Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2015 z dne 3. 11. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2015 z dne 3. 11. 2015

Kazalo

3272. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev, stran 9020.

  
Na podlagi 53.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) in prvega odstavka 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 63/10) je Občinski svet Občine Beltinci na 10. redni seji dne 22. 10. 2015 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem delu Beltincev 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet in podlaga za podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje »Za ogradi« v severovzhodnem delu Beltincev (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, avgust 2014, pod številko OPPN-4/14.
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05 in 37/13).
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del:
Tekstualni del vsebuje:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– ohranjanje kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin,
– varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanje zdravja ljudi,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
Grafični del vsebuje:
– Prikaz območja v širšem prostoru
m 1:10.000
– Izrez iz grafičnega dela veljavnega akta
m 1:2.000
– Prikaz obstoječe gospodarske javne infrastrukture
m 1:1.000
– Katastrski načrt
m 1:1.000
– Ureditvena situacija
m 1:1.000
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
3. člen 
(območje podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Ureditveno območje zajema nepozidano stavbno zemljišče na severovzhodnem delu naselja Beltinci, ki je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca 3,94 ha in zajema parcele št. del 1087/5, 1089/1, 1090/1, 1090/2, 1091/5, 1096/6, 1096/7, 1096/8, 1096/9, 1341/1, 1341/2, 1343, 1344/1, 1344/2, 1348/10, 1348/11, 1348/12, 1348/2, 1348/5, 1348/7, 1348/8, 1348/9, 1349/1, 1349/2, 1349/3, 1350, 1352/1, 1352/2, 1352/3, del 1354, 1355/1, 1355/3, 1355/4, 1355/5, 1356/1, 1356/2, 1358/1, 1358/2, 1358/3, 1359, 1362/1, 1362/2, 1362/3, 1363, 1364, 1365/1, 1365/2, 1365/3, 1367/1, 1367/2, 1367/3, 1367/4, 1367/5, 1370/1, 1370/2, del 1370/3, 1371, 1374/2, 1377/1, 1378/2, 1381, 1382/1 in del 3935, vse k.o. Beltinci. V naravi so travniške in kmetijske površine in deloma tudi že pozidano.
(3) Območje se s treh strani stika obstoječega naselja, na severovzhodni strani pa z odprto kmetijsko krajino.
4. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja na severovzodnem delu naselja Beltinci. Na južnem, severozahodnem in jugovzhodnem delu je obkroženo z obstoječo pozidavo, na severovzhodnem delu pa se odpira v kmetijsko krajino. Območje obkrožajo čisti stanovanjski objekti in objekti mešane dejavnosti kot so stanovanjsko-kmetijski objekti in objekti mirne obrti.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
5. člen 
(vrste dejavnosti) 
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se deli na 45 novih stavbnih zemljišč, namenjenih gradnji stanovanjskih hiš in objektov za servisno oskrbne dejavnosti ter na grajeno javno dobro, namenjeno gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture.
6. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave, pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte zgrajene pred sprejetjem tega odloka – legalizacija),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost v OPN,
– vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
7. člen 
(vrste objektov) 
(1) V skladu s predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju dovoljena gradnja:
a) Zahtevni in manj zahtevni objekti
– 11 Stanovanjske stavbe:
 11100 enostanovanjske stavbe
 11210 dvostanovanjske stavbe
– 12 Nestanovanjske stavbe, pod pogojem, da je objekt namenjen tudi stanovanjski funkciji:
 121 gostinske stavbe (vse razen hotelov)
 123 trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti
12304 stavbe za storitvene dejavnosti 
 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij
12420 garažne stavbe 
– 21 Objekti prometne infrastrukture
 211 ceste
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
b) Nezahtevni objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje:
– majhne stavbe: garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti
c) Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti,
– pomožni objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomnik, kip, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti,
– ograja,
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo,
– vodnjak, vodomet,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni zbiralnik,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
8. člen 
(gradbene linije in odmiki) 
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
– grajeno javno dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža, zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče ipd.;
– stavbno zemljišče je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
– površina za razvoj objekta je površina, na kateri je možna gradnja objektov znotraj stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z gradbeno mejo in gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 1,0 m od parcelne meje sosednjega zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje grajenega javnega dobra. Izjema glede najmanjšega odmika od sosednjega zemljišča so meje parcele, ki se navezujejo na parcele izven območja OPPN in so posebej prikazana v grafični prilogi: Ureditvena situacija;
– gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost površine za razvoj objekta. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m izven površine za razvoj objekta;
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem delu z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne objekte.
