v prostoru, hkrati pa omogoča gibanje v vse smeri.
(7) V jugozahodnem delu Vstopnega območja se vzpostavi sekundarna peš povezava med parkiriščem (VČ-10-3/7) in prodajnim centrom (VČ-10-3/2). Pot v večjem delu poteka po že vzpostavljeni trasi. Pot je podrejena osrednji komunikacijski osi in je od nje ožja. Pot je lahko peščena ali tlakovana (tlak v pesku, ki ni vizualno izstopajoč), če bo tlakovana, se na lokaciji osrednje peščene poti tlak prekine.
(8) Koncept novih zasaditev se podreja ohranjanju vitalne obstoječe drevnine v navezavi na koncept preureditve Vstopnega območja. Poleg predvidene nove zasaditve drevesnega gaja med Vstopnim območjem in prodajnim centrom se predvideva še zasaditev posameznih dreves ali njihovih skupin pred objektom sanitarne enote in pretežno v spodnjem, zahodnem delu območja.
(9) Za urbano opremo se uporabi avtohtone in naravne materiale (kamen, les). Oblikovno se jo uskladi s strukturo in naborom materialov vstopnega objekta. Urbana oprema in razsvetljava se poenotita z opremo v območju VČ-10-3/4 in obratno.
(10) Razsvetljava se v celoti podreja funkcionalnosti in organizaciji vstopnih poti in površin. Hierarhijo poti je treba upoštevati tudi pri razsvetljavi.
(11) Oprema se v prostor umesti diskretno, tako da ne predstavlja poudarkov v prostoru.
Prometna ureditev:
(1) Vse notranje površine za motorni promet se ukinejo. Območje se nameni pešcem. Osrednja komunikacija območja je obstoječa peščena pot skozi drevored. Sekundarno (novo) komunikacijo predstavlja pešpot, ki povezuje parkirišče (VČ-10-3/7) s prodajnim centrom (VČ-10-3/2). Hierarhija poti se mora odražati v oblikovanju, materialih in opremi.
(2) Peš komunikacija v vse smeri je možna preko zelene večnamenske površine.
(3) Z vozili bo območje dostopno le za vzdrževanje in intervencijo, izjemoma je dopusten protokolarni dovoz.
(4) Pri urejanju državne ceste (Radomlje–Kamnik), ki poteka mimo spomenika (zahodni rob) je treba za prometne ureditve izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
Faze izvedbe:
(1) Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi.
(2) Mogoča je fazna izvedba, prioritetno se uredi območje z vstopnim objektom vzhodno od nove povezovalne pešpoti, potem še območje med pešpotjo in regionalno cesto. Odstranitev dreves (kostanjev) naj sledi naravnemu odmiranju dreves, ko je njegovo stanje vitalnosti takšno, da drevo ne izkazuje več osnovnih lastnosti drevesnega habitusa (deblo – krošnja), ali predstavlja nevarnost za obiskovalce.
10-3/2 Območje prodajnega centra s parkiriščem 
(1) Območje meji na južni strani z Vstopnim območjem (VČ-10-3/1), na zahodni strani z regionalno cesto, na severni z lokalno cesto, na vzhodni strani z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VČ-10-3/3) in Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4).
(2) Območje prodajnega centra s parkiriščem se reorganizira in posodobi. Zasnovano je kot kombinacija zaprtih prodajnih prostorov, prodajnih rastlinjakov, zunanjih prodajnih površin, manipulativnih površin, zelenih parkirišč in krajinske ureditve ob obeh cestah na severni in zahodni strani.
Logistika:
Iz parkirišča obiskovalci prodajnega centra dostopajo preko trgovine in prodajnih rastlinjakov do zunanjih prodajnih površin. Dostava robe poteka preko dostopa ob obstoječem steklenjaku. Območje prodajnega centra s parkiriščem je povezano z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VČ-10-3/3) ob vzdolžni fasadi obstoječega steklenjaka. Obiskovalci prodajnega centra imajo možnost odvoza robe z avtomobilom.
Rušitve:
(1) Predvidena je rušitev trgovine, vseh pomožnih objektov (nadstreškov, plastenjakov ipd.) in vseh elementov zunanje ureditve (mostički, tlakovane površine, ograje ...).
(2) Obstoječe parkirišče (80 PM) med cesto in trgovino se odstrani, ukine se obstoječi uvoz iz lokalne ceste.
(3) Obstoječi prizidani del steklenjaka, ki se nahaja na Območju prodajnega centra s parkiriščem, se po izgradnji prodajnega centra lahko odstrani ali prestavi na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti (VČ-10-3/3), prodajne površine se nadomestijo v novem objektu prodajnega centra.
Novogradnje:
(1) Predvidena je novogradnja prodajnega centra s prodajnimi rastlinjaki in ureditvijo zunanjih prodajnih površin.
(2) Parkirne površine se preuredijo in prerazporedijo, deloma zahodno in deloma severno od trgovine.
Namembnost novega objekta:
Prodaja rastlin in vrtne opreme.
Velikost in oblikovanje objekta:
(1) Zazidljive površine so določene z gradbeno mejo, prikazano na Listu 6: Ureditvena situacija EUP VČ-10-3. Faktor zazidanosti (upošteva se površina znotraj določenih gradbenih mej – skupna površina območja 3.300 m2, zazidana površina zemljišča 1.500 m2) je maksimalno 0,45, tako da je zagotovljeno dovolj prostora za oblikovanje zelenih robov in ureditev zunanjih prodajnih površin. Objekt trgovine in vse ureditve morajo zadostiti estetskim kriterijem (skladnost materialov in oblik, skladnost z okoljem) in morajo biti podrejene Zgodovinskemu jedru parka in Vstopnemu območju, ki mora ohraniti prostorsko prepoznavnost.
(2) Novi objekt prodajnega centra je oblikovan kot niz ali sestav vzdolžnih lamel, ki se lahko tlorisno zamikajo.
(3) Glavno fasado na jugozahodni fasadi tvori vstopni objekt prodajnega centra, ki se v gabaritih in oblikovanju fasade podreja oziroma sklada z vstopnim objektom (je pritličen, največja višina je 4 m, merjeno od točke obstoječega utrjenega terena do kapi, objekt ima ravno streho).
(4) Za njim se lahko nizajo objekti – prodajni rastlinjaki z največjo višino objektov 4 m (merjeno od točke utrjenega terena do kapu) oziroma 7,5 m (merjeno od točke utrjenega terena do slemena), streha je praviloma steklena in dvokapna (glede na tehnologijo rastlinjaka); rastlinjaki so objekti iz konstrukcije in steklenih površin; dopustna je delna poglobitev rastlinjaka pod koto utrjenega terena, da se s tem zniža višinski gabarit.
(5) Na streho ali fasade ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov.
(6) Oznaka trgovine mora biti zasnovana kot integralni del arhitekture.
(7) Obstoječi prodajni del steklenjaka se do izgradnje novega vrtnega centra ohranja za trgovino, potem se lahko odstrani ali uporabi za proizvodnjo.
Oblikovanje zunanjih površin:
Zunanje ureditve obsegajo drevesno ozelenitev na južni, zahodni in severni meji območja, ureditev zelenih parkirišč in ureditev zunanjih prodajnih površin – prodajnega vrta. Z zunanjo ureditvijo in zasaditvami se površine prodajnega centra in parkirišč intenzivno zasadi z drevesi Izbor drevnine z različnimi habitusi vizualno spaja objekte s parkovnimi površinami. Med prodajnim centrom in Vstopnim območjem je predvidennezazidljiv zeleni pas (vsaj 17 m), ki se ga intenzivno zasadi z drevjem – vmesno zeleno območje deluje kot cezura med vrtnim centrom in Vstopnim območjem. Zunanji robovi proti cesti na zahodu in severu in proti Vstopnemu območju se krajinsko uredijo – zelene cezure v obliki drevesnega gaja. Vse ureditve se izvajajo v organskih linijah. Zasaditev drevnine na parkirišču se izvede v neformalnih potezah, vsaj eno drevo na 3 PM.
Prometna ureditev:
(1) Uredita se dva dostopa za avtomobile: eden za uvoz in izvoz iz parkirišča in eden za dostavo in prevzem materiala (npr. večje sadike). S peš potjo se območje poveže z Vstopnim območjem (VČ-10-3/1). Uredi se tudi notranja povezava z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VČ-10-3/3).
(2) Pri urejanju državne ceste (Radomlje–Kamnik), ki poteka mimo spomenika (zahodni rob) je treba za prometne ureditve izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
Faze izvedbe:
Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/2 poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
Ostalo:
Znotraj Območja prodajnega centra s parkiriščem je dovoljena predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje parka in razvoj arboretske zbirke, tako da reklame niso vidne iz parka in zunanjih javnih površin parka.
10-3/3 Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene
Območje na severu meji z lokalno cesto, na jugovzhodu meja poteka vzdolž Območja programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4). Na zahodu območje meji na Območje prodajnega centra s parkiriščem (VČ-10-3/2), na vzhodu je obravnavano območje omejeno z Območjem informacijsko prireditvenega središča (VČ-10-3/5).
Logistika:
(1) Zahodno od Oranžerije in severno od povezovalnega objekta je organizirana osrednja manipulativna površina za stroje v garažah v obstoječi novi upravi – obračališče.
(2) Območje proizvodnje v navezavi na obstoječi steklenjak je organizirano tako, da se ohranja osrednji koridor za manipulacijo strojev in robe. Ob osrednjem koridorju so nanizani proizvodni rastlinjaki. Odvoz smeti je organiziran ob obračališču, kjer je predviden ekološki otok.
(3) Ob južni fasadi oranžerije je predvidena povezava, ki povezuje območje z notranjim delom parka, ki se po potrebi oblikuje kot klančina.
(4) Ohranja se obstoječi dostop iz lokalne ceste v upravni in proizvodno servisni del, in servisni dostop iz lokalne ceste na severovzhodni strani steklenjaka. Območje je povezano z Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4) preko servisne poti, ki teče med steklenjakom in rastlinjaki.
Obstoječi objekti:
(1) Obstoječi objekti so Upravna stavba, steklenjakin montažni rastlinjaki.
(2) Upravna stavba se ohranja in vzdržuje v obstoječih gabaritih, obliki in materialih. Prizidava ali nadzidava objekta nista dopustni.
(3) Severovzhodni del obstoječega steklenjaka v dolžini 60,00 m, širini 27,00 m in višini 6,60 m se legalizira na obstoječi lokaciji in je namenjen vzgoji rastlin.
(4) Rastlinjaki se lahko odstranijo in zamenjajo z novimi.
Rušitve:
Predvidena je odstranitev vseh pomožnih in začasnih objektov. Obstoječi nadstrešek za službena vozila se s postavitvijo nove Oranžerije odstrani.
Novogradnje:
Predvidena je novogradnja enega servisnega objekta in postopna zamenjava in poenotenje vseh rastlinjakov. Dopustna je postavitev novega montažnega objekta, ki se po obliki, velikosti in materialu prilagaja rastlinjakom.
Namembnost novega objekta:
(1) Nov servisni objekt bo namenjen skladiščenju opreme, orodja in strojev.
(2) Rastlinjaki bodo namenjeni pridelavi in vzgoji rastlin.
(3) Montažni objekt je namenjen zagotavljanju zaščite službenih vozil pred vremenskimi neprilikami.
Velikost in oblikovanje objekta:
(1) Nov servisni objekt bo enoetažen, pritličen, z zadnjo stranjo in stranskima fasadama prislonjen oziroma vključen v modulacijo terena, ki bo oblikovana na severnem robu VČ-10-3/4, tlorisa maksimalno do: 34,00 m x10,00 m, višine maksimalno do: 3,20 m.
(2) Streha bo ravna, zatravljena in oblikovana zvezno z nasipom (modulacijo terena). Čelna (severna) fasada, ki se bo odpirala proti VČ-10-3/3, kjer se bo vstopalo v objekt, bo oblikovno (barva fasade, stavbno pohištvo) skladna z obstoječo upravno stavbo.