(2) Odmiki novih stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena situacija.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati minimalno 1,0 m. Za ograjo je dovoljen minimalni odmik 0,5 m. Odmiki lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(4) Enostavne in nezahtevne objekte se postavlja prednostno v notranjosti parcele, razen nadstreške za avte. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(5) Odmiki objektov obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
9. člen 
(oblikovanje objektov in okolice) 
(1) Območje urejanja se po oblikovalskih in arhitekurnih pogojih deli na tri območja, in sicer na SS1, SS2 in SS3.
(2) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS1):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T.
– višinski gabarit: največ P+M. Objekti so lahko podkleteni, če to dopušča nivo podtalnice. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: simetrične dvokapnice z nakloni od 30º do 40º in enokapnice z nakloni od 15º do 25º s smerjo slemena po daljši stranici objekta in pravokotno na cesto oziroma gradbeno linijo. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti nižja od slemena dvokapnice. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami ali pa je v celoti lesena fasada oziroma v fasadnih ploščah. Ni dovoljena gradnja oziroma fasada z brunami.
(3) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS2):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T.
– višinski gabarit: največ P+1. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: obvezno ravna streha (max. 5 stopinj naklon).
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade. Izjema so nestanovanjski objekti.
(4) Oblikovanje objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS3):
– tlorisna oblika objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T.
– višinski gabarit: največ P+M. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,60 m. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste.
– streha: dvokapnice ali štiri oziroma več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža večkapne in mora biti nižja od slemena večkapnice. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
– fasade: klasično ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane fasade.
(6) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je lahko največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa največ 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(7) Na parcelah, ki ležijo deloma v in deloma izven območja OPPN, se naj uporabljajo določila oblikovanja iz OPPN, od najbližje enote urejanja.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE 
10. člen 
(parcelacija) 
Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Ureditvena situacija. Območje OPPN je v večjem delu že razparcelirano. Nova parcelacija je praviloma pravokotna na nove ulice oziroma se prilagaja obstoječim urejenim mejam. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Dovoljene so združitve parcel in manjša odstopanja v največ 10% predvidene velikosti parcele pod pogojem, da se ne ruši vzpostavljeni red gradnje.
11. člen 
(vplivno območje) 
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
12. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Gospodarska javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(3) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
13. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Na severovzhodnem delu območja, izven območja OPPN, poteka obstoječa cesta širine cca 2,80 m ki se na jugovzhodenm delu navezuje na cesto Beltinci–Lipa. Zaradi povečanja prometa se ta obstoječa cesta razširi in ob njej uredi pločnik. Po ureditvenem območju potekajo še interne prometne povezave.
(2) Čez ureditveno območje se vzporedno z obstoječo cesto uredi nova prometna cesta s pločnikom v smeri JV–SZ, ki se poveže z obstoječimi internimi cestnimi povezavami. Del te ceste je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
(3) Uvozi na ureditveno območje so obstoječi.
(4) Širina vozišča osrednje interne ceste znaša 5,5 m, lahko tudi manj ali več, če za to obstajajo upravičeni razlogi, utemeljeni s tehničnega, prometnega in prostorskega vidika.
(5) Pri umestitvi nove ceste je potrebno upoštevati:
– vso veljavno zakonodajo,
– zasaditev ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme,
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode,
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
14. člen 
(oskrba z vodo) 
(1) Znotraj območja OPPN in njegovem obrobju se nahajajo obstoječi javni vodovodi. V osrednjem delu se nahaja sekundarni vodovod dimenzije PE DN 90, v obrobju ceste na severovzhodnem robu območja OPPN pa poteka primarni vodovod DUKTIL DN 200.
(2) Pri dograditvi in obnovi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati izdelan idejni projekt IDP – Sekundarno vodovodno omrežje v Občini Beltinci, št. projekta 10064, september 2010, ki ga je izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o.