(3) Novi montažni rastlinjaki in senčnice, s katerimi se ob amortizaciji zamenjajo obstoječi rastlinjaki, morajo biti poenoteni v materialu in obliki. Višina rastlinjakov naj dosega najnižjo, še ustrezno višino za proizvodnjo rastlin, vendar v slemenu ne smejo presegati 6,6 m. V prostor se umeščajo med manipulativnimi površinami na severovzhodni strani in steklenjakom na jugozahodni strani območja. Postavljeni so v dveh nizih, katerih zunanje linije so prikazane na regulacijskih linijah na Listu 6.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Celotno proizvodno območje je na severni strani umaknjeno 5 m od ceste, kjer se predvidi 5 m zeleni pas z drevesnimi zasaditvami (posamič in v gručah, ne v drevoredu), ki od zunaj vizualno zmehčajo pogled na proizvodni del. Zasaditve so predvidene tako ob obstoječem steklenjaku kot ob proizvodnih rastlinjakih. Pri umeščanju novih (nadomestnih) rastlinjakov v prostor se vsaj na dveh do treh lokacijah 5 m zeleni pas razširi v zeleni »žep«, ki bo omogočil zasaditev večjega drevesa ali gruče manjših dreves. Med rastlinjaki je predvideno razpiranje, ki bo odprlo pogled iz parka na vas Volčji Potok in Kamniške planine v ozadju.
(2) Na območju so predvidene tudi zunanje pridelovalne površine in površine za manipulacijo.
(3) Na parceli št. 756/1 k.o. Volčji Potok je odprto parkirišče za zaposlene in obiskovalce uprave. V sklopu celovite ureditve se predvidi preureditev obstoječega parkirišča za zaposlene v zeleno parkirišče.
(4) Obstoječi jarek se pri predvideni izdelavi strokovnih podlag za upravljanje z vodami v območju Arboretuma večinoma umesti po liniji med enotami urejanja prostora.
Prometna ureditev:
Uvoz za zaposlene in obstoječa parkirišča se ohranjajo na obstoječi lokaciji. Skozi območje poteka interna prometna povezava z rozarijem in Drevesnico na severovzhodni strani in s prodajnim centrom na jugozahodni strani. Servisna povezava z Območjem programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4) je predvidena na dveh mestih, na severovzhodni strani obstoječega steklenjaka in med novo načrtovanim servisnim objektom in Oranžerijo. Lokacije povezav so prikazane na Listu 6.
Faze izvedbe:
Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/3 poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka fazno, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
Ostalo:
V območju je dovoljena predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje parka in razvoj arboretske zbirke na način, ki se določi v katalogu opreme.
10-3/4 Območje programske poti z razstavnimi površinami 
Območje programske poti z razstavnimi površinami meji na jugozahodni strani z Vstopnim območjem (VČ-10-3/1) in Območjem prodajnega centra s parkiriščem (VČ-10-3/2),na severozahodni strani z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem (VČ-10-3/3), na severu z Območjem informacijsko prireditvenega središča (VČ-10-3/5) in na jugovzhodu z Zgodovinskim jedrom parka (VČ-10-1).
Logistika programske poti:
(1) Na programsko pot se vstopa iz drevoreda, kjer je urejen odcep poti kmalu po vstopu v park. Programska pot je zasnovana tako, da vodi obiskovalce mimo oglednih vrtov, otroškega igrišča do novega informacijsko prireditvenega središča (Pristava – staro gospodarsko poslopje in Oranžerije – nov objekt, povezovalni objekt in zunanje ureditve) ter se zaključi v križišču na koncu drevoreda. Povezava programske poti z Zgodovinskim jedrom parka je mogoča še na dveh lokacijah, nekje v zadnji tretjini drevoreda in na zahodni strani Francoskega vrta (dve poti). Območje je povezano tudi z dvoriščem severno od Pristave. Iz programske poti se lahko izstopa skozi vstopni objekt ali preko drevoreda skozi glavna vrata v park (vhod / izhod).
(2) Območje je povezano z Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti z utrjeno potjo preko klančine ob južni fasadi oranžerije ter obstoječim servisnim dostopom med obstoječim steklenjakom in proizvodnimi rastlinjaki.
Obstoječi objekti:
Začasni objekt – lesen indonezijski paviljon v območju širitve odprtih zunanjih razstavno prodajnih površin.
Rušitve:
Predvidena je odstranitev vseh objektov in zasutje jezerca.
Novogradnje:
(1) Predvidena je postavitev otroških igral.
(2) Dopustna je postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju in ne sme biti daljši od ene sezone (8 mesecev).
(3) Na novo se uredijo poti.
(4) Predvidena je višinska modulacija terena na severozahodnem robu območja (na meji med VČ-10-3/3).
(5) Predvideni so trije mostovi preko potoka.
Namembnost območja:
Območje programske poti z razstavnimi površinami je namenjeno razstavam, prireditvam, dogodkom na prostem. Namenjeno je prikazu sodobne vrtnoarhitekturne tvornosti, razstavam rastlin, kulturnim prireditvam in otroški igri z izobraževalno noto na teme, ki izhajajo iz poslanstva Arboretuma (vrednote parkovne ureditve, drevnine, raziskovanje, izobraževanje).
Velikost in oblikovanje objektov:
(1) Otroško igrišče:
– Predvidena je postavitev otroških igral za različne starostne skupine.
– Podlaga pod igrali mora biti naravna (trava ali lubje ali prodec ipd.)
– Velikost in število igral je omejena na način, da po vzpostavitvi igrišča ostane v območju igrišča vsaj 50% površin namenjenih travi in visokodebelnim drevesom.
– Igrala naj bodo kakovostna, izdelana pretežno iz lesa in v naravnih barvnih tonih.
– Višina igral ne sme presegati 2,5 m. Izjemoma je posamezno igralo lahko višje, vendar ne sme motiti značilnih pogledov in silhuete parka.
(2) Začasni objekti:
– Konstrukcija mora biti montažna, sestavljiva.
– Začasni objekti ne smejo imeti trajnih temeljev.
– Začasni objekti ne smejo povzročiti degradacije dreves ali zemljišča.
(3) Poti:
– Osrednja programska pot, pot ob južni fasadi Oranžerije in pot na zahodnem robu razstavnih gred so lahko široke do 3,5 m in se izvedejo v pesku, tlaku ali betonu.
– Poti med razstavnimi gredami so širine 3,0 m in so peščene. Vzhodna pot ob razstavnih gredah je zaradi omogočanja dostopa z mehanizacijo širine 3,5 m in je peščena.
– Ostale povezovalne poti v parku so široke do 2,5 m in se izvedejo v pesku brez robnikov.
– Pas širine 7,0 m na vzhodni strani programske poti se lahko uredi kot utrjena trata na grušču, enako se uredi servisna dostop iz območja VČ-10-3/3.
(4) Parkovna oprema:
– Za urbano opremo se uporabi avtohtone in naravne materiale (kamen, les). Oblikovno se jo uskladi s strukturo in naborom materialov vstopnega objekta. Urbana oprema in razsvetljava se poenotita z opremo v območju VČ-10-3/1 in obratno.
(5) Mostovi:
– Mostove se oblikuje na način, da so enostavni in nevpadljivi, oblikovno poenoteni z ostalo parkovno opremo.
(6) Modulacija terena:
– Modulacija terena ne sme presegati višine 3,5 m, merjeno od obstoječega terena, in se oblikuje v naravnih oblikah z mehkim iztekom v obstoječ teren brez opornih zidov. V sklopu modulacije terena se načrtuje tudi servisni objekt (glej VČ-10-3/3).
(7) Razsvetljava:
– Predvidena je diskretna razsvetljava programske poti in razstavnih gred. Oblika luči se opredeli v idejnem projektu, oziroma kot del parkovne opreme v katalogu opreme.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Območje novih ureditev je prostorsko zasnovano v dveh delih;
– spodnji (južni) del, kjer je predvidena polkrožna pot, ki je na zunanji strani zasajena z okrasno vegetacijo, na notranji strani je odprta zelenica.
– gornji (severni del), ki predstavlja mrežno zasnovo poti in razstavnih gredic, ki se navezuje na plato informacijsko prireditvenega središča.
(2) Spodnji del vključuje okrasne tematske zasaditve, razstavne vrtove, ki so nanizani ob glavni programski poti ter novo otroško igrišče, ki je locirano v severozahodni del območja.
(3) Drevesna in grmovna vegetacija je sajena na severozahodni strani programske poti. Zahodni in severni rob ureditev je od servisnega dela ločen z višinsko modulacijo terena in vegetacijo.
(4) Osrednja ureditev območja je programska pot, ki poveže Vstopno območje z Območjem Informacijsko prireditvenega središča. V sklopu programske poti se uredi infrastrukturo za različne prireditve. Površino ob programski poti se uporabi za sezonske prireditve in razstave. S koncentracijo grajenih (igrala) in zelenih elementov ob sam rob območja proti Območju prodajnega centra s parkiriščem in Območju proizvodno – servisnih dejavnosti se »čisti« travnik proti drevoredu in ga s tem poudarja kot pomembno zeleno strukturo parka, a hkrati na tej površini omogoča poljubne parterne ureditve občasnih/sezonskih razstav brez trajnih posegov. Otroško igrišče se umešča severno od programske poti, na lokacijo proti servisnim dejavnostim. Ob drevoredu se ohranja prosta travna površina vsaj v širini, ki jo predstavlja višina dreves. V tem delu ne sme biti trajnih ureditev ali nasadov.
(5) S celovito prostorsko ureditvijo in intenzivno zasaditvijo drevesne in grmovne vegetacije se zapre poglede na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti in okoliška naselja, ohranja oziroma odpira pa se poglede na prostorske dominante širšega prostora (s severne polovice drevoreda na južno fasado Pristave in Alpe v ozadju, vas Volčji Potok s cerkvijo sv. Ožbalta in cerkev na Homškem hribu).
(6) Pri oblikovanju zunanjih površin se vidno izpostavi Pristavo.
(7) Razstavni vrtovi se načrtujejo v obliki kroga z obodno živico, ki daje vrtovom potreben okvir, hkrati pa razstavni vrtovi vizualno ne motijo pogleda na celoto. Praviloma so enotne velikosti, 150 m2.
(8) Razstavne grede se uredijo med programsko potjo in ob pot proti vzhodni fasadi Pristave.
(9) Otroško igrišče je zasnovano severozahodno od programske poti v navezavi na večfunkcionalni prostor pred Pristavo in Oranžerijo. Zasnovano je kot tematsko otroško igrišče, ki izhaja iz poslanstva Arboretuma (vrednote parkovne ureditve, drevnine, raziskovanje, izobraževanje).
(10) Po južni strani območja ob drevoredu teče obstoječi potok s sonaravno oblikovanimi brežinami. Potok se vzdržuje v obstoječem stanju. Potok se trikrat premosti. Ena premostitev je obstoječa, dve se vzpostavita na novo.
(11) Obstoječe jezerce na južni strani območja se zasuje in zatravi.
(12) V jugozahodnem delu Območja programske poti z razstavnimi površinami je ob Območju prodajnega centra s parkiriščem dopustna manjša širitev odprtih zunanjih razstavno prodajnih površin prodajnega centra. Meja območja dopustne širitve je razvidna iz Lista 6.
Prometna ureditev:
(1) Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo in vzdrževanje parka.
(2) Mreža poti v območju ureditev z navezavo proti Francoskemu vrtu omogoča smiselne prehode med posameznimi ambientalnimi prizorišči.
Faze izvedbe:
Načrtovanje krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/4 poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
Ostalo:
Dovoljena je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke. Predstavitev se uredi v obliki nosilcev reklam, ki se oblikujejo kot del parkovne opreme (obliko, število in lokacijo nosilcev se določi v katalogu opreme.
10-3/5 Območje informacijsko prireditvenega središča 
Območje na severni strani meji na Območje rozarija (VČ-10-3/6), na zahodni strani na Območje proizvodno – servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VČ-10-3/3) na južni in vzhodni strani pa na Območje programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4).
Logistika:
(1) Območje je za obiskovalce dostopno iz jugovzhodne strani, za zaposlene in servisno napajanje pa iz severne oziroma zahodne strani.
(2) Možen je prehod iz severnega dela pred Pristavo preko Pristave v območje južnega dela.
Obstoječi objekti:
(1) Pristava (staro gospodarsko poslopje), se ohrani in prenovi.
(2) Pred prenovo je treba opraviti konservatorsko restavratorski pregled objekta (sondiranje fasade) ter izdelati izmero in izris objekta vključno z izrisom vseh detajlov in stavbnega pohištva na fasadi.