15. člen 
(odvodnja padavinskih voda) 
(1) Padavinske vode s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) odvaja v meteorno kanalizacijo. Lahko se zbira tudi v zbiralnikih deževnice. Zbirna meteorna voda se odvaja v ponikovalni jarek, katerega lokacija je ob obstoječi cesti na severovzhodu obravnavanega območja in je razvidna iz grafične priloge. Meteorna padavinska voda se lahko eventuelno odvaja tudi v ponikovalnice, ki pa morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila.
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(3) Meteorna voda s cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije v ponikovalni jarek.
16. člen 
(odvodnja fekalnih voda) 
(1) Na območju OPPN je delno že zgrajena fekalna kanalizacija. Novi fekalni kanali sekundarne kanalizacije se načrtujejo v območju javnih poti.
(2) Vsi predvideni stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključiti na predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsak posamezni objekt predvideti vsaj 1 m znotraj parcelne meje.
(3) V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo.
17. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) V skladu s strokovno podlago Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje »Za ogradi« v Beltincih, št. 137/15-MS, maj 2015, se za napajanje območja OPPN zgradi nova transformatorska postaja TP 20/0,4 kV Beltinci šola nadomestna, ki se vključi v srednjenapetostno 20 kV omrežje in nizkonapetostno 0,4 kV omrežje. Obstoječa TP 0,4 kV Beltinci šola se po zgradnji nove TP demontira. Možno je odstopanje predvidene lokacije nove TP zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi.
(2) Na območju OPPN potekata obstoječa daljnovoda DV 20 k d-131 Beltinci in celotni daljnovod DV 20 Kv d-269 Beltinci šola. Zaradi izgradnje novih objektov na območju OPPN je potrebno kablirati del daljnovoda DV 20 k d-131 Beltinci in celotni daljnovod DV 20 Kv d-269 Beltinci šola. Dokler ne bo izvedeno kabliranje daljnovoda, v varovalnem pasu obstoječega daljnovoda (2 x 10 m) ni dovoljena gradnja objektov, razen gradbenoinženirskih objektov (cevovodi, ceste itd.) in nezahtevnih ter enostavnih objektov, ki niso namenjeni bivanju.
(3) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(4) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(5) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
18. člen 
(javna razsvetljava) 
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
19. člen 
(telekomunikacije) 
(1) Zunaj in znotraj območja OPPN poteka zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti eventualno zaščito oziorma prestavitev tangiranega tk omrežja.
(2) Na območju predvidene nove cestne povezave je v bankinah predviden tk koridor (tk trase s tk jaški).
(3) Za potrebe stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti projektirati enocevna oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC ceci 2x fi 110 mm) z ustreznimi tk jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk jaškov na vsako parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali pomožnem tk jašku.
20. člen 
(ravnanje s komunalnimi odpadki) 
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
21. člen 
(območja režimov) 
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje leži izven poplavnih in drugih ogroženih območij.
22. člen 
(varovanje podzemnih voda) 
(1) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodovodnega dovoljenja ali koncestije v skladu z določbami ZV-1.
(2) v skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
23. člen 
(požarna varnost) 
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Do vseh objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti, razen če sprememba predpisov s tega področja zahteva drugače.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI 
24. člen 
(varovanje zdravja) 
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.
25. člen 
(tehnični pogoji gradnje objektov) 
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
VIII. ODSTOPANJA 
26. člen 
(odstopanja) 
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras, objektov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
(3) Pri posegih v obstoječe objekte (rekonstrukcija, dozidava, pridobitev gradbenega dovoljenja – legalizacija) zgrajenih pred sprejetjem tega odloka se lahko ohranijo obstoječi nakloni strehe, odmiki in višine.
IX. ETAPNOST 
27. člen 
(etapnost) 
(1) Pred začetkom gradenj zahtevnih in manj zahtevnih na območju OPPN je potrebno v skladu s pogoji tega odloka, izvesti parcelacijo v celoti ali fazno. Časovna izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne etape, je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
(2) Pred začetkom gradnje zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov je potrebno izvesti ponikovalni jarek za meteorne vode, razen če je možna izvedba ponikovalnice, locirane na zemljišču investitorja pod pogoji 15. člena tega odloka.
X. POSEBNI POGOJI 
28. člen 
(posebni pogoji) 
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. KONČNA DOLOČILA 
29. člen 
(hramba in vpogled) 
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci.
30. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2015-10-94/VI
Beltinci, dne 22. oktobra 2015
Župan 
Občine Beltinci 
Milan Kerman l.r.