(3) Objekt mora ohraniti vse obstoječe arhitekturne kvalitete, materiale in zunanjo podobo, v katero se lahko poseže le z minimalnimi posegi, ki bodo zagotovili funkcionalnost objekta. Dopustno je odpiranje južne fasade proti dvorišču s tem, da se okenske odprtine spremenijo v panoramska okna ali vrata, pri čemer se ohrani razpored odprtin. Širina odprtin ne sme presegati širine opečnih zračnih lin v zgornji etaži. Ustrezna osvetlitev podstrešnega prostora naj se zagotovi brez frčad.
(4) Na streho ali fasade ni dopustno nameščati infrastrukturnih objektov.
Namembnost:
Ohranijo se pisarne za zaposlene. Poleg tega se v stavbi uredi arhiv, prostor za gostujoče strokovne kadre sodobne sanitarije in javni program, ki obsega:
– gostinski lokal z možnostjo ponudbe enostavne hrane za 60 ljudi,
– večnamenski prostor, namenjen za predavanja, razstave, dogodke ipd., opremljen z multimedijsko tehnologijo (za 60 ljudi),
– 2 učilnici za delavnice (2 x 30 sedežev),
– razstavne površine za manjše, občasne razstave (lahko večnamenski prostor),
– sodobne sanitarije za obiskovalce parka.
Rušitve:
(1) Predvidena je odstranitev prizidka, nadstrešnice, rastlinjakov.
(2) Pred rušitvijo starih rastlinjakov je treba izdelati njihovo izmero in izris arhitekture.
Novogradnje:
(1) Oranžerija.
(2) Povezovalni objekt.
Namembnost novih objektov:
(1) Oranžerija:
– je tip večnamenskega steklenjaka, ki združuje rastlinski in prireditveni program. Poleg predstavitve rastlin je v njej mogoče organizirati razstave, dogodke in urediti prostor za strežbo, ki predstavlja dopolnitev gostinske dejavnosti, ki je sicer umeščena v Pristavo in/ali povezovalni objekt. Gre za zmerno topel steklenjak, ki pozimi predstavlja prijetno okolje za ljudi. V zimskem času bo prostor ogrevan in zračen.
(2) Povezovalni objekt:
– Objekt je namenjen povezavi Oranžerije s Pristavo. Nizek pritlični povezovalni objekt predstavlja cezuro med novim in starim. Vanj so umeščeni vsi potrebni servisni programi Oranžerije in nove restavracije – kuhinja, prostor za shranjevanje opreme itd.. V objektu je predviden notranji koridor, ki omogoča povezavo med pritličnimi etažami Pristave in Oranžerije.
(3) Del servisnih površin (predvsem skladiščnih za parkovno opremo) se lahko umesti v podkletitev povezovalnega objekta ali Oranžerije.
Velikost in oblikovanje objekta:
(1) Oranžerija:
– Oranžerijo se umesti na severozahodni rob območja VČ-10-3/5, kjer njena umestitev predstavlja ločnico med Območjem proizvodno – servisnih dejavnosti (VČ-10-3/3) in osrednjim delom parka.
– Zasnova Oranžerije bo arhitekturno zadržana, objekt bo pretežno steklen in pravokotne oblike. Oranžerija bo sestavljena iz kovinskih okvirjev in steklene fasade. Oblikovana bo tako, da bo na vzhodni strani objekta omogočala popolno odprtost stene in s tem povezanost s ploščadjo pred njim, na zahodni strani pa tako, da se z oblikovanjem fasade in z zazelenitvijo razbije monotonost izpostavljenega objekta Oranžerije. Streha bo steklena.
– Dopustni gabariti tlorisa: 60,0 x 10 m. Višina Oranžerije z najvišjo točko strehe oziroma slemena je poravnana ali je nižja od zatrepa nad balkonom na južni strani Pristave.
– Objekt je lahko delno podkleten.
– Kota pritličja je na koti obstoječega terena ali nižja.
– Vsa infrastruktura je v objektu ali pod zemljo in od zunaj ne sme biti vidna.
(2) Povezovalni objekt
– Objekt bo pritličen in bo povezoval Pristavo in Oranžerijo. Arhitekturno oblikovanje bo zadržano in bo podrejeno Pristavi.
– Največja dimenzija tlorisa: 18,0 x 7,5 m in višine do venca na fasadi Pristave.
– Streha je ravna.
– Objekt je lahko podkleten.
– Kota pritličja je na koti obstoječega terena.
– Vsa infrastruktura je v objektu ali pod zemljo in ne sme biti vidna iz zunanjega prostora.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Pred obema objektoma se sprosti prostor pravokotne oblike, ki se ga členi s krajinsko ureditvijo.
(2) Ob objektu Pristave in Povezovalnem objektu se prostor uredi tako, da poveže vse vhode v objekte in se lahko tlakuje. Osrednji prostor je zatravljen ali peščen. Vsi prehodi so načrtovani tudi za gibalno ovirane osebe. Pred Pristavo se uredi gostinski vrt. Vsa oprema gostinskega vrta je premična in se v času, ko lokal ne obratuje, pospravlja. Oprema se opredeli v katalogu opreme.
(3) Osrednjo travnato površino uokvirja sistem poti, ki omogoča nedefinirano prehodnost območja v vse smeri. Na severu se osrednja prehodna površina navezuje na vhode v objekte. Na zahodu je definirana z enotno zasaditvijo drevnine (rastrske zasaditve), ki ločuje Oranžerijo in odprti prostor pred Pristavo. S pomočjo prehodne peščene površine pod drevnino se omogoča maksimalna povezanost Oranžerije z zunanjim prostorom, ki se ga ureja v skladu večfunkcionalnosti območja. Območje pod drevnino je v prvi vrsti namenjeno prehodnosti, oddihu v senci, postavitvi gostinskega vrta ali raznolikih prireditev. Južni del površine definira večfunkcionalna vodna površina, ki služi reprezentativnim namenom, ohlajanju območja, vizualni atraktivnosti ali otroški igri. Vodno površino se zasnuje na način, da se lahko preklaplja med različnimi nastavitvami uporabe vode (pretočne, mirujoče, pršenja, vodne zavese ipd.). Območje je brez vode prehodno brez večjih ovir.
(4) Prostor pred Pristavo definira vzdrževana pohodna tratna površina, ki lahko služi številnim vsebinam. V prvi vrsti služi kot zelen predprostor objektom, počitku na travi, igri ipd. Površino je možno uporabljati tudi za potrebe prireditev, koncertov, delavnic ipd. Trata se intenzivno neguje.
(5) Območje se lahko opremi s premično urbano opremo (stoli, mizami, ležalniki, opremo gostinskega vrta ...), ki omogoča individualno prilagajanje prostora različnim vsebinam. Padec območja proti jugu omogoča odprt razgled na južni del Arboretuma s programsko potjo, vstopom in drevoredom.
Prometna ureditev:
(1) Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo. Servisno napajanje objektov je predvideno iz območja VČ-10-3/3, s katerim objekti mejijo. Servisne poti potekajo po zunanjem robu (na jugozahodnem robu in na jugovzhodnem robu) območja.
(2) Osrednji del območja (zunanji del) se servisno napaja preko utrjene poti na južni strani preko klančine, ki povezuje območje z območjem VČ-10-3/3.
Faze izvedbe:
Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/5 poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje. Prenova Pristave z izgradnjo povezovalnega objekta ima prednost pred gradnjo Oranžerije.
Ostalo:
Predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke, je dovoljeno le v objektih.
10-3/6 Območje rozarija 
Območje na zahodni strani meji na lokalno cesto, na vzhodni pa na Zgodovinsko jedro parka (VČ-10-1), na severu meji z Drevesnico (VČ-10-2) na jugu pa na podenote: Območje proizvodno servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VČ-10-3/3), Območje programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4) in Območje informacijsko prireditvenega središča (VČ-10-3/5).
Logistika:
(1) Namenjeno pešcem, omogočen dostop za intervencijska vozila in za vozila za vzdrževanje.
(2) Dostop v rozarij se ureja s potjo, ki se smiselno navezuje na zunanje ureditve informacijsko prireditvenega središča. Severni del nad Pristavo se ob obnovi smiselno navezuje na novo idejno zasnovo rozarija.
(3) V severovzhodnem delu se predvidi navezava na obstoječi sistem poti.
Obstoječi objekti:
Nezahtevni in pomožni objekti (pergola, senčnica), poti.
Rušitve:
(1) Predvidena je odstranitev vseh nezahtevnih in pomožnih objektov in čiščenje (premestitev) struktur skladno z načrtom krajinske arhitekture.
(2) Zbirko kiparskih plastik se ovrednoti. ZVKDS v sodelovanju z JZ AVP pripravi seznam objektov in naprav, ki jih je treba umakniti iz območja spomenika. Izbrane kiparske plastike se lahko v Območje rozarija umesti skladno z načrtom krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/6 ali prestavi v Območje programske poti z razstavnimi površinami (VČ-10-3/4) ali izven Arboretuma.
Novogradnje
(1) Niso predvidene.
(2) Na utrjeni površini severno od pristave je izjemoma dopustna postavitev začasnih enostavnih in nezahtevnih objektov za čas trajanja kratkotrajnih prireditev (vikend dogodki, prazniki). Vsi začasni objekti se odstranijo z zaključkom prireditve. Čas trajanja postavitve se določi v kulturnovarstvenem soglasju, v katerem se določi tudi rok, v katerem se odstranijo vsi objekti in reklame, površine pa povrnejo v prvotno stanje.
Namembnost območja:
(1) Ohranja in dopolnjuje se zbirka vrtnic in iglavcev.
(2) Predvidena je širitev rozarija na severni rob območja (južni del Drevesnice).
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Območje rozarija ima tri dele. Osrednji del z obstoječo zbirko vrtnic in iglavcev, severni del, ki sega v nekdanje območje Drevesnice in je namenjeno širitvi zbirke in južni del, ki predstavlja parkovno urejeno pobočje med Pristavo in rozarijem.
(2) Zasnova poti in gredic v rozariju se ohranja. Manjše spremembe so dopustne na podlagi celovitega načrta krajinske arhitekture, ki bo predvideval tudi širitev rozarija.
(3) Osrednje območje rozarija ima središčni motiv. Vsi provizoriji se odstranijo. V južnem delu predstavlja osrednji motiv slopno znamenje, ki se varuje skupaj z lokacijo.
(4) Poti v osrednjem delu rozarija se lahko navežejo na obstoječ sistem poti izven rozarija na dveh lokacijah, na južni strani in na severovzhodnem vogalu.
(5) Pot, ki povezuje rozarij z dvoriščem pri Upravni stavbi je namenjena dostopu v Drevesnico in sprehajalcem. V kolikor se dostop do Drevesnice uredi z odkupom zemljišč na zunanji strani parka in se promet po tej poti ukine, se pot lahko prestavi proti vzhodni strani tako, da se naveže na pot pri razstavnih gredah v območju VČ-10-3/4. Pot se lahko prestavi samo v primeru, da bo namenjena izključno sprehajalcem, stara pot pa se zatravi in parkovno uredi. V primeru prestavitve poti se le-ta izvede v mehkih linijah in se umešča v obstoječi teren brez vkopov in nasutij. Slopno znamenje se varuje skupaj z lokacijo.
(6) Vse poti v rozariju so peščene.
(7) Oprema je premična in se določi v Katalogu opreme.
Prometna ureditev:
Območje je namenjeno peš prometu in vozilom za intervencijo in vzdrževanje parka. Pot, ki poteka po zahodnem robu območja je namenjena tudi interni prometni povezavi do Drevesnice.
Faze izvedbe:
Načrtovanje krajinske arhitekture za celotno območje VČ-10-3/6 poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
Ostalo:
Reklamiranje ni dovoljeno.
10-4 Območje parkirišča 
Območje meji na vzhodu na Zgodovinsko jedro parka (VČ-10-1), na zahodu na občinsko cesto Radomlje–Kamnik, na severu pa na Vstopno območje (VČ-10-3/1).
Logistika:
(1) Območje je namenjeno za parkiranje obiskovalcev Arboretuma.
(2) Uvoz in izvoz na parkirišče je predviden iz ceste po novem priključku na južni strani. Poti med parkirišči so dvosmerne. Parkirna mesta so nizana v dveh linijah. Parkirišče je namenjeno osebnim vozilom. Za avtobuse je predvideno postajališče za kratkotrajno ustavljanje južno od obstoječega drevoreda.
Obstoječi objekti:
Parkirišče.
Namembnost:
Območje je namenjeno parkiranju za obiskovalce in ustavljanju avtobusov.
Rušitve:
V severozahodnem delu območja je predvidena ukinitev uvoza in dela parkirišča ter vzpostavitev parkovne površine. Za prestavitev uvoza oziroma ostalih ureditev na cesti in njenem varovalnem pasu je treba pridobiti prometno tehnične pogoje upravljavca ceste.
Novogradnje:
Predviden je nov uvoz in ureditev avtobusnega postajališča ter ureditev nove parkovne površine v severozahodnem delu območja.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Parkirišče se oblikuje kot zeleno parkirišče. Dovozi so lahko asfaltirani, parkirne površine pa utrjene in zatravljene. Parkirišče se zasadi z drevesi (vsaj 1 drevo na 3 PM, razen v varovalnem pasu plinovoda).
(2) Ukine se obstoječi uvoz ob drevoredu, uredi se nov cestni priključek na skrajnem jugovzhodnem delu parkirišča. Uredi se avtobusno postajališče za kratkotrajno ustavljanje do 2 avtobusov. Od avtobusnega postajališča se naveže na zunanje ureditve Vstopnega območja nova pot za pešce. Pot je podrejena osrednji komunikacijski osi in je od nje ožja. Pot je lahko peščena ali tlakovana (tlak v pesku, ki ni vizualno izstopajoč), če bo tlakovana, se na lokaciji osrednje peščene poti tlak prekine.
(3) Ohranja se sestoj obstoječih lip, ki se nadgrajuje z drevnino na parkirišču. Med cesto, potjo in drevoredom se ureja travna površina, zasaditev dreves se predvidi le ob robu nove poti, tako, da se vzpostavi v osi osrednje dostopne poti »lijak« – prazen prostor, s čimer se usmerja poglede iz ceste in parkirišča proti vhodu v Arboretum.
(4) Površine ob parkirišču se utrdi s trato na grušču, ki omogoča prehodnost območja in dostopnost osrednje osi.
Prometna ureditev:
(1) Parkirišče je namenjeno parkiranju osebnih vozil. Ukine se obstoječi uvoz na parkirišče ter se ga nadomesti z novim. Promet na območju parkirišča je dvosmeren. Na območju parkiranje avtobusov ni predvideno, uredi pa se postajališče ob cesti na jugozahodnem robu parkirišča, južno od osi drevoreda, ki omogoča kratkotrajno ustavljanje dveh avtobusov hkrati.
(2) Za urejanje prometne situacije je treba izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
Faze izvedbe:
Načrtovanje infrastrukture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah, ki jih vsebinsko in prostorsko opredeli Idejni projekt za celotno območje.
Ostalo:
Dovoljeno je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke. Predstavitev se uredi v obliki nosilca reklam, ki se oblikujejo kot del parkovne opreme s katalogom opreme. V območje se lahko umesti največ en nosilec reklam.
10-3/7VČ-10 Območje parkirišča pri prodajnem centru 
Območje meji na jugovzhodu na Območje prodajnega centra s parkiriščem (VČ-10-3/2) in na severovzhodu na Območje proizvodno servisnih dejavnosti z upravno stavbo in parkiriščem za zaposlene (VČ10-3/3) ter zajema tudi parceli št. 714/1 in 715/2, obe k.o. Volčji Potok.
Logistika:
Uvoz in izvoz na parkirišče poteka iz ceste preko dveh uvozov in izvozov, ki se uredijo v skladu z zakonodajo in prometno tehničnimi pravili. Poti med parkirišči so dvosmerne. Parkirišča so nizana v dveh linijah. V delu območja so predvidena parkirišča za avtobuse. Ostali del parkirišč je namenjen osebnim vozilom. Peš povezava s prodajnim centrom se predvidi preko urejenega prehoda za pešce.
Obstoječi objekti:
Parkirišče na zahodnem delu območja.
Namembnost:
Območje je namenjeno parkiranju za obiskovalce Arboretuma in prodajnega centra Arboretum ter parkiranju avtobusov.
Rušitve:
Predvidena je odstranitev enostavnih in pomožnih objektov.
Novogradnje:
Ureditev parkirišča.
Oblikovanje zunanjih površin:
(1) Ohranja se obstoječa zasnova parkirišča, katerega del predstavljajo utrjene travne površine v kombinaciji z makadamskim voziščem in zasaditev z drevesno vegetacijo. Zasaditev se zgosti, tako, da bo zasajeno vsaj 1 drevo na 3 PM.
(2) Obstoječe parkirišče za avtobuse se iz območja VČ-10-3/1 premesti v območje VČ-10-3/7, na parcelo 698/2 k.o. Volčji Potok.
(3) Na zemljišču parcel št. 724/2, 724/1 se območje lahko uredi kot zeleno parkirišče. Dovozi so lahko asfaltirani, parkirne površine pa utrjene in zatravljene. Lahko se uredi tudi kot utrjena travna površina, na kateri je v času prireditev in občasno povečanega obiska omogočeno parkiranje.
Prometna ureditev:
(1) Parkirišče je namenjeno parkiranju osebnih vozil. V delu območja so predvidena parkirišča za avtobuse. Poti med parkirnimi mesti so dvosmerne, parkirna mesta za osebna vozila so nizana v dveh linijah. Peš povezava s prodajnim centrom se predvidi preko urejenega prehoda za pešce.
(2) Za urejanje prometne situacije je treba izbrati takšne rešitve, ki v najmanjši možni meri vplivajo na integriteto (tudi vizualno) kulturnega spomenika.
Faze izvedbe:
Načrtovanje arhitekture in krajinske arhitekture za celotno območje poteka v eni fazi. Izvedba lahko poteka v več fazah.
Ostalo:
Dovoljena je predstavitev sponzorjev, ki vlagajo sredstva v vzdrževanje zgodovinskega jedra in razvoj arboretske zbirke. Predstavitev se uredi v obliki nosilca reklam, ki se oblikuje kot del parkovne opreme skladno s katalogom opreme. V območje se lahko umesti največ en nosilec reklam.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
204. člen 
(Varstvena območja dediščine) 
(1) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi. »Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Kamnik« (ZVKDS OE Kranj) se hranijo na sedežu Občine Kamnik in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj.
205. člen 
(Prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti v delih, ki se nanašajo na območje Občine Kamnik:
1. Sklep o sprejetju družbenega plana Občine Kamnik za obdobje od leta 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 31/86).
2. Družbeni plan Občine Kamnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 41/86).
3. Spremembe in dopolnitve družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, 39/89).
4. Sklep o sprejetju dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št.16/86).
5. Dolgoročni plan Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 – popravek 16/89).
6. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 39/89).
7. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 1992 in uskladitve grafičnega dela družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 22/92).
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 30/95).
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 14/96).
10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 – dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).
11. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/92).
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 30/95).
13. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/98).
14. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajinske zasnove Velike planine (Uradni list RS, št. 70/94).
15. Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).
16. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta območja K 19 KIK (Uradni list RS, št. 9/93).
17. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu B31 Povezovalka (Uradni list RS, št. 113/06).
18. Odlok o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04).
19. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta KI Kamnik Center (Uradni list RS, št. 36/92), razen v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora določeno v tem OPN z oznako KA 37-CU, kjer veljajo pogoji do sprejetja novega OPPN.
20. Odlok o sprejetju ureditvenega območja M 7 – samostan Mekinje (Uradni list RS, št. 25/91), razen v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora določeno v tem OPN z oznako KA 140-CD, kjer veljajo pogoji do sprejetja novega OPPN.
21. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo magistralne ceste št. M 10 na odseku Baba pri Trojanah (Uradni list SRS, št. 39/89).
22. Odlok o ureditvenem načrtu PN1 – Arboretum Volčji Potok (Uradni list RS, št. 70/97).
23. Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 47/94).
24. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 26/97).
206. člen 
(Veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
1. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta K-4 Mali grad (Uradni list SRS, št. 21/89).
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 11 Titan-Svit (Uradni list RS, št. 25/10, 19/14).
3. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 16 Kamniška Bistrica – del (Uradni list RS, št. 73/10).
4. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje B 20 Stol – južni del (Uradni list RS, št. 116/08 – popravek 103/09).
5. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje B 23 Jata (Uradni list RS, št. 53/10).
6. Odlok o zazidalnem načrtu B 25 – Fructal (Uradni list RS, št. 90/02).
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu B 25 – Fructal (Uradni list RS, št. 3/04).
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu B 25 – Fructal (Uradni list RS, št. 121/08).
9. Odlok o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (Uradni list RS, št. 5/05).
10. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B15 Spodnji Alprem (Uradni list RS, št. 49/09).
11. Odlok o zazidalnem načrtu območja B5 Perovo (Uradni list RS, št. 65/97).
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja B5 Perovo (Uradni list RS, št. 17/02).
13. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja B5 Perovo (Uradni list RS, št. 88/04).
14. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta B 8 – Zg. Perovo (Uradni list RS, št. 97/99).
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo (Uradni list RS, št. 52/06).
16. Odlok o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območja K26 Schlenk (Uradni list RS, št. 71/04).
17. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta območja K 5, K 16 Žale (Uradni list SRS, št. 34/89).
18. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja K5, K16 Žale (Uradni list RS, št. 117/03).
19. Odlok o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok (Uradni list RS, št. 14/96).
20. Odlok o ureditvenem (lokacijskem) načrtu območja M1 Pod Skalco (Uradni list RS, št. 71/04).
21. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu M5 Zarja (Uradni list RS, št. 105/08).
22. Odlok o ureditvenem načrtu za območje PN3 Terme Snovik (Uradni list RS, št. 43/96).
23. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za območje PN3 Terme Snovik (Uradni list RS, št. 90/02).
24. Odlok o ureditvenem načrtu R 070 Rudnik (Uradni list RS, št. 3/04).
25. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta R 1 gramoznica (Uradni list SRS, št. 31/86).
26. Odlok o ureditvenem načrtu R2 za odkop kalcita in apnenca (Uradni list RS, št. 20/98).
27. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta SP-1 Stahovica (Uradni list SRS, št. 3/86).
28. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta območja S-14 Kalcit (Uradni list RS, št. 28/94).
29. Odlok o lokacijskem (ureditvenem) načrtu Zdravilni gaj Tunjice (Uradni list RS, št. 71/04).
30. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje na Jamah na Veliki planini (Uradni list SRS, št. 33/85).
31. Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM2, dela zazidalnega otoka BP2 in dela zazidalnega otoka BP1 v Kamniku (Uradni list SRS, št. 37/81).
32. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM 2, dela zazidalnega otoka BP 2 in dela zazidalnega otoka BP 1 v Kamniku (Uradni list SRS, št. 33/85).
33. Odlok o dopolnitvi odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka BM-2, dela zazidalnega otoka BP-2 in dela zazidalnega otoka BP-1 v Kamniku (Uradni list RS, št. 22/92).
34. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta območja B-17 Duplica (Uradni list RS, št. 45/96).
35. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole (Uradni list SRS, št. 21/89).
36. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole (Uradni list RS, št. 27/10).
37. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole (Uradni list RS, št. 31/12).
38. Odlok o lokacijskem načrtu I-3 Plinifikacija (Uradni list RS, št. 76/94).
39. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta območja S6-Graditelj (Uradni list SRS, št. 39/89).
40. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta območja S6-Graditelj (Uradni list RS, št. 126/04).
41. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta KI Kamnik Center (Uradni list RS, št. 36/92) v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora določeno v tem OPN z oznako KA 37-CU, kjer veljajo pogoji do sprejetja novega OPPN.
42. Odlok o sprejetju ureditvenega območja M 7 – samostan Mekinje (Uradni list RS, št. 25/91) v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora določeno v tem OPN z oznako KA 140-CD, kjer veljajo pogoji do sprejetja novega OPPN.
43. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B26 POLJE-del in B24 SP. STOL-del (Uradni list RS, št. 83/15).
(2) Prostorski akti iz tega člena veljajo na območju, ki ga določa meja enote urejanja prostora, prikazana v kartah namenske rabe prostora.
207. člen 
(Prostorski izvedbeni akti v izdelavi) 
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih aktov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrti.
208. člen 
(Gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja) 
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
209. člen 
(Dostopnost prostorskega akta) 
Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
210. člen 
(Veljavnost odloka) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3505-2/2009-5/1009-5/1
Kamnik, dne 21. oktobra 2015
Župan 
Občine Kamnik 
Marjan Šarec l.r.
 
 

AAA Zlata odličnost